Volilni Program SD Ilirska Bistrica

i
KAZALO VSEBINE
Uvodnik kandidata za upana 1

Ocena mandata 2011 2014 2
Ocenjeno stanje v letu 2010 in realizirani
cilji v mandatu 2011 - 2014 4
Ilirska Bistrica 4
Zastavljeni cilji leta 2010 na podroju
urejanja prostora 4
Realizirani cilji na podroju urejanja
prostora v mandatu 2011 - 2014 4
- Obinski prostorski nart (OPN) 4
- Zelenice 4
- Tovarna TOK 5
- Kindlerjev park 5
- Dom na Vidmu 5
- Obrtne cone 6
- Prometna ureditev O Dragotina
Ketteja in zdravstvenega doma 6
- Ureditev struge reke Bistrice in Suca 6
- Stanovanjska gradnja v Kosezah 6
upravljanja in izvajanja lokalnih
gospodarskih slub 6
Realizirani cilji na podroju upravljanja
in izvajanja lokalnih gospodarskih slub
v mandatu 2011 2014 6
- Vodovodno omreje 6
- Pokopalie Ilirska Bistrica 6
- Komunalna istilna naprava -
sprejem fekalnih odplak 6
- Kmeka trnica 6
gradnje in vzdrevanja cest 7
Realizirani cilji na podroju gradnje
in vzdrevanja cest v mandatu
2011 - 2014 7
- Ureditev prometa v mestu
Ilirska Bistrica 7
- Izgradnja obvoznice 7
- Prometna ureditev parkiria
za poto 7
- Preplastitev plonikov in izgradnja
avtobusnih postajali 7
- Rozmanova ulica in ulica IV. Armije 8
olstva, otrokega varstva, porta in
rekreacije ter kulture 8
Realizirani cilji na podroju olstva,
otrokega varstva, porta in rekreacije
ter kulture v mandatu 2011 - 2014 8
- Vrtec Ilirska Bistrica - Joefe Maslo 8
- O Dragotina Ketteja 8
- Bazen, poligon za rolkanje 8
Ostali izvedeni projekti v obini Ilirska
Bistrica v mandatu 2011 2014 9
- Urejanje vodotokov 9
- Blagajniko poslovanje 9
- Obnova in vzdrevanje spomenikov 9
- Gasilstvo v obini Ilirska Bistrica 9
- Postavitev turistino informacijskih
tabel 9
- Pomo brezdomnim obanom
Zavetie za brezdomce Pod Drago 9
- Subvencionirani prevoz iz podeelja
v mesto 10
- Etnoloka zbirka Brkinskih koromatov
v Podgradu 10
Krajevne skupnosti 10
urejanja prostora 10
Realizirani cilji na podroju urejanja
prostora v mandatu 2011 - 2014 10
- Zamenjava svetil javne razsvetljave 10
upravljanja in izvajanja lokalnih
gospodarskih slub 11
Realizirani cilji na podroju upravljanja in
izvajanja lokalnih gospodarskih slub
v mandatu 2011 - 2014 11
- Kanalizacija I. faza, istilna naprava in
varna pot v olo Podgrad 11
- Kanalizacija in N Kneak I. faza 11
- Kanalizacija in N Hruica 11
- Oskrba s pitno vodo obale in Krasa 11
- Vaki dom Jasen 12
- Vaki dom Velika Bukovica 12
- Vaki dom in telovadnica Pregarje 12
- Vaki dom Gaberk 12
- Nart gradnje irokopasovnega
omreja 12
- Avtobusno obraalie in otroko
igrie na Janevem Brdu 12
gradnje in vzdrevanja cest 13
Realizirani cilji na podroju gradnje in
vzdrevanja cest v mandatu
2011 - 2014 13
- Lokalna cesta Davor Podstenje 13
- Most na lokalni cesti Zabie 13
- Most na javni poti Podgraje 13
- Zunanja ureditev Premskega gradu 13
olstva, otrokega varstva, porta in
rekreacije ter kulture 13
Realizirani cilji na podroju olstva,
otrokega varstva, port in rekreacije v
mandatu 2011 - 2014 13
- Financiranje portnih in kulturnih
drutev 13
- Energetska sanacija osnovnih ol
Kuteevo in Kneak 13
- Varna pot v osnovno olo
Podgora Kuteevo 14
Strategija razvoja obine v mandatu
2015 2018 14
Projekti, ki se nanaajo na celotno
obino 14
Razvoj podeelja, kmetijstva in
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah 14
STANJE: 14
CILJI: 14
Urejanje prostora 14
STANJE : 14
CILJI : 15
Upravljanje in izvajanje lokalnih
STANJE: 16
CILJI : 16
Ilirska Bistrica 16
Urejanje prostora 16
STANJE : 16
CILJI : 16
Gradnja in vzdrevanje cest 16
STANJE: 16
CILJI: 17
olstvo, otroko varstvo, port in
rekreacija 17
STANJE: 17
CILJI: 17
Krajevne skupnosti 17
Gradnja in vzdrevanje cest 17
STANJE: 17
CILJI: 17
Upravljanje in izvajanje lokalnih
STANJE: 17
CILJI: 18
olstvo, otroko varstvo, port in
rekreacija 18
STANJE: 18
CILJI: 18
Povzetek programa razvoja obine
v obdobju 2015 -2018 18
1
UVODNIK
Uvodni k kandi data za upana
Spotovane, spotovani,
izteka se moj tiriletni mandat na elu nae
obine, pred nami so znova lokalne volitve. V
minulih tirih letih je bilo mnogo postorjene-
ga, veliko izzivov pa nas aka tudi v prihod-
nje. V zadnjih tirih letih je bilo skupaj realizi-
ranih za dobrih 44 milijonov evrov projektov,
v tiriletnem obdobju pred tem, upotevajo
tudi padec cen za gradbene projekte, pribli-
no pol manj. Na opravljeno delo in na vse, ki
so k temu prispevali, sem izjemno ponosen.
Verjamem, da je bila na tej poti storjena tudi
kakna napaka, do katere je prilo zaradi lo
veke zmotljivosti in ne namenoma, e manj
pa zlonamerno.
Vedno sem in tudi v bodoe bom smatral ob-
ino kot skupnost vseh obank in obanov.
Obina ni in ne sme biti v rokah posamezni-
kov ali skupin, projekti in njihovo fnanci-
ranje pa ne smejo biti zlorabljeni v kakrne
koli politine ali druge namene. So preve
dragoceni in vplivajo na usodo in kakovost
ivljenja vseh nas.
Ob tem na alost ne morem mimo zapletov
pri sprejemanju prorauna za letonje leto.
Proraun, ki dejansko predstavlja najpo-
membneji dokument lokalne skupnosti, je
najbolji pokazatelj ravnovesja med razvoj-
nimi prioritetami in rednimi nalogami, ka-
terih breme (so)fnanciranja nase prevzema
obina. Zato nesprejetje tega dokumenta ne
predstavlja ravno najbolje popotnice za-
kljuku letonjega leta.
Na proraun so namre vezani tevilni pro-
jekti, katerih fnanciranje v preteni meri
naslavlja evropsko kohezijsko politiko, za
njihovo izvedbo pa je seveda kljuno zagoto-
viti tudi ustrezen dele lastnih proraunskih
sredstev. Projekti, ki segajo tako od podroja
vlaganj v infrastrukturo na podroju vzgoje
in izobraevanja, pa do okoljskih investicij,
vezanih na zagotavljanje zdrave pitne vode
ter na drugi strani odvajanja in ienja od-
padnih voda, brez njihove potrditve znotraj
okvira obinskega prorauna, so tako ogro-
eni.
Vsi ti projekti seveda temeljijo na realnih
potrebah ljudi, veinoma, kot sem e omenil,
so vezani na rpanje nepovratnih sredstev iz
naslova dravnega prorauna ali evropskih
skladov, kakrno koli oviranje njihovega iz-
vajanja pa lahko prinese nepopravljive in
dolgotrajne posledice za obino ter obanke
in obane.
Naj se ob koncu zahvalim vsem, ki ste kakor-
koli prispevali k temu, da naa obina uspe-
no premaguje tevilne ovire na poti nadalj-
njega razvoja.
Odgovorna dejanja v dobro ljudi so tisto, kar
teje. Do sedaj in v prihodnje.
Z vao podporo na letonjih volitvah ter eki-
po svetnic in svetnikov SD bomo e naprej
soustvarjali bolji jutri za vse ljudi.
Emil Rojc
Li sta kandi datk/ - ov Soci al ni h demokratov za obi nske svetni ce/ - ke
1. Borut Rojc
2. Sonja osi
3. Igor Janiijevi
4. Liljana Valeni
5. Rok Juri
6. Barbara Jeleni
7. Branko Uji
8. Sonja Rojc
9. Denis Kastelic
10. Ana Jevnik
11. Vojko Jenko
12. Jadranka Zucconi
13. Jaroslav Rehak
14. Emanuela Peterlin
15. Elvis Zadnik
16. Darjan Grina
17. Maja Uljan
18. Rafael Bertok
19. Edvard Tomai
20. Dragica Kastelic
Botjani
21. Dean Tomi
22. Vera Uji
23. Ingrid Jeleni
2
OCENA MANDATA
Ocena mandata 2011- 2014
Oceno uspenosti preteklega mandata sem
poskusil oblikovati na osnovi primerjave med
zastavljenimi in realiziranimi cilji. Zavedam
se, da je to dokaj matematina primerjava.
eprav investicije zelo pomembno vplivajo
na kvaliteto ivljenja e dale niso edino me-
rilo. Vendar je moja ocena lahko objektivna
le v primerjavi tevilk, v pristojnosti volivcev
pa je ocena ali so realizirani projekti in odnos
obinske uprave in upana do obanov, v res-
nici ugodno vplivali na vsakdanje ivljenje v
obini.
Ocena stanja v letu 2010 je temeljila na osno-
vi razgovorov s predstavniki krajevnih skup-
nosti, na osnovi mnenj, ki smo jih dobili na
javnih tribunah. Takna ocena ni mogla v ce-
loti zaznati vseh potreb in prioritet, ki so se
pokazale tokom mandata. Primer sta osnov-
na ola v Podgradu in v Kuteevem, za kateri
nam v predvolilnem obdobju e zdale ni bilo
prikazano realno stanje. Taknih primerov je
bilo e nekaj, ampak v celoti lahko trdimo, da
smo oceno stanja dokaj dobro zadeli, ozi-
roma ocenjujemo, da nismo naredili velikih
napak.
Na osnovi ocene stanja smo si zastavili cilje
s katerimi smo eleli sanirati stanje oziroma
ugoditi potrebam obanov. Pri postavljenih
ciljih je bila najveja teava pravilno oceniti
velikost investicije in doloiti vir fnanciranja.
Zavedali smo se, da zagotavlja obinski pro-
raun premajhen znesek za pokritje vseh
potrebnih investicij. Primanjkljaj smo nar-
tovali pokriti z vejim rpanjem evropskih in
dravnih sredstev ter z javno zasebnim par-
tnerstvom. Glede na viino realiziranih inve-
sticij lahko trdim, da smo cilj glede rpanja
sredstev iz EU, drave in javno zasebnega
partnerstva uresniili, saj smo na letni ravni
za investicije pridobili ve kot dvakrat toliko
sredstev kot jih je zagotavljal obinski pro-
raun za ta namen, kar se vsekakor ujema
z zastavljenim predvolilnim ciljem, ko smo
glede fnanciranja poleg proraunskih virov
predlagali evropska sredstva in javno zaseb-
no partnerstvo.
Z nastopom mandata konec leta 2010 sem
podedoval prevzete obveznosti v viini prib-
lino 2.300.000 evrov. Za pokrivanje natetih
obveznosti je bilo nartovano zadolevanje
v proraunu za leto 2010 v viini 3.500.000
evrov. Glede na to, da je takratna obinska
uprava ocenila, da ne bo potrebovala celot-
nega zneska, je izpeljala postopek na Finan-
nem ministrstvu in pri bankah za zadolitev
vrednost 2.500.000 evrov, za katero sem po
konanem postopku podpisal pogodbe.V
nasprotnem primeru nebi mogli pokriti obve-
znosti iz leta 2010.
Tako je stanje dolga na dan 31.12.2010 znaa-
lo 4.048.689 evrov. V naslednjih proraunskih
letih od 2011 2014 se Obina Ilirska Bistrica
ni zadolila, smo pa v tem obdobju vrnili ne-
kaj ve kot 1.380.000,00evrov dolganastale-
ga v preteklih mandatih.Stanje zadolenosti
obine na dan 31.12.2014 bo tako znaalo
2.666.239,65 evrov oziroma 192,34 evrov na
prebivalca.
Z izgradnjo vakih domov v Jasenu, Veliki
Bukovici na Pregarjah, na Gaberku in temel-
jiti obnovi Doma na Vidmu v katerega je na
novo umeena galerija, smo nedvomno
bistveno izboljali pogoje za delovanje kul-
turnih drutev in obogatili druabno ivljen-
je v obini. Poleg tega je obina v preteklem
mandatu izdatno fnanno podprla delovanje
tako portnih kot kulturnih drutev.
Na podroju socialnega varstva smo skupaj
s Centrom za socialno delo uvedli nove pro-
grame kot so varstveni center za brezdomce,
laina pomo druinam pri vzgoji otrok,
sodelovali smo v regijskem programu izgrad-
nje varne hie in organizirali kombi prevoze
za stareje ljudi na podeelju, ki nimajo
monosti prevoza v mesto.
Primerjava zastavljenih in realiziranih ciljev
je pokazala, da smo zelo velik del naega
predvolilnega programa uspeli realizirati,
vendar se moramo zavedati, da realizacija
zastavljenih ciljev ni odvisna zgolj od upana,
ampak je odraz politinih interesov znotraj
obinskega sveta in ravno tukaj sem naletel
na najvejo teavo.
Seveda so ostali tudi nerealizirani cilji, ki se
nanaajo na okoljska bremena iz preteklos-
ti, med pomembneje lahko tejemo izpuste
tovarne Lesonit, sanacijo odlagalia Glo-
bovnik, ureditev odlaganja komunalnih od-
padkov, sanacija vodovodnega sistema in
ureditev istilnih naprav na podroju celotne
obine. Vse od natetih projektov smo zaeli
izvajati.
Problem izpustov tovarne Lesonit smo
reevali s postavitvijo mobilne merilne
naprave. Ugotovljeno je bilo, da tovarna pov-
zroa prekomeren hrup, poleg tega spua v
okolje nedovoljeno koliino pranih delcev.
Postopek se je ustavil na nivoju Inpektorata
za kmetijstvo in okolje. Glede sanacije Glo-
bovnika, smo se dogovorili z Ministrstvom za
kmetijstvo in okolje, za delitev dela. Obina
je naredila geodetski posnetek odlagalia,
drava pa je obljubila fnanciranje izdelave
projekta v letih 2012 in 2013, ter izvedbo
v letu 2015. al se je postopek ustavil pri
dravnih fnancah.
3
OCENA MANDATA
Ocena mandata 2011- 2014
Dolgoletno dogovarjanje obin v zvezi z od-
laganje komunalnih odpadkov, je bilo kro-
nano z dogovorom, ko je v januarju 2011, 17
obin Notranjske, Istre in Krasa (NIK) potrdilo
sodelovanje pri izgradnji Centra za ravnanje z
odpadki (CERO NIK) Obina Logatec v vlo-
gi nosilke projekta. Center naj bi bil zgrajen
v logaki obini do konec leta 2015. Obine
smo podpisale skupno pogodbo o odlaganju
in loevanju odpadkov, izdelan je bil projekt,
vendar je Okoljsko ministrstvo v trenutku,
ko bi moralo podati soglasje k vlogi za EU
sredstva premislilo in odpovedalo podporo
projektu. Razlog je v tem, da tudi danes dra-
va nima strategije, kaj bo poela s komunal-
nimi odpadki. Po propada projekta, smo bili
prisiljeni iskati reitev znotraj obine, ki pa
je zaradi politinih nasprotovanj propadla.

V okviru reevanja oskrbe Obale z vodo, smo
nali reitev za sanacijo obinskega vodovo-
da. Glede na podpisano pogodbo med obi-
nami in Ministrstvom za okolje in prostor, bi
morali zaeti z izvajanjem projekta e v letu
2013, vendar je zaradi zapletov med vodilno
obino Seana in dravo, pozneje pa e za-
radi pridobivanja slunosti, prilo do zamika
izvajanja projekta v leto 2016.
Ob analizi dogajanja v preteklem mandatu
se moram dotakniti tudi politine situacije,
ki je vsa tiri leta potekala v znamenju hu-
dih nasprotovanj. eprav so nekateri mediji
iskali vzroke za politine teave v moji kon-
fiktnosti, je razlog isto drugje. al je v poli-
tiki nemogoe odkrito govoriti o pravih raz-
logih in sicer iz preprostega dejstva, ker jih
ni mogoe dokazati. Vendar lahko v grobem
vzroke za konfikt iemo v tem, da je imela
doloena skupina ljudi v preteklih dvajse-
tih letih moan vpliv na obinsko politiko in
tega primata ne eli izgubiti, eprav se je ta
politika v preteklosti pokazala za neuspeno.
Ali elja po oblasti tega kroga ljudi temelji
zgolj v elji po politinem vplivu ali so imeli
v preteklosti od tega tudi osebne koristi, ne
morem govoriti. Da je bilo nasprotovanje na-
rtno dokazuje izjava predsednice obinske-
ga odbora Desus-a: Mi smo proti, ker upan
dela po svoje. Nasprotovanje druge skupine
svetnikov je imelo osnovo v njihovih nerea-
liziranih nemogoih priakovanjih kot so za-
sedba direktorskih delovnih mest s kandidati,
ki za to e zdale niso primerni, provizije pri
obinskih projektih, slubeni avtomobili in
podobno.
Kot upan sem imel na razpolago dve mo-
nosti. Se podrediti in s tem prevzeti nain
vodenja za katerega sem v naprej vedel, da
ne vodi nikamor ali imeti nasprotovanje v ob-
inskem svetu.
Izbral sem drugo monost in mirne vesti lah-
ko trdim, da mi zato ni al. Kljub temu, da
smo tako jaz kot moja druina pa tudi tisti, ki
mi tokom mandata niso obrnili hrbta, zaradi
te odloitve plaali zelo visoko ceno. Pritiski
so bili s strani medijev, inpekcijskih slub
pa tudi v poplavi anonimnih pisem z najbolj
primitivno in podlo vsebino. Ocenjujem, da bi
lahko v obini ob normalnih pogojih delovan-
ja realizirali priblino 5 milijonov evrov dodat-
nih investicij. Najveji izpad je bil v letu 2013,
ko se zaradi pozno sprejetega prorauna nis-
mo mogli prijaviti na razpise za EU sredstva.
Vendar kljub nenormalnim, na trenutke
histerinim nasprotovanjem opozicije v
Obinskem svetu in nartnemu zaviranju iz-
vajanja investicij, ki je potekalo pod geslom
Manj kot bo narejeno, laje bomo prili
ponovno na oblast., smo uspeli v mandatu
2011-2014 realizirati najveji obseg investicij
od delovanja obine v samostojni dravi.
Iz grafa je razvidno, da smo v mandatu 2011-
2014 uspeli izpeljati investicije v vrednosti
44,6 milijona evrov.
Vendar investicij ne moremo primerjati zgolj
v absolutni vrednosti. Pri primerjavi je potre-
bno upotevati tudi razline pogoje pod kat-
erimi so se investicije izvajale ( sprememba
cen, gospodarnost izvedbe ).
Iz tabele Primerjava vrednosti kanalizacije
Ba in Kneak je razvidno, da smo dva sko-
raj identina projekta, kanalizacijo na Bau in
kanalizacijo v Kneaku, v dveh razlinih man-
datih realizirali za bistveno drugano vred-
nost. Delno zaradi padca cen, predvsem pa
zaradi gospodarnejega ravnanja.
Iz tega lahko sklepamo, da je bila realna
vrednost projektov v mandatu 2011-2014
ve kot dvakrat veja kot v katerem koli
izmed preteklih mandatov.
Emil Rojc
4
REALIZIRANI CILJI
Ocenj eno stanj e v l etu 2010 i n real i zi rani ci l j i v mandatu 2011- 2014
Leta 2010 smo v OO SD Ilirska Bistrica v svo-
jem volilnem programu zapisali, da je Ilirska
Bistrica obinski center tako na podroju kul-
turne kot administrativne dejavnosti, ki ga
je potrebno vzdrevati in urediti kot urbano
naselje, vendar pri tem ne smemo pozabiti na
podeelje.
Dejavnost obine smo razdelili na tiri pod-
roja in sicer :
urejanje prostora,
izvajanje lokalnih gospodarskih slub,
gradnjo in vzdrevanje cest in
olstvo, otroko varstvo ter port in re-
kreacija.
ILIRSKA BISTRICA
Zastavl j eni ci l j i l eta 2010 na podroj u urej anj a prostora
Iz obinskega prorauna in naslova tu-
ristine dejavnosti zagotoviti sredstva
za urejanje zelenic. V okviru komunalne
slube ali ustreznega podjetja zadoliti
osebje, ki bo skrbelo za urejenost mesta.
Vzpostaviti redarsko slubo, ki bo skrbe-
la, da zelene povrine ne bodo pokodo-
vane s strani objestneev.
Ureditev obmoja, ki obsega bivo to-
varno TOK, za namene zidave stano-
vanjskih objektov, otrokih igri in ze-
lenih povrin. Pri nartovanju gradnje
stanovanjskih objektov nasprotujemo
veliki koncentraciji stanovanj, kot je
to primer v sedanjem OPPN (obinski
podrobni prostorski nart ) za tovarno
TOK, Sonnih dvorih ali Kitajski etrti
in Maistrovi ulici, ki so podobni primeri
iz preteklosti.
Urediti park Nade agar tako, kot je bil
neko-ponos Ilirske Bistrice, da nas ne
bo sram pred obiskovalci naega mesta
(oznake dreves, urediti vodne povrine,
poti, mostove, portne povrine, zai-
titi obmoje parka pred nonimi nekon-
troliranimi zabavami).
Izkoristiti razpololjiva sredstva iz drav-
nega prorauna za sanacijo Globovnika.
Skupaj z lastniki bive tovarne Topol do-
sei dogovor o ureditvi prostora.
Adaptirati Dom na Vidmu s pomojo jav-
no zasebnega partnerstva.
Urediti obrtno cono ter ponuditi zemlji-
a pod boljimi pogoji, kot so v sosednjih
obrtnih conah (delno subvencionirana
komunalna ureditev in nakup zemljia).
Urediti prostor med lekarno in Domom
na Vidmu tako, da bodo zdravstveni
dom, osnovna ola Dragotina Ketteja,
stanovalci sosednjih stanovanjskih blo-
kov in Dom na Vidmu dobili parkirne
prostore in varen izhod preko kroia
na Gregorievo cesto (glavno cesto).
Urediti strugi reke Bistrice in Suca tako,
da bodo primerne za potrebe turizma.
Poiskati reitev za adaptacijo Sokolske-
ga doma v okviru javno zasebnega par-
tnerstva ali z odkupom doma s strani
obine.
Subvencionirati adaptacijo stanovanj-
skih objektov v starem delu mesta Si-
biriji.
Posodobitev javne razsvetljave v skladu
z evropskimi standardi.
Ureditev pepoti ( plonik) na rne njive
tako, da bo pohodnikom zagotovljena
prometna varnost.
Real i zi rani ci l j i na podroj u urej anj a prostora v mandatu 2011- 2014
OBINSKI PROSTORSKI NART
(OPN)
Obinski prostorski nart (OPN) je prostor-
ski akt, s katerim se ob upotevanju usmeri-
tev iz dravnih prostorskih aktov, razvojnih
potreb obine in varstvenih zahtev, doloijo
cilji in izhodia prostorskega razvoja obine,
nartujejo prostorske ureditve lokalnega po-
mena ter doloijo pogoji umeanja objektov
v prostor. OPN je podlaga za pripravo pro-
jektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,
razen na obmojih, ki se urejajo z obinskimi
podrobnimi prostorskimi narti (OPPN) ali
dravnimi prostorskimi narti (DPN).
Sklep o zaetku priprave OPN je bil objavljen
v letu 2008. Osnutek OPN je bil izdelan na
podlagi prikaza stanja prostora, usmeritev
iz dravnega stratekega prostorskega na-
rta, razvojnega programa, lastnih razvojnih
potreb in izraenih razvojnih potreb nosilcev
urejanja prostora ter drugih oseb.
Prva javna razgrnitev osnutka OPN je pote-
kala v asu od 19. avgusta do 30. septembra
2011 in druga javna razgrnitev dopolnjenega
osnutka OPN od 16. novembra do 17. decem-
bra 2012. V okviru obeh javnih razgrnitev je
imela javnost pravico dajati pripombe in pre-
dloge na OPN. Obinski prostorski nart ob-
ine je na koncu mandata v fazi pridobivanja
vseh pozitivnih mnenj nosilcev urejanja pros-
tora, nato bo el lahko v sprejem na obinski
svet, najverjetneje po jesenskih volitvah.
ZELENICE
Ob nastopu mandata smo v okviru obinske
slube organizirali redarsko slubo z nalogo
varovanja obinskega premoenja in opo-
zarjanja obanov o morebitnih kritvah, med
katere spada tudi skrb za zelene povrine. V
preteklem mandatu je obina Ilirska Bistrica
zagotovila priblino 250.000 evrov za ureja-
nje zelenih povrin.
5
REALIZIRANI CILJI
TOVARNA TOK
Za ureditev obmoja bive tovarne TOK je
obina izdelala OPPN (obinski podrobni
prostorski nart), ki se v celoti razlikuje od
prvotnega predloga iz prejnjega mandata za
katerega je bila znailna gosta poseljenost,
kateri so okoliki krajani nasprotovali. V ta
prostor smo predlagali umestitev otrokega
vrtca s 14 oddelki, kar pomeni monost spre-
jema 300 otrok, ki bi ga gradili primeru po-
veanja tevila prebivalcev v mestu. Izbrana
lokacija je najbolj osonena in hkrati najbolj
mirna povrina v obmoju. Nart predvideva
pritlino stavbo z ustrezno povrino zunanjih
igri, ki so loena od prometnih povrin.
Velikost obmoja namenjenega vrtcu znaa
9.200 m2, od tega je zelenim igralnim povr-
inam namenjeno 4.700 m2. Stanovanjski
objekti so zasnovani, kot vila bloki, torej
manji vestanovanjski objekti v zelenem
okolju. tevilo stanovanj v objektu je osem,
torej skupaj 40 novih stanovanj v celotnem
obmoju. Viina objektov je omejena na naj-
ve dve nadstropji oziroma eno nadstropje z
mansardo.
Na osnovi pristojnosti za izvrevanje prora-
una, ki sem jih imel v letu 2012 je obinska
uprava pridobila gradbeno dovoljenje za rui-
tev celotnega kompleksa bive tovarne TOK.
V okviru projekta smo prieli z ruenjem,
vendar smo bili prisiljeni dela ustaviti zaradi
nasprotovanja veine svetnikov v Obinskem
svetu. Svoje nasprotovanje so opozicijski
svetniki utemeljili z obrazloitvijo, da veina
obanov Obine Ilirska Bistrica nasprotuje
ureditvi tega prostora.
KINDLERJEV PARK
Uspeno je zakljuena obnova Kindlerjevega
botaninega parka, s imer smo poskrbeli
za ohranitev kakovostnih dendrolokih pri-
merkov v parku. Slednji je e v letu 2012 pri-
dobil obnovljeno podobo, v lanskem letu pa
smo ga opremili tudi z javno razsvetljavo ter
osvetlili pepoti in ribnik. Prijetni sprehodi so
tako zdaj moni tudi v veernih urah. V parku
stojijo prav tako otroka igrala in klopi, kjer
lahko otroci in stari preivijo skupaj prijetne
urice.
Izvajalci del so v asu obnove parka oisti-
li ribnik, obnovili sprehajalne poti in lesene
mostike ter na novo zasadili in uredili vod-
ne povrine. Restavrirali so kamnite mize in
klopi, novo podobo sta dobila tudi kraki vod-
njak in kamniti slavolok. Ob potoku Bistrica je
bilo treba urediti tudi obreni podporni zid in
dostopno pot v park z Bazovike ceste, ki je
zdaj tlakovana.
V zaetku letonjega leta smo izvedli prvo
fazo obnove parka za sodiem, ki je bil e
dlje asa v zelo slabem stanju. V parku smo
obnovili in utrdili pepot, ki je po novem
tlakovana in bo tudi osvetljena. Zato se je
v sklopu obnovitvenih del uredila potrebna
infrastruktura za javno razsvetljavo, pripra-
vilo pa se je tudi platoje za klopi in koe za
smeti, ki bodo nameeni v parku. Ureditev
te pepoti je pomembna, saj jo obanke in
obani uporabljajo za dostopno pot do por-
tnih povrin v parku Nade agar in trgovske-
ga centra Mikoza.
DOM NA VIDMU
Dom na Vidmu je bil zgrajen leta 1978. Prvot-
no je dom sluil Jugoslovanski ljudski armadi,
kot kulturni dom oziroma prostor za organi-
zacijo dogodkov, ki jih je organizirala JLA. Po
osamosvojitvi Slovenije je bil dom preurejen
v trgovsko poslovni objekt, vendar so bili pro-
grami kasneje opueni. Po tevilnih pogaja-
njih med Obino Ilirska Bistrica, Ministrstvom
za obrambo in Ministrstvom za kulturo je bil
dom prenesen v obinsko last. V zadnjih letih
dom dobiva novo podobo. Z izvedbo sanacije
se bo zmanjala poraba energije ter izboljalo
bivalne in delovne pogoje uporabnikov Doma
na Vidmu. Z adaptacijo doma smo zaeli v
zaetku mandata in sicer s prenovo sanita-
rij, velike in male dvorane, obnovo atrija ter
odprtjem galerije.
Energetska sanacija se je zaela leta 2012,
ko je bila obnovljena kotlovnica, v kateri smo
kotla na ekstra lahko kurilno olje nadomestili
s tremi kotli na lesno biomaso, izvedena pa so
bila tudi vsa druga potrebna sanacijska dela
za obnovo kotlovnice. V lanskem letu smo
vgradili nova okna in vrata. Objekt je dobil
tudi novo fasadno prevleko z 12 centimetri
toplotne izolacije, zamenjana je tudi strena
kritina, ki smo jo nadomestili z ognjevarni-
mi strenimi paneli s toplotno izolacijo. Cilj
celotne sanacije je bil zmanjati energetske
izgube in s tem prihraniti pri strokih ener-
getike, kar sledi tudi politiki trajnostnega, do
narave prijaznejega razvoja.
Za projekt smo pridobili evropska sredstva v
viini dobrih 820.000 evrov, kar predstavlja
78 odstotkov vrednosti celotnega projekta.
Preostala sredstva, v viini dobrih 200 tiso
evrov, pa so bila zagotovljena v obinskem
proraunu. Del objekta je namenjen kultur-
nim dejavnostim obine Ilirska Bistrica, del
objekta pa obina eli vrniti dravi za pisarne
dravnih organov. Pogovori e potekajo, in
sicer z Upravno enoto, Centrom za socialno
delo, ki je za takno reitev zelo zainteresi-
ran, z Davnim uradom, Geodetsko upravo,
interes pa je pokazala tudi kmetijsko sveto-
valna sluba, ki prostore e uporablja. Pogo-
vori z Ministrstvom za pravosodje, za umesti-
tev Upravne enote v Dom na Vidmu, so v fazi
usklajevanja sporazuma glede medsebojne-
ga prenosa lastnitva dela objekta na dravo.
6
REALIZIRANI CILJI
OBRTNE CONE
Obrtna cona v Ilirski Bistrici, ki se nahaja na JZ
delu mesta, je namenjena predvsem storitveni
in trgovski dejavnosti. Razdeljena je na 12 par-
cel, ki so komunalno opremljene. Svoj resnini
pomen bo dobila z dokonanjem izgradnje ob-
voznice. Lei namre tik ob bodoi trasi, na ka-
tero se bo preusmeril celotni tranzitni promet.
Obina namerava z nizkimi cenami stimulirati
investitorje, da bi se odloili za gradnjo na tem
prostoru. Obina je v industrijski coni uredila
komunalno infrastrukturo, kjer je z elektrino,
vodovodno in kanalizacijsko napeljavo opre-
mljeno 45.000 m veliko zemljie. Obrtna
cona se nahaja na dobri prometni lokaciji, saj
lei na kriiu evropske poti, ki povezuje J in Z
Evropo (Reka-Trst) in je le 35 km oddaljena od
avtocestne povezave Koper-Ljubljana, 10 km
od hrvake avtocestne povezave in ob bodoi
predvideni avtocestni povezavi Jelane-Po-
stojna.
Industrijska cona PLAMA
Poleg obrtne cone v Ilirski Bistrici, je obina
odkupila zemljie pri kompleksu Plama, kjer
nartujemo izgradnjo nove cone ob e ob-
stojeih proizvodnih objektih. S prostorskim
nartom, nartujemo iritev obstojee cone
PLAMA za priblino 40 hektarov.
PROMETNA UREDITEV OSNOVNE
OLE DRAGOTINA KETTEJA IN
ZDRAVSTVENEGA DOMA
Prometne zagate v okolici Osnovne ole Dra-
gotina Ketteja so znane e vrsto let. Obinska
uprava je v letu 2012 pripravila ve projektnih
reitev prometa v okolici osnovne ole in zdra-
vstvenega doma, s katerimi smo nameravali
reiti teave na katere opozarjajo zaposleni v
obeh ustanovah, stari in prometna policija.
Predlog ureditve sem predlagal v proraunu
za leto 2013, vendar ga je opozicija v Obin-
skem svetu zavrnila z utemeljitvami, katere so
bile same sebi namen, kot na primer: opozicija
ne ve natanno koliko bo vrednost investicije,
eprav je vrednost investicije vedno doloena
v proraunu; upan eli izvajati investicijo brez
soglasja DRSC, kar seveda ne dri, ker je ob-
ina soglasje pridobila in podobno. Opozicija
je mojim predlogom delno nasprotovala e v
letu 2012, pozneje v 2013 in 2014 pa skoraj da
ni bilo predloga, ki bi ga potrdili, kar kae na
to, da so bili proti, samo zato, da so bili proti.
Projekt varna pot v olo Dragotina Ketteja
predvideva nov uvoz za zdravstveni dom, lo-
en od uvoza za osnovno olo. Za zdravstveni
dom je nartovano parkirie na sedanji uvo-
zni cesti, ki se po projektu predvidoma raziri.
Za olske avtobuse, ki se sedaj gnetejo pred
osnovno olo, je v projektu predvideno ob-
raalie na parkiriu za Domom na Vidmu.
Projekt predvideva tudi prenos sedanjega igri-
a na zelenico proti osnovni oli, na sedanjem
igriu pa avtobusno postajo. S to ureditvijo bi
dosegli, da imajo olski avtobusi in reevalna
vozila loeno pot. Projekt bi lahko izvedli v
dveh letih.
UREDITEV STRUGE REKE
BISTRICE IN SUCA
Ureditev struge reke Bistrice in Suca je Obi-
na Ilirska Bistrica izvedla v sodelovanju s pod-
jetjem Drava, ki ima koncesijo za urejanje vo-
dotokov. Dela so potekala v letih 2012 in 2013.
STANOVANJSKA GRADNJA V
KOSEZAH
Obina je v Kosezah komunalno opremila sta-
novanjsko sosesko in s tem pridobila tirinajst
parcel za individualno gradnjo. Pomembna je
predvsem investicija v viini ve kot 300.000
evrov , ker obina ne priakuje dobika od
prodaje. Vrednost zemljia je ocenjena tako,
da zgolj pokrije stroke opremljanja in je zato
precej nija od trnih cen primerljivih zazidlji-
vih parcel.
Zastavl j eni ci l j i l eta 2010 na podroj u upravl j anj a i n i zvaj anj a l okal ni h gospodarski h
sl ub
Zamenjati vodovodno napeljavo in
pri tem nartovati sistem daljinskega
ogrevanja.
Urediti loeno zbiranje odpadkov za
celotno mesto.
Real i zi rani ci l j i na podroj u upravl j anj a i n i zvaj anj a l okal ni h gopodarski h sl ub v
mandatu 2011- 2014
VODOVODNO OMREJE
Projekt oskrbe obale in Krasa z vodo je za
obino Ilirska Bistrica pomemben predvsem
z vidika obnove obstojeega vodovodnega
sistema, s imer bi zmanjali izgube v sistemu
in tako racionalizirali izkorianje vodnih virov
ter same stroke upravljanja vodovodnega
sistema. Regionalno gledano je glavni namen
projekta zagotoviti varno in redno oskrbo s
kvalitetno pitno vodo za priblino 126.837 pre-
bivalcev, ki ivijo na obmoju devetih obin,
partneric na projektu. S projektom bodo med
seboj povezali kraki, ilirskobistriki in rianski
vodovodni sistem in tri vodne vire; Brestovi-
co, Bistrico in Riano. Z zmanjanjem izgub
in racionalizacijo izkorianja vodnih virov v
ilirskobistrikem vodovodnem sistemu bi lah-
ko zagotavljali iz vodnega vira Bistrica, preko
povezave na stino toko Rodik, 70 litrov vode
na sekundo za potrebe Obale. Obina ima
pridobljena gradbena dovoljenja za vse tri vo-
dovodne sisteme (Ilirska Bistrica Jelane, Ilir-
ska Bistrica Brkini, Ilirska Bistrica Zemon).
Vrednost investicije za obino lirska Bistrica je
priblino 10 milijonov evrov.
POKOPALIE ILIRSKA
BISTRICA
Obina je v preteklem mandatu na pokopali-
u v Trnovem uredila mrliko veico, dodatno
smo uredili arne grobove in delno sanirali po-
kopaliki zid. Celotna investicija je znaala ve
kot 300.000 evrov.
KOMUNALNA ISTILNA
NAPRAVA - SPREJEM FEKALNIH
ODPLAK
Konno je reen problem sprejema komunal-
nih fekalnih odplak na istilno napravo v Ilirski
Bistrici in s tem odpravljeni izgovori za nedo-
voljeno zlivanje odplak v kanalizacijske jake.
Projekt je bil realiziran v dveh fazah v skupni
vrednosti nekaj manj kot 400.000 evrov.
KMEKA TRNICA
Letos, v zaetku maja, je v Ilirski Bistrici zae-
la obratovati tudi teko priakovana trnica.
Ta se nahaja pri poslovnem centru Mikoza, na
juni strani nekdanjega bazena v parku Nade
agar. Za samo ureditev trnega prostora so
bila potrebna gradbena dela za pripravo plato-
ja trnice, kamor smo napeljati tudi elektriko
in vodo. Na priblino 500 kvadratnih metrov
urejeni povrini smo postavili 4 premine hi-
ice z 12 prodajnimi mesti, na katerih bodo
lahko obanke in obani izbirali med pridel-
ki in izdelki razlinih ponudnikov. Mona bo
tudi postavitve dodatnih stojnic ali vozil za
terensko prodajo. Urejena je tudi vodovodna
napeljava s skupnim vodnjakom in ekolokim
otokom za smeti. Obina Ilirska Bistrica je za
ureditev trnice namenila iz prorauna nekaj
ez 50.000 evrov, od tega je bilo iz sredstev
programa Leader pridobljenih 17.730 evrov
evropskega denarja.
Zastavl j eni ci l j i l eta 2010 na podroj u gradnj e i n vzdrevanj a cest
Real i zi rani ci l j i na podroj u gradnj e i n vzdrevanj a cest v mandatu 2011- 2014
7
REALIZIRANI CILJI
Nevarna kriia urediti v obliki kroi
in s tem pridobiti vejo pretonost in
preglednost prometa.
Preplastiti plonik v Vojkovem drevore-
du.
Postopoma preplasti ceste v mestu in
pri tem upotevati monost daljinskega
ogrevanja mesta, ter napeljave optine-
ga kabla do vsake hie.
Ureditev kolesarskih poti, z namenom
prispevati k bolji prometni varnosti ko-
lesarjev.
UREDITEV PROMETA V MESTU
ILIRSKA BISTRICA
Glede ureditve prometa v mestu Ilirska Bistri-
ca smo v mandatu 2011 2014, naredili velik
korak naprej z izgradnjo kroia pri Matetu,
kroia pri Spetiu in zaetkom gradnje ob-
voznice. Prav projekt kroie pri Matetu pri
katerem sta aktivno sodelovala podupan in
takratni minister za promet iz politino kon-
kurenne stranke, je bil lep primer uspenega
sodelovanja med razlinimi strankami. S tem
primerom smo Socialni demokrati pokazali,
da ni nujno, da so razlike v politinih pogledih
ovira pri izvajanju obinskih projektov. Z izgra-
dnjo kroia pri Matetu smo reili prometni
vozel, ki je bil posebno pere v poletnih mese-
cih in ob sobotah, ko se je bilo skoraj nemogo-
e vkljuiti v promet na Gregorievi ulici.
Obina je priela z izgradnjo kroia pri Spe-
tiu konec leta 2011, dve leti kasneje je bil pro-
jekt zakljuen. Z ureditvijo kronega prometa
na kriiu Bazovike ceste, Podgrajske ulice
in Ulice Nikole Tesla, se je razbremenilo prej
obremenjeno kriie omenjenih treh cest in
se zagotovilo bolj pretoen promet po glavni
cesti skozi mesto. Kroie obenem predsta-
vlja prikljuek na bodoo obvoznico. Projekt
je bil sofnanciran iz Evropskega sklada za
regionalni razvoj. Investitor in naronik del je
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Di-
rekcija RS za ceste. Obina Ilirska Bistrica je
pri projektu sodelovala kot partner ter ga tudi
sofnancirala. Pogodbena vrednost investicije
je znaala 1.018.133 evrov.
Konno podobo kroi smo zakljuili s hor-
tikulturno ureditvijo sredinskih otokov obeh
kroi. Sredinski otoka kroie pri Spetiu
krasi mlinsko kolo. Ta simbolizira razvoj ob-
ine Ilirska Bistrica, ki se je bogata z vodnimi
viri razvijala ob tevilnih vodnih kolesih, ki so
poganjala vse od ag do mlinov.
IZGRADNJA OBVOZNICE
Projekt obvoznice v Ilirski Bistrici je eden naj-
vejih investicijskih projektov v obini, v zad-
njih 30 letih. Gre za 11,4 milijone vreden pro-
jekt, ki bo preusmeril tranzitni promet skozi
mesto Ilirska Bistrica na obvoznico. Razbre-
menjena obstojea glavna cesta
skozi mesto, od Severjevih do
Spetia, bo s preusmeritvijo pro-
meta prekategorizirana v obin-
sko cesto. To bo obini omogo-
alo urejanje krii pri blagovnici
in poleg pote, ki so na obinskih
cestah obiajno manj zahtevna.
Poleg tega, cesta v obinski lasti
omogoa obini urejanje plo-
nikov in parkiri bolj prijazno
obanom, kot ob cesti po kateri
poteka tudi mednarodni promet.
Na obvoznico bodo preusmerje-
na tudi vsa tranzitna teka vozila,
ki trenutno predstavljajo najveje
breme na glavni cesti skozi mes-
to. Izgradnja obvoznice je ob
vstopu Hrvake v EU za mesto Ilirska Bistrica
izrednega pomena, ker obstaja monost, da
se tovorni promet iz prehoda Starod preusme-
ri na Jelane in s tem skozi mesto, kar bi pome-
nilo prometni infarkt v srediu mesta. Drugi
pozitivni uinki preusmeritve tranzicijskega
prometa so, zagotovitev veje varnosti za vse
udeleence v prometu, veja pretonost pro-
meta skozi mesto pa bo prispevala k zmanj-
anju emisij izpunih plinov in k zmanjanju
hrupa, ki ga povzroa promet.
Izgradnja je predvidena v dveh fazah. Prva
faza, ki je e konana, je obsegala gradnjo
kroia pri Spetiu, most ez Jasensko Pilo in
ureditev treh cestnih prikljukov. Trenutno je v
teku izgradnja druge faze obvoznice. Potreb-
no bo zgraditi cesto v dolini nekaj ve kot 2
kilometra, skupaj z vsemi premostitvenimi in
podpornimi objekti ter ostalo potrebno infra-
strukturo. Trasa obvoznice je zartana vzpo-
redno z elezniko progo Ljubljana Reka, po
ulici Nikole Tesla, od eleznikega nadvoza pri
Topolcu do kroia pri Spetiu. Dela na ce-
lotni obvoznici naj bi se predvidoma zakljuila
konec leta 2015.
PROMETNA UREDITEV
PARKIRIA ZA POTO
Z ureditvijo parkiria za poto v Ilirski Bistri-
ci smo zagotovili dodatnih 45 parkirnih mest.
Poleg ureditve samega parkiria je bilo pot-
rebno zgraditi podporni zid, v sklopu ureditve
pa je bila izvedena tudi meteorna kanalizacija
in javna razsvetljava.
PREPLASTITEV PLONIKOV
IN IZGRADNJA AVTOBUSNIH
POSTAJALI
Z ureditvijo plonika v Vojkovem drevoredu
smo po ve kot osmih letih sanirali nemogo-
e stanje, ki je poleg bive tovarne TOK, nas-
talo ob vsakem deevju. Peci so imeli na iz-
biro ali gaziti po luah, kjer naj bi bil plonik
ali po blatni zelenici prestopiti na cestie. V
obinskem proraunu je bilo za leto 2013 za-
gotovljenih 50.000 evrov za urejanje plonikov
in avtobusnih postajali. Za obdobje med le-
toma 2014 in 2016 je v obinskem proraunu
predvidenih 101.000 evrov. e v lanskem letu
smo zaeli z obnovo dela plonika in prehoda
za pece v Gregorievi ulici. Tam je urejena
tudi avtobusna postaja, ki omogoa olar-
jem, da poakajo na avtobus zaiteni pred
dejem. Konana je tudi ureditev plonika v
Tomievi ulici, v Kneaku pa je urejena nova
avtobusna postaja in kroie. V septembru
predvidevamo nadaljevanje obnove plonika
v Gregorievi ulici.
8
REALIZIRANI CILJI
ROZMANOVA ULICA IN ULICA
IV. ARMIJE
Rekonstrukcijska dela Rozmanove ulice in Uli-
ce IV. Armije v Ilirski Bistrici so se zaela v mar-
cu 2011, zakljuena pa so bila v prvi polovici
julija 2011. Ulici, ki ju na poti v olo uporabljajo
tudi dijaki bistrike gimnazije in osnovnoolci,
sta postali z rekonstrukcijo varneji.
Z investicijskimi deli smo na novo uredili eno-
smerni krak in zgornji del Rozmanove ulice od
nekdanje policijske postaje do mostika pri O
Antona nideria ter Ulico IV. Armije. V okvi-
ru gradbenih del smo obnovili e vodovodno
omreje, meteorno in fekalno kanalizacijo ter
poloili vode za kabelsko in telekomunikacij-
sko omreje. Cestie smo preplastili z novo
asfaltno prevleko, uredili robnike in plonike
ter obnovili javno razsvetljavo. Na novo smo
uredili tudi podporne zidove in obstojea par-
kiria. V Ulici IV. Armije so poleg obstojeega
vodovoda poloili tudi veje vodovodne cevi,
ki bodo sluile kot transportni vod za projekt
oskrbe Obale in Krasa s pitno vodo. Vrednost
rekonstrukcijskih del je znaala 955 000 evrov,
projekt pa je bil izveden v nekoliko manjem
obsegu od prvotno nartovanih del. Prvotni
projekt je namre predvideval tudi ureditev
odseka Rozmanove ulice do prikljuka s Pod-
grajsko cesto in junega kraka v smeri cen-
tra Mikoza, dodatno pa je bil urejen odsek
Rozmanove ulice do mostika, ki prvotno ni bil
v nartu.
Zastavl j eni ci l j i l eta 2010 na podroj u ol stva, otrokega varstva, porta i n rekreaci j e
ter kul ture
Na prostoru vrtca Joefe Maslo zgradi
nov vrtec in urediti pripravo hrane in je-
dilnico za oba objekta osnovno olo in
vrtec.
Zgraditi novo telovadnico za osnovno
olo Dragotina Ketteja. S tem bomo
pokrili potrebe osnovne ole, poleg tega
bodo imela portna drutva v Ilirski Bi-
strici na razpolago dodatne prostore za
svoje dejavnosti.
Urediti varne poti v obe osnovni oli iz
vseh smeri prihoda v olo.
Urediti portne objekte v parku Nade
agar.
V dogovoru z mladimi, ki uporabljajo
prostor v bazenu, urediti poligon za ro-
lkanje tako, da bo zagotavljal njihovo
varnost.
Urediti igrie za otroke do pet let sta-
rosti na prostoru bive tovarne TOK in
med potokoma Suec in reko Bistrico.
Urediti lastnitvo portnega parka poleg
vojanic v Trnovem in pripraviti prostor-
ski nart, s katerim bomo uredili dodat-
no igrie za nogomet, atletsko stezo,
igrie za tenis, koarko in rokomet .
Real i zi rani ci l j i na podroj u ol stva, otrokega varstva, porta i n rekreaci j e ter
kul ture v mandatu 2011- 2014
VRTEC ILIRSKA BISTRICA -
JOEFE MASLO
V januarju je podjetje Tipo investicijske grad-
nje, d.o.o. iz Ljubljane, prielo z gradnjo prve
in druge faze Centralnega vrtca Ilirska Bistrica.
Gradnja po posameznih fazah sicer temelji na
zasnovi objekta, ki je razdeljen na tri sklope.
Vsak izmed njih bo imel svoj vhod in osrednji
prostor, igralnice, umivalnice, garderobe,
sanitarije za osebje in shrambe. Investicij-
ska vrednost prve in druge faze vrtca znaa
dobrih 1,7 milijona evrov. Projekt sofnancira
Evropska unija iz Evropskega sklada za regi-
onalni razvoj, iz katerega smo uspeli prido-
biti sredstva v viini slabih 1,3 milijone evrov.
Preostali del, v viini dobrih 445.000 evrov, je
zagotovljenih v obinskem proraunu. Prva in
druga faza projekta bosta dokonani ob koncu
letonjega leta, celoten projekt pa mora biti, v
skladu z iztekajoo se evropsko fnanno per-
spektivo, realiziran do konca leta 2015.
O DRAGOTINA KETTEJA
Energetsko sanacijo osnovne ole Dragotina
Ketteje smo izvajali od leta 2012 in je bila za-
kljuena v letonjem letu. e v letu 2012 smo,
v okviru projekta vicarskega sklada, obnovili
kotlovnico ole, v kateri smo zamenjali kotel
na kurilno olje in ga nadomestili s kotlom na
lesno biomaso. Soasno so bila izvedena tudi
druga potrebna obnovitvena dela v kotlovnici.
V 2013 je potekala e energetska sanacija ovo-
ja zgradbe, pri kateri se je izoliralo fasado in
streho objekta. Zamenjano je bilo tudi 21 oken
v prvem in drugem nadstropju, izvedenih pa
je bilo tudi nekaj drugih nujnih sanacijskih del.
Obina Ilirska Bistrica je za energetsko sana-
cijo osnovne ole Dragotina Ketteja pridobila
sredstva iz Operativnega programa razvoja
okoljske in prometne infrastrukture za obdob-
je 20072013, este razvojne prioritete Trajno-
stna raba energije, prve prednostne usmeritve
Energetska sanacija javnih stavb, ki ga je ob-
javilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor.
BAZEN, POLIGON ZA
ROLKANJE
Bazen v portnem parku Nade agar je bil v
estdesetih letih prejnjega stoletja ponos
mesta in obine Ilirska Bistrica. Bil je med
prvimi, po 2. svetovni vojni, zgrajenimi ba-
zeni v takratni Jugoslaviji. S pomojo lokalne
skupnosti ga je zgradila Jugoslovanska ljudska
armada. Zavedati se moramo, eprav se to
danes zelo udno slii, da so bili v tistem ob-
dobju osebni avtomobili velika redkost in to,
kar je danes povsem obiajno, da se usedemo
v avto in odpeljemo na morje, je bila utopija. V
taknih razmerah je bilo kopanje v bazenu ve-
lik privilegiji, eprav danes taken bazen ne bi
smel obratovati. Z zvievanjem ivljenjskega
standarda je postajal bazen ved-
no maj zanimiv, dokler ni postal
nevarna odpadna jama. S starani
nekaterih obanov so se pojavlja-
le zahteve po tem, da bi obina
bazen obnovila. Glede na predvi-
den naina ienja vode je jasno,
da obnova ni prila v potev. Edi-
na monost za sanacijo bazena bi
bila ruitev betonskega ovoja in
izgradnja popolnoma novega po-
kritega bazenskega kompleksa,
kar bi pomenilo nekaj milijonov
evrov veliko investicijo in niko-
li rentabilno delovanje. Letno
obratovanje olimpijskega bazena
stane ve kot 150.000 evrov. Na
osnovi ugotovljenih dejstev sem se odloil za
zasutje jame, ki je neko predstavljala bazen.
Poligon za rolkanje, ki so si ga fantje postavi-
li v bazenu, pa smo prestavili na nekdanji rob
bazena. Vendar s tem bistrike sanje o ponov-
nem odprtju bazena niso odpisane. V Prostor-
skem nartu obine, ki je v zakljuni fazi, smo
predvideli tri mone lokacije: na sedanjem
prostoru v parku, ob jezeru Mola in na Svia-
kih, seveda pa je sedaj odloitev v rokah po-
tencialnega investitorja, ki mora v tem projek-
tu prepoznati ekonomski interes. Poleg tega
smo s strani obinske uprave in Krajevne skup-
nosti Ilirska Bistrica, glede na fnanne zmo-
nosti obine, predlagali ureditev sedanjega
prostora bazena v obliki fontane, ki bi skupaj
s istilnimi napravami omogoala kopanje za
otroke do desetega leta starosti, vendar je
opozicija z veino v obinskem svetu, taken
predlog posmehljivo zavrnila, z obrazloitvijo,
da ofotalnikov v obdobju krize ne bomo
delali. To ne pomeni, da tega projekta v nas-
lednjem mandatu ni mogoe realizirati.
9
REALIZIRANI CILJI
UREJANJE VODOTOKOV
V januarju in februarju 2014 je obino Ilirska
Bistrica prizadela naravna nesrea v obliki
ledoloma in poplav. Zaradi monega deev-
ja je reka Reka poplavila naselja v Podgori in
del mesta Ilirska Bistrica, pozneje pa je obilno
deevje zahtevalo svoj davek tudi v Kneaku,
Bau in Koritnicah. V obeh primerih je priza-
detim obanom pomagala civilna zaita ob
veliki podpori prostovoljnih gasilcev. eprav
so interventni ukrepi ob naravni nesrei reili
veliko premoenja, je postalo jasno, da po-
dobne vremenske pojave lahko priakujemo
tudi v bodoe, zato je obina Ilirska Bistrica
pristopila k preventivnim ukrepom, s kateri-
mi elimo zagotoviti varnost obanov ob bo-
doih podobnih nesreah. V ta namen, smo
v okviru interventnih ukrepov, na predlog
domainov izkopali prekop med Kneakom
in Zagorjem, s katerim smo trajno prepreili
poplavljanje Kneaka in Baa. Podoben pre-
kop so na istem mestu poskusi domaini iz-
kopati e pred ve kot 100 leti, ko je vas Ba
doletela e huja poplava, vendar jim takrat
to ni uspelo.
BLAGAJNIKO POSLOVANJE
Z oktobrom 2013 je obina Ilirska Bistrica
omogoila vsem svojim upokojencem pla-
evanje polonic brez provizije. Upokojenci
lahko plaujejo brez provizije polonice za
elektrino energijo, komunalne storitve in
najemnino za stanovanje. Polonice brez
provizije se lahko plauje na blagajni Hra-
nilnica Vipava, ki je s strani obine Ilirska
Bistrica pooblaena za opravljanje storitev
mestne blagajne.
OBNOVA IN VZDREVANJE
SPOMENIKOV
Obina Ilirska Bistrica je, na podlagi Javnega
razpisa za zbiranje predlogov za sofnancira-
nje obnove in vzdrevanja spomenikov v ob-
ini Ilirska Bistrica:
V letu 2011 dodelila Krajevni skup-
nosti Starod 2.767 evrov za obnovo fasade
na cerkvi Sv. Pavla na pokopaliu na Staro-
du, Krajevni skupnosti Koseze 1.500 evrov za
ureditev odvodnjavanja in izsuitev temeljev
cerkve Sv. Roka na Mali Bukovici, Krajev-
ni skupnosti Zabie 2.782 evrov za obnovo
vake kapelice v Podgrajah, upniji Hruica
6.397 evrov za obnovo zvonika upnijske
cerkve Sv. Krizogona v Hruici, upniji Suhor-
je 4.172 evrov za ureditev drenae in ojaitev
temeljev cerkve Sv. Antona Ostrono Brdo,
Krajevni skupnosti Novokraine 3.060 evrov
za obnovitvena in vzdrevalna dela na spo-
meniku NOB v Novokrainah, Krajevni skup-
nosti Dolnji Zemon 2.500 evrov za menjavo
stropa v cerkvi Sv. Jerneja na Gornjem Zemo-
nu ter Krajevni skupnosti Kneak 4.172 evrov
za obnovo NOB spomenika v Koritnicah.
V letu 2012 je Obina Ilirska Bistri-
ca dodelila Krajevni skupnosti Novokraine
3.162 evrov za obnovitvena in vzdrevalna
dela na spomeniku padlim in izgnanim va-
anom v vasi Suak, upniji Kneak 12.379
evrov za obnovo strehe na cerkvi Marijinega
vnebovzetja v Kneaku, upniji Suhorje 2.651
evrov za obnovo strehe nad prezbiterijem
cerkve sv. Antona na Ostronem Brdu ter
Drutvu za krajevno zgodovino in kulturo Ilir-
ska Bistrica 216 evrov za obnovo spominske
ploe slikarju Francetu Pavlovcu na elezni-
ki postaji v Ilirski Bistrici.
V letu 2013 je bilo Krajevni skupnosti
Podgrad dodeljenih 8.407 evrov za obnovo
strehe cerkve sv. Roka v Raicah ter upniji
Pregarje 13.511evrov za obnovo dveh stran-
skih oltarjev cerkve Sv. Lovrenca na Pregar-
jah.
Tako je Obina Ilirska Bistrica v zgoraj na-
vedenih letih dodelila skupno 67.678 evrov
sredstev za obnovo in vzdrevanje (preteno
sakralnih) spomenikov.
GASILSTVO V OBINI
ILIRSKA BISTRICA
V obdobju 2011 do 2013 smo investirali v de-
lovanje in nakup opreme za gasilska drutva
ve kot milijon evrov. Investicije so bile izve-
dene v skladu s strategijo razvoja gasilstva za
nakup zaitne opreme in gasilskih vozil. Po-
memben dogodek v delovanju PGD-jev in ga-
silske zveze je bil prehod poklicnega jedra iz
Gasilske zveze Ilirska Bistrica pod poveljstvo
PGD Ilirska Bistrica, s imer je bila zagotovlje-
na optimalna izkorienost poklicnega jedra
in poenoten nain poveljevanja z ostalimi ga-
silskimi zvezami v dravi. Kako pomembna
je dobra oprema prostovoljnih gasilskih dru-
tev, se je pokazalo ob prometnih in naravnih
nesreah, kot so poari, poplave, ledolom
in orkanska burja, ob katerih so gasilci nudili
nesebino in kakovostno pomo prizadetim
obanom, za kar smo jim vsi skupaj dolni
rei HVALA.
POSTAVITEV TURISTINO-
INFORMACIJSKIH TABEL
Projekt predvideva postavitev turistino in-
formacijskih tabel na petnajst turistino zani-
mivih tokah v obini ter est zbirnih tabel na
najbolj obiskanih turistinih tokah, ki bodo
ponujale podatke o vseh ostalih posaminih
tablah. Gre za turistino informativni projekt,
ki ga obina izvaja v sodelovanju z Drutvom
za razvoj podeelja med Snenikom in Nano-
som.
Namen projekta, vrednega 28.412 evrov, je
obiskovalcem predstaviti kulturno in naravno
dediino kraja ter dosei boljo seznanje-
nost s turistino ponudbo obine s pomojo
multimedijske podpore postavljenim tablam.
Sistem informacij bo vzpostavljen na sple-
tnem portalu obine, do katerega bodo obi-
skovalci dostopali z mobilnim telefonom in
preprosto aplikacijo preko tako imenovane
QR kode (QR je okrajava za Quick Respon-
se, prevedeno hiter odziv) in takoj prejeli
podatke o znamenitostih turistine toke, na
kateri se nahajajo. Projekt bo predvidoma za-
kljuen do konca letonjega leta.
POMO BREZDOMNIM
OBANOM
Projekt Zavetie za brezdomce Pod Dra-
go je v sodelovanju z obino Ilirska Bistrica
pripravil in izvedel Center za socialno delo
Ilirska Bistrica. Center je v enem od stanovanj
na Kosovelovi 18, ki ga je obina odstopila v
brezplano uporabo, uredilo stanovanjsko
enoto z osmimi leii za brezdomne ob-
ane iz obine Ilirska Bistrica. Svoja vrata je
zavetie odprlo novembra 2013 in je e prvo
zimo nudilo zavetje estim brezdomnim ose-
bam. Projekt sledi temeljnim ciljem socialne
politike Resolucije o nacionalnem programu
socialnega varstva za obdobje 2013 2020 iz
katerega izhaja, da je tudi lokalna skupnost
ena od pomembnih akterjev razvoja socialne
politike za zmanjevanje revine in socialne
izkljuenosti.
Ostal i i zvedeni proj ekti v obi ni I l i rska Bi stri ca v mandatu 2011- 2014
10
REALIZIRANI CILJI
SUBVENCIONIRANI PREVOZ IZ
PODEELJA V MESTO
Glede na potrebe in povpraevanje obanov
in obank je z mesecem aprilom 2011 zaivel
program Subvencionirani prevozi po obini
Ilirska Bistrica. Na podlagi sprejetega prorau-
na Obine Ilirska Bistrica je Center za socialno
delo za kraji delovni as zaposlil voznika ter
sklenil pogodbo za izvedbo storitev posebnih
linijskih prevozov za upravience programa po
Obini Ilirska Bistrica.
Na podlagi omenjenega programa so prevozi
zagotovljeni iz vseh vasi nae obine po dolo-
enih dnevih v Ilirsko Bistrico in nazaj.
Ob etrtkih naim obanom zagotavljamo
prevoz po Obini ali tudi izven Obine na pod-
lagi predhodnega dogovora z delavko Centra
za socialno delo. Cena prevoza po mestu Ilir-
ska Bistrica znaa 2,50 evrov (ne glede na pre-
voeno tevilo kilometrov), cena za prevoza
izven Obine pa znaa 0,18 evrov za prevoeni
kilometer. Ponujena monost prevoza ob e-
trtkih zagotavlja obanom in obanom obliko
sigurnosti in mobilnosti, da lahko opravijo svo-
je zasebne opravke.
Uspenost programa lahko ocenimo zlasti na
podlagi prejetih pohval naih obanov in nji-
hovih svojcev, beleimo pa tudi konstantnost
pri nakupu vozovnic kot dnevnih voznik kart.
Pri izvajanju programa je izredno pomembna
prilagodljivost programa, saj voznik kombija
uporabnike prevzame na vhodnih vratih nji-
hovega doma ter jih pripelje nazaj. S progra-
mom smo najbolj ranljivim skupinam obanov
omogoili najprej monost prihajanja v Ilirsko
Bistrico ter jim s tem zagotovili vejo samo-
stojnost, starejim ter invalidom pa smo tako
omogoili tudi pogoje za bolje druenje, kar
je bistvenega pomena za kvaliteto njihovega
ivljenja v tretjem ivljenjskem obdobju.
ETNOLOKA ZBIRKA
BRKINSKIH KOROMATOV
V PODGRADU
Brkinski koromati so edinstvena etnoloka
kulturna dediina v naseljih na obmoju Brki-
nov, ki jo je potrebno ohraniti za prihodnje ro-
dove. Za ohranitev te raznolikosti in pestrosti
med koromatskimi maskami je potrebno
zbrati, prikazati, zabeleiti ter ohraniti pisno
in slikovno dokumentacijo na enem mestu.
V Brkinih, domovini koromatov, so v ta na-
men, v prostorih v lasti obine, uredili etno-
loko zbirko Brkinskih koromatov. Prva faza
projekta je, ki obsegala ureditev potrebnih
prostorov, je bila izvedena v letu 2012. V pro-
storu, namenjenemu postavitvi etnoloke
zbirke, so uredili elektrine in vodovodne in-
talacije, ogrevanje, omete in tlake. V drugi
fazi projekta, ki je bila zakljuena konec leta
2013, so uredili e postavitev prodajnega pul-
ta, multimedijske opreme, vitrin in galerijske
opreme za razstavo slikovnega gradiva in ek-
sponatov. Finanna sredstva v viini 28.965
evrov, to je 85 odstotkov vrednosti celotnega
projekta, smo pridobili iz programa LEADER.
Poleg ohranjanja etnoloke dediine, s kate-
ro se vea prepoznavnost obine, je dodana
vrednost projekta tudi vzpostavitev nove turi-
stine toke ter revitalizacija vasi in vkljuitev
lokalnega prebivalstva v aktivnosti.
Ostal i i zvedeni proj ekti v obi ni I l i rska Bi stri ca v mandatu 2011- 2014
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Program dela, v mandatnem obdobju 2011
2014, smo Socialni demokrati zastavili na
podlagi potreb, ki so se pokazale pri razgovo-
rih s predstavniki krajevnih skupnosti. Upo-
tevali smo, da ivljenje na vasi temelji na
soitju ljudi, ki je v mestu prisotno v druga-
ni obliki. Strinjali smo se, da je na podeelju
nujno potrebno spodbujati kulturne dejavno-
sti in gradnjo vakih domov, ki predstavljajo
center kulturne in drubene dejavnosti v va-
seh.
Skupen problem skoraj v vseh krajevnih sku-
pnostih pred zaetkom mandata je bila ne-
urejena kanalizacija. Vodovodno omreje je
bilo v vejem delu obine v zelo slabem sta-
nju. Izjema so le vasi, ki se oskrbujejo z vodo
preko lastnih vodnih omreji. V na program
smo uvrstili tudi, za nas zelo pomembno
toko, ureditev varnih poti v ole, saj veina
olskih poti v obini ni bila varnih in so pred-
stavljale vsakodnevno nevarnost na cesti za
nae najmlaje.
Ena od velikih potreb, ki se je kazala, je bila
ureditev dostopa do irokopasovnega inter-
neta. Vejemu delu obine dostop ni bil omo-
goen, kar je v dananji informacijski drubi
nuja, tako za poslovno dejavnost, kot osebno
rabo.
Kot najbolj peree probleme, ki so bili skupni
za vse krajevne skupnosti in smo jih oprede-
lili v ciljih za mandatno obdobje 2011 - 2014,
smo ocenili na podroju:
urejanja prostora,
upravljanja in izvajanja lokalnih gospo-
darskih slub,
gradnje in vzdrevanje cest in
kreacija.
Ocenj eno stanj e v l etu 2010 i n real i zi rani ci l j i v mandatu 2011- 2014
Zastavl j eni ci l j i l eta 2010 na podroj u urej anj a prostora
Posodobitev javne razsvetljave v skladu z evropskimi standardi
ZAMENJAVA SVETIL JAVNE
RAZSVETLJAVE
Javno razsvetljavo smo v obini Ilirska Bistrica
zaeli obnavljati v letu 2013. Predpogoj za ure-
ditev javne razsvetljave v skladu z evropskimi
standardi je bilo sprejetje Odloka o koncesiji
za opravljanje lokalne gospodarske javne slu-
be dobave, postavitve, vzdrevanja in izvaja-
nja javne razsvetljave v obini Ilirska Bistrica,
ki je bil sprejet e leto prej. Obinska uprava
je elela s podelitvijo koncesije zmanjati sve-
tlobno onesnaevanje okolja, predvsem pa
porabo elektrine energije v obini.
Stara javna razsvetljava je bila stareja od
40 let in ni ustreza sodobnim standardom in
zahtevam. Poraba na prebivalca je znaala ve
kot 100 kWh in je bila dvakrat veja, kot pred-
pisuje uredba, to je 44,5 kWh na prebivalca.
Stroek za elektrino energijo, ki smo ga na-
menili iz obinskega prorauna je v letu 2012
znaal kar dobrih 260.000 evrov. Z novo javno
razsvetljavo priakujemo prihranke do 40 od-
stotkov prvotne porabe. Na letni ravni naj bi z
menjavo svetilk prihranili 120.000 evrov.
Koncesionar je tekom obnove zamenjal 2050
starih svetil z novimi energetsko varnimi sve-
tili. Pri menjavi so svetila zamenjali s tirimi
razlinimi tipi svetil, odvisno od potreb, ki so
se pokazale na terenu. Poleg svetil so zame-
njali tudi drogove, tako da ustrezajo standar-
dom, obnovili in optimizirali pa so tudi 109
priigali in merilnih mest javne razsvetljave,
tako da bo lahko delovala najbolj optimalno.
Konna vrednost investicije v posodobitev ja
ne razsvetljave je znaala 1.200.000 evrov.
sl ub
11
REALIZIRANI CILJI
sl ub
Urediti kanalizacijo v skladu z evropski-
mi standardi.
Urediti vodovodni sistem.
Omogoiti vsem obanom dostop do i-
rokopasovnega interneta.
Urediti loeno zbiranje odpadkov.
Spodbujati gradnjo vakih domov.
Urediti hidrantno omreje tako, da bo
zagotovljena poarna varnost obanov.
mandatu 2011- 2014
KANALIZACIJA I. FAZA, ISTIL-
NA NAPRAVA IN VARNA POT V
OLO PODGRAD
Kanalizacija - I. faza in
istilna naprava
Sistem zbiranja, odvajanja in ienja odpa-
dnih voda v naselju Podgrad je bil izgrajen v
letonjem letu in bo zagotavljal zmanjeva-
nje emisij v vode iz komunalnih virov onesna-
evanja, s imer bo zaiten vodni vir Riana,
kateri z vodo oskrbuje celotno obmoje Slo-
venske Istre. V sklopu projekta izgradnje prve
faze sistema zbiranja in odvajanja ter ienja
odpadnih voda v naselju Podgrad je bila zgra-
jena istilna naprava s kapaciteto 900 PE, kar
zadostuje za ienje odpadnih vod celotne-
ga naselja, loeno kanalizacijsko omreje, ki
obsega fekalno kanalizacijo v dolini dob-
ra 2,6 kilometra in meteorna kanalizacija v
strnjenem delu naselja v dolini 383 metrov.
V prvi fazi je za prikljuitev na kanalizacijsko
omreje pripravljenih 46 hinih prikljukov v
junem delu naselja Podgrad, to je na obmo-
ju glavne ceste in na juno leeih ulicah.
Konna vrednost celotnega projekta je zna-
ala dobrih 1,4 milijone evrov. Za projekt je
obina pridobila denar iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj, v okviru Operativnega
programa krepitve regionalnih razvojnih po-
tencialov za obdobje 2007-2013 razvojne pri-
oritete Razvoj regij; prednostne usmeritve
Regionalni razvojni programi.Sofnancira-
ni so bili upravieni stroki v viini 85 odstot-
kov upravienih strokov celotne investicije,
preostala sredstva pa so bila zagotovljena v
obinskem proraunu.
Varna pot v olo Podgrad
V naselju Podgrad so morali osnovnoolci
leta, vsako dnevno v olo po zelo prometni
cesti, ki vodi skozi naselje in je predstavljala
veliko nevarnost za najmlaje v prometu. e
posebej nevaren je bil prehod ez prometno
cesto Pasjak - Kozina za otroke, ki so se v olo
vsako jutro odpravljali iz smeri blokovskega
naselja, kjer prebiva skoraj tretjina vseh pre-
bivalcev v naselju.
V aprilu je Direkcija republike Slovenije za
ceste, konala z investicijskimi deli na trasi
ceste Podgrad Obrov, s katerimi se zagota-
vlja vejo varnost vsem udeleencem v pro-
metu e posebej otrokom, ki vsakodnevno po
tej cesti odhajajo v olo. Projekt Preplasti-
tev ceste Podgrad Obrov je potekal soa-
sno s projektom izgradnje prve faze sistema
zbiranja in odvajanja ter ienja odpadnih
voda v naselju Podgrad, ki ga je vodila Obi-
na Ilirska Bistrica. Investitor in naronik del je
bilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor,
Direkcija RS za ceste. Obina Ilirska Bistrica
je pri projektu sodelovala kot partner ter ga
delno sofnancirala. Pogodbena vrednost in-
vesticije je znaala 772.540 evrov. Po spora-
zumu o sofnanciranju Direkcija RS za ceste
fnancira priblino 539.754 evrov, kar znaa 57
odstotkov vrednosti investicije, obina Ilirska
Bistrica pa preostanek v viini 232.786 evrov,
kar predstavlja 43 odstotkov vrednosti celot-
ne investicije.
Gradbena dela so poleg same preplastitve in
delne sanacije spodnjega ustroja ceste v dol-
ini 960 metrov in v irini 7 metrov, obsegala
izvedbo plonikov, na levi strani v dolini 126
metrov in na desni strani ceste v dolini 810
metrov. Uredilo se je tudi cesto in plonik
proti osnovni oli Rudolfa Ukovia. Na obmo-
ju celotne trase glavne ceste in ceste proti
oli so uredili tudi cestno razsvetljavo in iz-
vedli vse potrebne talne in vertikalne prome-
tne signalizacije ter postavili nove varovalne
ograje.
V zadnjih treh proraunskih letih je bilo v na-
selju Podgrad izpeljanih za dobra 2 milijona
evrov investicij.
KANALIZACIJA IN N KNEAK
I. FAZA
Prva faza kanalizacije in istilne naprave
Kneak obsega izgradnjo loenega kanali-
zacijskega omreja naselju Kneak. V sklopu
investicije je bila zgrajena istilna naprava
kapacitete 600 PE in loeno kanalizacijskego
omreje s 3.808 metri fekalne kanalizacije in
432 metri meteorne kanalizacije. Z izgradno
kanalizacijskega sistema so tako v omre-
je povezane vasi Ba, Kneak in embije.
Celotna vrednost projekta znaa 1.413.574
evrov. Za projekt je obina pridobila denar
iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v
viini 1.096.621 evrov, preostali znesek je bil
zagotovljen v obinskem pror.
KANALIZACIJA IN N HRUICA
Kanalizacijski sistem in komunalno istilno
napravo za obmoje naselja Hruica je bila
zagrajena za zagotovitev ustreznega sis-
tema zbiranja in ienja odpadnih komu-
nalnih vod preko loenega kanalizacijskega
omreja. V sklopu investicije je bilo zgrajeno
2.971 metrov sekundarnega kanalizacijskega
omreja, 1.275 metrov meteorne kanalizacije
ter komunalna istilna naprava velikostne-
ga 460 PE. Celotna vrednost projekta znaa
683.053 evrov. Veji del fnannih sredstev je
obina pridobila iz Evropskega sklada za regi-
onalni razvoj, v viini 580.595 evrov, preostali
del zneska za investicijo je bil zagotovljen v
proraunu obine.
OSKRBA S PITNO VODO OBALE
IN KRASA
Obina Ilirska Bistrica je ena izmed devetih
obin, partneric regijskega projekta oskrbe
Obale in Krasa s pitno vodo. Vrednost inve-
sticije je ocenjena na 48 milijonov evrov(v
Obini Il.Bistrica priblino 10 mio evrov), pri
emer so obine raunale na nepovratna
fnanna sredstva iz kohezijskega sklada v
viini 70 odstotkov vrednosti investicije. Za-
etek projekta je bil nartovan v letu 2014,
vendar je svoje obveznosti v roku izpolnila le
obina Ilirska Bistrica s tem, ko smo pridobili
potrebna gradbena dovoljenja za primarne in
sekundarne vodovode na naem prostoru.
Za Obino Ilirska Bistrica je projekt pomem-
ben z vidika obnove obstojeega vodovodne-
ga sistema s imer bi zmanjali izgube v siste-
mu in tako racionalizirali izkorianje vodnih
virov ter same stroke upravljanja vodovo-
dnega sistema. Ilirsko Bistriki vodovodni sis-
tem je sestavljen iz ve vodovodov, ki so bili
grajeni v razlinih obdobjih. Nekateri so stari
e ve kot petdeset let. Vodovodi so dotrajani
ter marsi kje tudi neustrezno dimenzionirani.
Regionalno gledano ima projekt iri pomen.
Med seboj bi povezal tri vodovodne sisteme
(kraki, Ilirskobistriki in rianski) in tri vodne
vire (Brestovico, Bistrico in Riano). Z zman-
anjem izgub in racionalizacijo izkorianja
vodnih virov, v ilirskobistrikem vodovodnem
sistemu, bi lahko zagotavljali iz vodnega vira
Bistrica, preko povezave na stino toko Ro-
dik, 70 litrov na sekundo, vode za potrebe
Obale .
Glavni namen regijskega projekta je zagoto-
viti varno in redno oskrbo s kvalitetno pitno
vodo, za priblino 126.837 prebivalcev, ki i-
vijo na obmoju devetih obin, partneric na
projektu. S podpisom aneksa k osnovni po-
godbi med Ministrstvom za okolje in prostor
in obinami smo se podpisniki zavezali, da se
projekt nadaljuje in da z gradnjo prinemo v
letu 2016.
12
REALIZIRANI CILJI
VAKI DOM JASEN
Vaki dom Jasen za vaane Jasena predsta-
vljal veliko pridobitev, ki so jo teko akali vse
od ustanovitve krajevne skupnosti Jasen. Va-
ani so s postavitvijo vakega doma pridobili
dragocen prostor, ki predstavlja center kul-
turne in drubene dejavnosti v vasi. Temeljni
kamen za objekt je bil poloen e leta 1999,
vendar so z izgradnjo doma zaeli ele v letu
2008, ko so krajani prieli s pripravljalnim
deli na objektu. Intenzivna izgradnja objek-
ta je potekala v letih 2011 in 2012. Objekt je
zgrajen v dveh etaah in obsega skupno 300
m2 uporabnih povrin. Za izgradnjo objekta
je bilo potrebno zbrati potrebna fnanna
sredstva, ki smo jih uspeli pridobiti od Agen-
cije za kmetijske trge in razvoj podeelja, ki
je sredstva v viini 75.000 evrov, pridobila iz
sredstev Evropskega sklada za razvoj. Vred-
nost investicije s spremljajoimi storitvami
pri gradnji znaa 109.203 evrov in veliko pro-
stovoljnega dela.
VAKI DOM VELIKA BUKOVICA
Zamisel za izgradnjo vakega doma Velika
Bukovica se je porodila v letu 2008, ko so kra-
jani pridobili vraila od javno telekomunika-
cijskega omreja. Dogovorili so se, da bodo
denar namenili za izgradnjo vakega doma, ki
bo namenjen predvsem zbiranju in druenju
krajanov ob razlinih prilonostih. Nov vaki
dom, ki stoji ob portnem igriu, je svoja
vrata odprl v oktobru 2012. Dom je zgrajen
v dveh etaah. V pritliju je venamenska
dvorana s kuhinjo, sanitarijami in skladiem.
V zgornjem nadstropju pa so uredili sobo za
sestanke in prostor za arhiv.
Vaani so s pomojo obine Ilirska Bistrica
in evropskimi sredstvi zbrali za gradnjo doma
ve kot 100.000 evrov. S pomojo obine pa
so pridobili e 54.000 evrov iz evropskega
kmetijskega sklada. Na pomo so priskoili
tudi sponzorji s svojimi prispevki. Dela v vred-
nosti 28.000 evrov so krajani opravili sami.
VAKI DOM IN TELOVADNICA
KS PREGARJE
Projekt sanacije je zajemal rekonstrukcijo
stavbe v pritliju, prvem nadstropju in man-
sardi. Finanna sredstva za izvedbo nalobe
so bila zagotovljena, v viini 231.862 evrov
proraunskih sredstev, del sredstev, v viini
219.467 evrov, pa je obina pridobila iz Pro-
grama razvoja podeelja 2007 2013.
V obnovljenem pritliju je venamenski pros-
tor, dve slailnici, sanitarije, pisarna krajevne
skupnosti Pregarje, ajna kuhinja, dva po-
mona prostora ter hodnik in stopnie. V
prvem nadstropju se nahaja nova sejna soba,
pisarna, ajna kuhinja in dva dodatna prosto-
ra. Mansarda je namenjena tehninemu pro-
storu z elektrino in drugo intalacijo. Videz
objekta, vhod in zunanji gabariti objekta se
niso spreminjali. Dom se po novem ogreva s
kotlom na lesno biomaso. Z obnovo objekta
in vgradnjo primernega stavbnega pohitva
pa so izboljali tudi energetsko uinkovitost
objekta.
Vaki dom Pregarje so leta 1948 zgradili va-
ani z lastnimi sredstvi in delom. Vsa leta je
sluil drutvenim namenom in s svojo vsebi-
no predstavljal druabno in kulturno sredie
kraja Pregarje. V domu so prirejali kulturne,
turistine in portne prireditve, plese in kino
predstave. V njem sta bila zdravstvena am-
bulanta in trgovina. Z rekonstrukcijo objekta
se je ohranila tradicionalna celostna podoba
naselja, ki je zaiteno kot naselbinska kul-
turna dediina, prebivalci pa se zopet lahko
aktivno vkljuujejo v drutvene, kulturne, tu-
ristine in izobraevalne dejavnosti.
V obnovljenem domu je prostor za svoje de-
lovanje dobilo kulturno - turistino drutvo
Pregarje, ki skrbi za kulturno - turistine
dogodke, kot so gobarski praznik, vestole-
tno tradicionalno pustovanje 'poberija' ter
kresovanje. Pod okriljem drutva deluje tudi
sekcija pevski zbor Fantje spod Karlovce;
Drutvo za ohranitev zgodovinskih vrednot
18. maj, ki bo v Vakem domu pripravilo tudi
stalno razstavo. Svoje prostore je dobilo tudi
Drutvo borcev narodnoosvobodilnega boja
Brkini Pregarje, ki je organizator proslav ob
spominskih praznikih, vezanih na pomembne
dogodke iz obdobja boja proti italijanskemu
okupatorju ter Drutvo Kmekih ena Ilirska
Bistrica, ki skrbi za prenos tradicije na po-
droju kulinarike in ronih del, pod njihovim
okriljem deluje tudi enski pevski zbor. Novi
prostori sluijo tudi Koronarnemu drutvu,
kjer izvajajo izobraevanja in rekreacijski
program. V Vakem domu Pregarje ima svoje
prostore tudi Krajevna skupnost Pregarje.
VAKI DOM GABERK
Vaani Gaberka so svoj dom zgradili v
obdobju dveh mandatov v veliki meri z
lastnim delom. Obina je prispevala fnanna
sredstva le za nujna obrtnika dela, ki jih kra-
jani niso mogli sami opraviti.
NART GRADNJE
IROKOPASOVNEGA
OMREJA ELEKTRONSKIH
KOMUNIKACIJ
Obina Ilirska Bistrica je skupaj z obinami
Seana, Hrpelje Kozina in Komen kandidira-
la na 2. javni razpis za Gradnjo, upravljanje
in vzdrevanje odprtega irokopasovnega
omreja elektronskih komunikacij v lokalni
skupnosti. Gradnja irokopasovnega omreja
se je v obini Ilirska Bistrica izvajala od junija
2011. Tekom projekta so bile le v obini Ilirska
Bistrica zgrajene 4 centrale, izkopanih je bilo
150 kilometrov povezovalnih tras ter razvo-
di v veini vasi. V omreje je bilo povezanih
1.651 gospodinjstev, katera prej niso imela
monosti dostopa do interneta.V celoti je
bilo omreje zgrajeno do konca leta 2012.
Vrednost projekta GOO Ilirski Bistrici znaa
9.632.116 evrov.
AVTOBUSNO OBRAALIE
IN OTROKO IGRIE NA
JANEEVEM BRDU
Krajevna skupnost je na Janeevem Brdu ure-
dila otroko igrie z obraaliem za olski
avtobus za otroke, ki bodo v naslednjem letu
obiskovali osnovno olo v Ilirski Bistrici.
mandatu 2011- 2014
13
REALIZIRANI CILJI
Urediti fnanciranje vzdrevanja poljskih
poti iz Obinskega prorauna,
Preplastiti pokodovane vake ceste,
Zgraditi avtobusne postaje,
Sanirati dotrajane mostove.
LOKALNA CESTA DAVOR
PODSTENJE
Slabo prevozno in luknjasto cesto Davor
Podstenje smo dokonno obnovili oktobra
2012. Asfaltiran odsek lokalne ceste Mena-
rija- Podstenje, II.faza. je izvajalec del pri-
el urejati v avgustu 2012. Za nadaljevanje
gradnje II. faze, na odseku trase na katerem
je morala obina pridobiti soglasja lastnikov
zemlji v k.o. Podstenje, so bila v proraunu
zagotovljena sredstva v viini 170.000 evrov.
Gradbena dela pa so bila zakljuena v prvi po-
lovici meseca oktobra 2012.
MOST NA LOKALNI CESTI
ZABIE
V juliju 2014 smo prieli s sanacijo mostu ez
potok Sevek na lokalni cesti Zabie Sela.
Dotrajano mostno konstrukcijo bo izvajalec v
celoti obnovil, pri emer bo potrebno v celoti
odstraniti prekladno konstrukcijo mostu, ki
je tako dotrajana, da jo bodo nadomestili z
novo. Spodnjo kamnito podporno konstruk-
cijo bodo sanirali in prenovili, obnovili bodo
tudi kamnite zidove, na obeh straneh mostu.
Na mostu bodo izvedli e novo hidroizolacijo,
postavili kovinske ograje, na koncu bodo iz-
vedli tudi novo asfaltno preobutev. Pri izvaja-
nju del bodo strugo potoka, ki je zapolnjena z
naplavinami, oistili in jo ustrezno zavarovali.
Obina Ilirska Bistrica bo za obnovo mostu
odtela 348.000 evrov. Obnova bo predvido-
ma zakljuena do letonje jeseni.
MOST NA JAVNI POTI
PODGRAJE
Most ez reko Reko je bilo potrebno zaradi
dotrajanosti poruiti in na istem mestu na-
domesti z novim mostom. Novi most je v
celoti armiranobetonski. Poleg izvedbe na-
domestnega mostu, je izvajalec del izvedel
potrebno rekonstrukcijo ceste, ki se navee
na most in uredil strugo pod novim mostom
ter okolici.Za obnovo mostu ez reko Reko na
javni poti Podgraje je morala obina pridobiti
stavbne pravice, za katero smo zaprosili Mi-
nistrstvo za kmetijstvo in okolje in Agencijo
RS za okolje in ki je bila pogoj za pridobitev
gradbenega dovoljenja. V proraunu za leto
2012 je bilo za gradnjo mostu namenjenih
297.500 evrov.
ZUNANJA UREDITEV
PREMSKEGA GRADU
V okviru zunanje ureditve Premskega gradu
smo uredili pepot od grajskih vrat na obzid-
ju do grajskega dvoria. S tem je omogoen
dostop do gradu tudi, ko so tla razmoena,
kar je bilo prej precej neprijetno.
Zastavl j eni ci l j i l eta 2010 na podroj u ol stva, otrokega varstva, porta i n rekreaci j e
ter kul ture
Nuditi materialno in fnanno pomo kulturnim drutvom. Urediti varne poti v ole.
FINANCIRANJE PORTNIH IN
KULTURNIH DRUTEV
eprav v letu 2014 zaradi nesprejetega prora-
una nismo mogli fnancirati drutev in krajev-
nih skupnosti, je obina v preteklih treh letih
izdatno podprla delovanje druabnih dejavno-
sti.
ENERGETSKA SANACIJA O
KUTEEVO IN KNEAK
V okviru projekta Obnovljivi viri v primorskih
obinah, sofnanciranega iz sredstev vicar-
skega prispevka, smo upani in predstavniki
obin Pivka, Brda, Cerkno, Tolmin, Piran, Ilir-
ska Bistrica in Mestne ob ine Koper skupaj z
ravnatelji ol, knjinice ter z izbranimi izvajal-
ci Petrol d.d., GGE d.o.o. in ECO ATM invest
d.o.o. podpisali pogodbe za izvedbo aktivno-
sti zamenjave dotrajanih kotlov na kurilno olje
s kotli na lesno biomaso v kotlovnicah in 15-le-
tno dobavo toplote.
Kotlovnice smo zamenjali v ve osnovnih o-
lah, med drugim tudi v O Kneak in O Dra-
gotina Ketteja v Ilirski Bistrici. Dela na kotlov-
nicah so se priela takoj po podpisu pogodb in
so bila zakljuena v mesecu septembru 2012.
Projekt je fnanciran iz sredstev vicarskega
prispevka, dele prispevajo tudi vkljuene
Primorske obine in Triglavski narodni park.
Obina Ilirska Bistrica je za ta projekt v letu
2012 namenila 41.132 evrov za O Dragotina
Ketteja in 34. 076 evrov za O Kneak. Za pot-
rebe varstva in vzgoje predolskih otrok se je
v vzgojno izobraevalne objekte v letu 2012
investiralo 144.480 evrov.
14
REALIZIRANI CILJI | STRATEGIJA RAZVOJA OBINE V MANDATU 2015 - 2018
VARNA POT V OLO PODGORA
KUTEEVO
V marcu so bili uenci in uitelji osnovne ole
Podgora Kuteevo deleni slovesne otvoritve
novo urejene okolice ole. V obinskem pro-
raunu je bilo za ureditev okolice ole v leto-
njem letu zagotovljenih 70.000 evrov. V sklopu
ureditvenih del so asfaltirali pot do telovadni-
ce ole, uredili asfaltirano parkirie ob telo-
vadnici ter najpomembneje, urejeno je bilo
avtobusno postajalie, kjer bodo lahko otroci
varno zapuali avtobus ob prihodu v olo in
ga varno tudi poakali ob odhodu domov.
STRATEGIJA RAZVOJA OBINE V
MANDATU 2015-2018
Razvoj podeel j a, kmeti j stva i n dopol ni l ni h dej avnosti na kmeti j ah
Urej anj e prostora
STANJE
Prostorski nart je nedvomno najpo-
membneji dokument na podroju pro-
storskega razvoja obine. Trenutno je
obina v fazi pridobivanja mnenj in uskla-
jevanj s strani pristojnih ministrstev. Na-
rtujemo, da bomo potrebna pozitivna
mnenja pridobili do konec septembra
2014 in bo dokument pripravljen za spre-
jem na Obinskem svetu po lokalnih vo-
litvah.
Globovnik je projekt za katerega sem bil
preprian, da ga bomo reili v preteklem
mandatu. al se je ustavilo pri dravnih
fnancah. Glede na to, da je geodetski
posnetek, ki je osnova za izdelavo pro-
jekta e pripravljen, ravno tako obstaja
naelno soglasje lastnika zemljia, je to
nesporno prioritetni projekt.
V preteklem mandatu smo uredili obrtno
cono v Ilirski Bistrici, vendar je urejeno
zemljie zaradi svojega obsega 9 ha,
primerno za obrtno in trgovsko dejav-
nost, razvoj industrije pa je nartovan v
industrijski coni Plama, kjer nartujemo
ureditev infrastrukture.
Strategija razvoja temelji na tirih podrojih:
urejanja prostora,
upravljanja in izvajanja lokalnih gospo-
darskih slub,
gradnje in vzdrevanje cest in
kreacija.
Poudarek je na projektih, ki omogoajo pri-
dobivanje novih delovnih mest, in sicer v go-
spodarstvu, kmetijstvu in turizmu.
PROJEKTI, KI SE NANAAJO NA CELOTNO OBINO
STANJE
Razvojne tudije za kmetijstvo v obini Ilirska
Bistrica iz druge polovice prejnjega stoletja
so dajale velik poudarek razvoju kmetijstva,
saj je ta panoga takrat dajala kar petino dru-
benega proizvoda in velik dele prebivalcev
obine je bil zaposlen v tej dejavnosti. Stanje
danes je povsem drugano, hitre strukturne
spremembe (deagrarizacija, industrializacija)
so povzroile opuanje kmetovanja, k temu
je pripomogla tudi dobrih dvajset let zapo-
ra prodaje kmetijskih pridelkov na reko oz.
kvarnersko obmoje. Obina Ilirska Bistrica
je izrazito podeelska obina s sorazmerno
kvalitetnim okoljem in kakovostno kultur-
no krajino, ki pa doivlja zaradi omenjenih
strukturnih sprememb velik oz. hitri propad
(najveja stopnja zaraanja v dravi). Zaradi
opuanja neko ekstenzivno izrabljenih kme-
tijskih povrin in posledino zaraanja bo dol-
gorono postal prostor neatraktiven za razvoj
rekreacije, porta in turizma, kar je sigurno
ena od prednosti trajnostnega razvoja tega
obmoja. K vzdrevanju kulturne krajine in
prepreevanju naravnih nesre najve pripo-
more kmetijstvo. Kmetijstvo je vzdrevalec in
negovalec kulturne krajine in tudi subvencije
EU in drave so namenjene prav temu podro-
ju, torej bo potrebno poskrbeti za ponovno
kultiviranje in vzdrevanja krajine tudi za pot-
rebe turizma in rekreacije (kolesarske, jahalne,
sprehajalne poti) ter varstva narave in ne le
za lokalno pridelavo hrane. Ker gre razvoj
evropskega kmetijstva v smeri koncentracije
(druinske kmetije), kar pomeni, e ne bomo
ustrezno ukrepali v smislu preurejanja kme-
tijskega prostora se bo zaraanje in propad
nadaljeval. Kot e omenjeno, bo ob razvoju
kmetijstva in turizma treba vkljuiti reevanje
problematike povezane z visokimi vodami,
preden se lotimo kakrnih koli vejih posegov
na podroju preurejanja kmetijskega prostora
(melioracije, komasacije).
CILJI
Obina bo naroila izdelave tudije ra-
zvoja kmetijstva in podeelja. tudija bo
podlaga za postopen razvoj kmetijske
dejavnosti in razvoj dopolnilnih dejavno-
sti na kmetijah ter za trenje regionalnih
blagovnih znamk.
Za nedokonane komasacije in melio-
racije bo izdelan terminski nart, da se
le-ta kmetijski prostor uredi in usposobi
za kmetijsko in rekreacijsko rabo (poti za
hojo, kolesarjenje itn.).
Prizadevali si bomo, da se vaka naselja
urejajo pod strokovnim nadzorom, da s
strokovno prenovo ohranijo vaki znaaj
in postanejo privlaneja za razvoj pode-
elskega turizma ob izgradnji kolesarskih
in jahalnih poti idr.
Urej anj e prostora
REALIZIRANI CILJI | STRATEGIJA RAZVOJA OBINE V MANDATU 2015 - 2018
15
STRATEGIJA RAZVOJA OBINE V MANDATU 2015 - 2018
Urej anj e prostora
STANJE
Obina je v Kosezah uredila stanovanj-
sko sosesko, ki je komunalno in infra-
strukturno opremljena. Vendar obsto-
jea elektrina napeljava ne omogoa
prikljuitve dodatnih stanovanjskih
objektov, zato je potrebno v bliini zgra-
dit novo transformatorsko postajo in na
poti do soseske urediti javno razsvetlja-
vo.
Po sprejetju prostorskega narta bo ob-
ina lahko priela z ureditvijo turistinih
tok na akumulacijskih jezerih Klivnik in
Mola, Brkinih vkljuno s Premskim gra-
dom, Maunom in Sviakih.
V okviru urejanja prostora je zelo po-
membna skrb za vodotoke, ki so lahko
ob neugodnih vremenskih razmerah
vzrok poplav in s tem velike kode za
prebivalstvo. Naeloma je to podroje
v pristojnosti drave oziroma Agencije
RS za okolje, ki bi morala izdelati pro-
tipoplavno tudijo za celotno dravo in
na osnovi le-te nartovati preventivne
ukrepe za prepreevanje poplav vendar,
ker drava svoje naloge ni opravila smo
morali tudijo izdelati sami. V okviru
predmetne tudije so bile analizirane
visokovodne (poplavne) razmere dveh
najvejih vodotokov v obini, t.j. Reka in
Molja ter kraji odseki nekaterih vejih
pritokov (Pila, Bistrica, Trnovek in Do-
lenjski potok). Najprej so bile novelirane
vrednosti hidrolokih podatkov (pretoki
visokih vod) v skladu z veletnimi zabe-
leenimi podatki na padavinskih in vo-
domernih postajah ter glede na spreme-
njene odtone razmere v zadnjih letih
(poveanje pozidave).
Analiza obstojeega stanja je pokazala, da
reka Reka in Molja praktino poplavljata
vzdol celotnega obravnavanega odseka v
obini Ilirska Bistrica. Ob nastopu visokih vod
ranga Q100, poplave obravnavanih vodoto-
kov ogroajo ca 145 obstojeih stavb na ob-
moju obine Ilirska Bistrica.
Na podlagi izdelani poplavnih kart in kart
razredov poplavne nevarnosti za obstojee
stanje so bila identifcirana obmoja namen-
ske rabe po OPN, ki se nahajajo na obmoju
poplav. Na podlagi osnutka OPN je bilo ugo-
tovljeno, da bi z nartovano namensko rabo
na poplavnih obmojih izloili ca 130.000 m3
poplavne retencije reke Reke. Za izravna-
vo negativnih uinkov izloene retencije na
obstojeo poplavno ogroenost je potrebno
predvideti izravnalne ukrepe, v okviru ka-
terih se izloen volumen poplavnih povrin
nadomea. V ta name sta bili analizirani dve
varianti, in sicer suhi zadrevalnik v Vrbci ter
nadvianje obstojee ceste na Zemon.
Cilj izvedbe suhega zadrevalnika ne bi bil
samo nadomeanje izloene retencije zaradi
posegov predvidenih v OPN, temve zmanj-
anje skupnega pretoka visokih vod skozi
mesto Ilirska Bistrica (pod sotojem Reke
in Molje), in sicer iz Q100 na Q10. Analiza je
pokazala, da je za to potreben zadrevalnik
volumna ca 2 milijona m3. Nadalje je hidrav-
lina analiza pokazala, da obstojea struga
Reke poplavlja tudi pri pretoku Q10, kar po-
meni, da bi bili za zagotavljanje poplavne var-
nosti potrebni e dodatni ukrepi na obmoju
mesta Ilirska Bistrica.
Ocenjujemo, da samo z izgradnjo zadreval-
nika v Vrbci ne doseemo elenega uinka za
zmanjanje poplavne ogroenosti mesta Ilir-
ska Bistrica. Za dosego tega cilja bi bili pot-
rebni e dodatni omilitveni ukrepi, kot so npr:
poveanje uinka zadrevanja v AK Mola in
Klivnik ali vodnogospodarski ukrepi na Reki
(nasipi, regulacija,)
Iz tega razloga je bila preverjena tudi vari-
anta za nadomeanje izloenega volumna
s poveanjem zadrevalnega uinka obsto-
jee retencije gorvodno. To lahko doseemo
z nadvianjem prene ceste na Zemon, ki bo
v prostoru delovala kot manja bariera, ter
tako poveala zadrevalni uinek v obstojei
retenciji. Z nadvianjem ceste za max. 2m, bi
poveali volumen retencije gorvodno za ca
125.000 m3, kar priblino zadoa za izrav-
navo negativnega vpliva izloenih poplavnih
povrin v okviru OPN.
Predmetna tudija za nartovanje stanje z
upotevanimi ureditvami po OPN se trenu-
tno dopolnjuje z analizo stanja in dodatnimi
vodnogospodarskimi ukrepi za zagotavljanje
poplavne varnosti tudi na obmojih obstoje-
e pozidave ob vodotoku Bistrica in Reica.
CILJI
V najkrajem monem asu sprejeti pro-
storski nart in s tem omogoiti zaetek
razvoja turizma, obrti in industrije. Po
sprejetju prostorskega narta je potreb-
no dokonati in sprejeti na Obinskem
svetu OPPN-je za Maun, Sviake (glej
sliko spodaj) in stanovanjsko naselje Pod
hribom, ter manje OPPN-je katere zah-
teva OPN.
Obino Ilirska Bistrica razviti v policen-
trino urbano omreje z zavestno kre-
pitvijo oskrbne in zaposlitvene vloge.
Mesto Ilirska Bistrica se mora razvijati
kot sredie regionalnega pomena z
blinjim urbanim zaledjem naselij Ko-
seze, Zareje, Zemonska Vaga Dolnji
Zemon in Jasen.
Kot pomembneja lokalna sredia
bomo razvijali naselja Kneak, Ba, Jel-
ane, Podgrad.
V ostalih naselij je poudarek na ohranja-
nju kvalitetnega bivanja in dejavnosti na
podeelju.
Gospodarske cone bomo prednostno
razvijali v:
- Obmoju mesta Ilirska Bistrica ob nartova-
ni obvoznici,
- Obmoju Podgrad, kjer se razvija industrij-
ska cona Plama kot veja gospodarska cona
v zadostnem obsegu, da bomo lahko zago-
tovili dolgorone potrebe regionalnega go-
spodarstva.
Prednostna obmoja za razvoj turizma
in prostoasnih dejavnosti so:
- Turistina destinacija Ilirska Bistrica - Sne-
nik z razvojem mesta Ilirska Bistrica s starim
mestnim jedrom in dopolnilnimi turistinimi
projekti (obmoje reke Reke, portno-rekre-
acijsko obmoje rne Njive, Podtaborska ste-
na, Grad Turn, graina Dolnji Zemon, Novi
grad in grad Kalc ter Novokrajska jama).
- Turistina destinacija Sviaki in Maun.
- Turistina destinacija Brkini s projektom
Mola s turistino in portno-rekreacijsko po-
nudbo in gradom Prem in dopolnilnimi turi-
stinimi projekti (portno-rekreacijsko ob-
moje Klivnik, Dolina Posrtvice in magurke
ter Bolninica Zalesje s poudarkom na kultur-
ni krajini in turistinimi kmetijami).
- Mrea turistinih tematskih in rekreacijskih
poti na Slovensko Hrvakem obmejnem ob-
moju.
V sodelovanju z dravo urediti industrij-
sko odlagalie Globovnik.
Z ureditvijo industrijske cone Plama, bo
obina pridobila pomemben prostor za
razvoj gospodarstva. Industrijska cona
je sestavljena iz dveh obmoji in sicer i-
ritve obstojee cone v trenutni velikosti
18 ha za dodatnih 20 ha in novega dela
v velikosti 22 ha. Velika prednost doda-
tnega dela cone je v tem, da je skoraj
celotna povrina v obinski lasti. Poleg
tega cona lei v neposredni bliini avto-
ceste Ljubljana Koper in mesta Reka,
ki ponovno postaja pomembno trie
za podjetnike iz nae obine.
Na osnovi sporazuma med obino in E3
d.o.o., o skupni izgradnji javne razsvet-
ljave in napeljavi elektrine napetosti do
stanovanjske soseske v Kosezah, urediti
ustrezno kabelsko napeljavo, ki bo na-
pajala novo transformatorsko postajo
za potrebe soseske in nadaljevati z ure-
ditvijo druge polovice zemljia
Na osnovi protipoplavne tudije v so-
delovanju z dravo realizirati ukrepe za
prepreevanje poplav ob strugi Reke.
16
Upravl j anj e i n i zvaj anj e l okal ni h gospodarski h sl ub
Urej anj e prostora
STANJE
Na podroju bive tovarne TOK je kljub za-
etku sanacije e vedno veji del prostora
neurejen. Ob sanaciji Kindlerjevega parka
smo bivi bazen zasuli, s tem je odpravljena
teava gnojne jame, vendar Je potrebno ta
prostor dokonno urediti.
CILJI
Urediti prostor na podro-
ju bive tovarne TOK tako, da
se na osnovi veljavnega grad-
benega dovoljenja porui obsto-
jee stavbe v lasti obine, razen
bivega skladia, ki ga je mogo-
e z razmeroma majhnimi sredstvi pre-
urediti v garano hio ali portni objekt.
Za ta prostor mora obina po sprejetju
Prostorskega narta izdelati Obinski
podrobni prostorski nart s katerim bo
natanno opredeljena ureditev. Osnutek
OPPN-ja je pripravljen in sicer predvide-
va umestitev vrtca in vila blokov, skratka
bistveno manjo gostoto poselitve kot
prvotni predlog.
Urediti prostor bivega bazena v Kin-
dlerjevem parku v obliki fontane, ki bi jo
lahko mlaji otroci uporabljali kot bazen.
STANJE
Med pomembneje lokalne gospodarske slu-
ne v obini spada oskrba s pitno vodo, kanali-
zacija, ravnanje z komunalnimi odpadki in ga-
silska sluba. Za omenjene dejavnosti, razen
gasilstva seveda, je v obini zadoleno Javno
podjetje komunala Ilirska Bistrica d.o.o., ki je
v lasti obine Ilirska Bistrica. Kljub moji zahte-
vi nadzornemu svetu in direktorju, da vodstvo
pripravi program racionalizacije se to ni zgo-
dilo. Vrtimo se v zaaranem krogu politinih
interesov obinskega sveta, ki pod krinko, da
razpolaga s premalo informacij ne sprejme
nobene konkretne odloitve, z trdnim name-
nom, da se stvari ne spremenijo, ker takne
doloenemu krogu ljudi ustrezajo.
Oskrba s pitno vodo temelji na dotrajanih ce-
veh, kar povzroa zelo velike izgube. Na ne-
katerih trasah celo blizu 70%. To ne pomeni le
izgubo vode ampak tudi elektrine energije,
kot je primer Brkinskega vodovoda, kjer so za
oskrbo z vodo potrebne rpalke.
Kljub temu, da smo v preteklem mandatu
investirali v izgradnjo kanalizacij ve kot tiri
milijone evrov ostaja velik del obine na tem
podroju neurejen.
Ravnanje s komunalnimi odpadki zadostuje
zgolj minimalnim standardom in tudi na tem
podroju bo potrebno veliko narediti.
Od vseh natetih dejavnosti je e najbolj-
a slika v gasilstvu, kar je presenetljivo, e
upotevamo dejstvo, da gasilstvo temelji na
prostovoljcih. Prostovoljna gasilska drutva
so solidno opremljena. eprav je obina do
leta 2008 razmeroma malo vlagala v gasil-
ska drutva, se je stanje po tem letu precej
spremenilo. Drutva so dobila vozila in ostalo
opremo v vrednosti ve kot 1,2 milijona evrov.
CILJI
Postaviti delovanje komunalnega pod-
jetja na viji nivo, s tem, da zagotovimo
nove dejavnosti, oziroma modernizira-
mo sedanje. Osnova za bolje delovanje
komunalnega podjetja je nova upravna
stavba in potrebna mehanizacija, ter
raziritev dejavnosti in dvig kvalitete pri
opravljanju dosedanjih slub. Moderni-
zacija vodovoda mora temeljiti na prip-
ravljenih projektih za Oskrbo obale in
Krasa z vodo. Z racionalizacijo delovnih
procesov pa moramo zagotoviti sposob-
nost podjetja za redno vzdrevanje vo-
dovodnega sistema.
Obinski svet mora sprejeti strategijo
opremljanja gospodinjstev s komunal-
nimi napravami, ki morajo temeljiti na
kombinaciji individualnih in skupinskih
istilnih naprav, ter dokonni izkori-
enosti istilne naprave v Ilirski Bistrici,
kar pomeni, da je potrebno od istilne
naprave v Ilirski Bistrici do Zabi zgraditi
kanalizacijski sitem, ki bo povezal vasi v
Podgori z bistriko istilno napravo.
V skladu s svojimi pristojnostmi zago-
tavljati organiziranost, opremljanje in
delovanje gasilstva v obini Ilirska Bistri-
ca. Na osnovi strategije razvoja gasilstva
v obini v obdobju 2014 do 2020 mora
obina zagotoviti tiri Manja gasilna
vozila z vodo (GVV-1), tri Gasilna vozila s
cisterno (GVC-16/25), Gasilno vozilo
s cisterno (GVC-24/50), tri Gasilska vozila
za prevoz motva (GVM-1) ter Gasilsko
avtolestev (AL) in Gasilsko avtocisterno
(AC). Poleg tega bo morala obina vla-
gati tudi v ostalo opremo in vzdrevanje
gasilskih domov.
Izkoristiti naravne danosti na podroju
lesne biomase in urediti daljinsko ogre-
vanje mesta. Obina Ilirska Bistrica se
nahaja na bolj gozdnatem obmoju Slo-
venije. Dele z gozdovi poraene povr-
ine v obini Ilirska Bistrica znaa skoraj
70 %. Skupna povrina gozda v obini Ilir-
ska Bistrica znaa 33.563 ha (Vir: Zavod
za gozdove Slovenije).
Najveji moni letni posek, ki sicer zna-
a okrog 50 % letnega prirasta gozdov,
na obmoju obine Ilirska Bistrica zna-
a 134.250 m3. Po podatkih Zavoda za
gozdove Slovenije znaa realizacija naj-
vejega monega poseka v obini Ilirska
Bistrica samo okrog 60 %. Dele zaseb-
nega gozda v obini Ilirska Bistrica znaa
64,1 % (Vir: Zavod za gozdove Slovenije).
Povsem razumljiva posledica precejnje
gozdnatosti obmoja je relativno veliko
tevilo stanovanj, ki se ogrevajo z lesom
in lesnimi ostanki. Po ocenah Gozdarske-
ga intituta Slovenije in Zavoda za goz-
dove Slovenije sodi obina Ilirska Bistri-
ca med zelo primerne obine za izrabo
lesne biomase v energetske namene.
Obina lahko lesno biomaso pridobiva
neposredno iz gozda (ienje gozdov)
ter posredno preko lesnopredelovalnih
obratov, ki jih je v obini Ilirska Bistrica
sicer precej, vendar se po zbranih podat-
kih zapisanih v Lokalnem energetskem
konceptu, ni izkazalo, da bi bil pri teh
podjetjih prisoten velik potencial od-
venih lesnih ostankov. V veini podjetij
lesnopredelovalne dejavnosti so koliine
lesnih ostankov zanemarljivo majhne, jih
vse porabijo zase oziroma delo poteka
na terenu in lesni ostanki sploh ne nasta-
jajo. Veina srednje velikih lesnih obra-
tov e ima organizirano prodajo lesnih
ostankov.
Gradnj a i n vzdrevanj e cest
ILIRSKA BISTRICA
ol stvo, otroko varstvo ter port i n rekreaci j a
STANJE
Brez dvoma je mesto Ilirska Bistrica v pre-
teklem mandatu precej spremenilo svojo
podobo, vendar je potrebno nekatere pro-
jekte dokonati. Na prvem mestu je dokon-
anje obvoznice, s katero se bodo bistveno
spremenili pogoji za urejanje mesta od kri-
ia med Gregorievo in Jurievo ulico
(pri Severjevih) do kroia K3 (pri Spetiu).
Na tej relaciji se nahaja neurejeno parkirie
pri zdravstvenem domu, neurejena pot v
osnovno olo Dragotina Ketteja in neurejeno
parkirie poleg Doma na Vidmu. Velik pro-
blem predstavljajo parkirana vozila v bliini
Trnovske cerkve, v asu cerkvenih obredov
ali v primeru pogreba. Za pece je zelo mote-
a cesta v Vojkovem drevoredu od kriia s
17
Tomievo ulico do kriia z Gubevo ulico
(pr pjehi). Zaradi dotrajanega asfalta se ob
deevju nabirajo lue in peci tvegajo, da jih
mimoidoi avtomobili zalijejo. Med ulice na
katerih je asfaltna povrina ekstremno dotra-
jana spadajo e Vodnikova, Kettejeva in u-
panieva ulica, ter Trg Marala Tita (Bistrki
plac).
CILJI
Urediti varno pot v olo Dragotina Kette-
ja, za katero je e pripravljen projekt, ki
predvideva obraalie za avtobuse po-
leg Doma na Vidmu.
Raziriti Jurievo ulico od kriia z
Vodnikovo do kamnoloma s imer bi ob
cesti dobili dodatna parkirna mesta ozi-
roma prostor za pece, ki uporabljajo to
smer za namen rekreacije.
Urediti ulice: Vojkov drevored, Vodniko-
vo, Kettejevo in upanievo ulico, Trg
marala Tita ( plac)
V sodelovanju z Direkcijo za ceste do-
konati obvoznico in projekt nadaljevati
z ureditvijo povezovalne ceste med Vil-
harjevo in ercerjevo cesto (tankovske
ceste).
Urediti parkirie poleg zdravstvene-
ga doma in Doma na Vidmu. Projekt je
pripravljen, ravno tako so pridobljena
potrebna soglasja. Po projektu je nar-
tovana premestitev igria za Domom
blije oli, na sedanjem igriu pa ure-
ditev parkiria. Sprememba je tudi pri
uvozu v zdravstveni dom in lekarno, za
katero so predvidena dodatna parki-
ria, ki jih bodo lahko uporabljali tudi
pacienti zdravstvenega doma.
STANJE
Osnovna ola Dragotina Ketteja ima precej
dotrajano igrie, poleg tega je na tem pro-
storu nartovano parkirie za potrebe Doma
na Vidmu, ki naj bi postal administrativno
kulturni center. Za osnovno olo Dragotina
Ketteja je bila v preteklem mandatu narto-
vana izgradnja poarnih stopnic, vendar pro-
jekta nismo izvedli, ker je prevladalo mnenje,
da bi bilo bolj racionalno zgraditi zaprto sto-
pnie, vendar to predstavlja vejo investici-
jo. Poleg osnovne ole Antona nideria je
zgrajen nov vrtec in sicer prva in druga faza.
Za vselitev otrok je potrebno zgraditi e tre-
tjo fazo in dograditi obstojeo kuhinjo.
CILJI
Premakniti igrie poleg osnovne ole
Dragotina Ketteja.
Poleg ole Dragotina Ketteja zgraditi
zaprto stopnie, ki bo sluilo tudi kot
poarne stopnice.
Raziriti in posodobiti kuhinjo v osnovni
oli Antona nideria tako, da bo ustre-
zala potrebam ole in novo zgrajenega
vrtca.
Dograditi tretjo fazo vrtca Ilirska Bistrica
in s tem omogoiti vselitev otrok.
STANJE
Glede na to, da je naa obina druga po povr-
ini v dravi, je jasno, da so ceste ena izmed
vejih postavk v obinskem proraunu. Med
zelo dotrajane spada cesta Ambroi Ostro-
no Brdo, katere sanacija bo zaradi obsega
trajala ve let. Potrebno je dokonati lokalno
cesto Davor Podstenje. Del ceste je bil e
obnovljen v preteklem mandatu. Obina se
je ob zaetku gradnje istilne naprave obve-
zala, da bo uredila dovozno cesto mimo vasi
Zareje, kar bi bilo izvedljivo s sprejetjem PN.
e ve let je v razvojnih nartih lokalna cesta
do Male Bukovice. Dela smo nameravali za-
eti e v letu 2014, vendar razpis za zaetek
del ni uspel, ker so pridobljene ponudbe pre-
segale proraunska sredstva. Preko elezni-
ke proge v Mali Bukovici pelje dotrajan lesen
most. Bodoa trasa vodovoda poteka poleg
glavne ceste skozi Dolenje, z realizacijo pro-
jekta Oskrba obale in Krasa z vodo bo mo-
no urediti tudi plonik skozi Dolenje. Manja
popravila so potrebna e na cesti za Fabce in
Tominje. Zaradi vedno boljih med sosedskih
odnosov z Republiko Hrvako, ki jih elimo
e dodatno izboljati smo v razvojni program
uvrstili tudi most Suak Lisac. Obnova te
prometnice je tudi predmet med dravnega
sodelovanja.
CILJI
Urediti lokalno cesto Ambroi Ostro-
no Brdo.
Dokonati lokalno cesto Davor Podste-
nje.
Urediti dovozno pot do istilne naprave
v Ilirski Bistrici.
Preplastiti lokalno cesto do Male Buko-
vice in urediti mostiek ez elezniko
progo.
Urediti plonik skozi Dolenje
Urediti cesto na Fabcih in Tominjah.
Ureditev dostopne ceste v vas in uredi-
tev ceste v vasi Trpane
Na osnovi meddravnega sodelovanja
urediti povezovalno prometnico Suak
Lisac.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
STANJE
Dale najzahtevneja naloga obine do leta
2017 je ureditev odvajanja fekalnih odplak na
podeelju. Neurejeno stanje je na celotnem
obmoju Brkinov, Podgori in delno na zgornji
Pivki.
Dodatno teavo v naslednji fnanni perspek-
tivi bo predstavljalo spremenjeno fnancira-
nje taknih projektov s strani Evropske unije,
ki ne predvideva fnanciranja posamezne
ceste ali kanalizacije ampak sklopa ukrepov,
ki bodo omogoili gospodarski razvoj in pri-
dobitev novih delovnih mest pri emer bodo
imeli prednost medobinski in meddravni
projekti. eprav pravila e niso popolnoma
znana naj obina v bodoe nebi mogla kan-
didirati s projektom npr. izgradnja istilne na-
prave v Harijah ampak npr. s projektom ure-
ditve turistinega kompleksa jezer v okviru
katerega je potrebno urediti okoliko kanali-
zacijo, ceste in drugo infrastrukturo, obenem
pa bo potrebno prikazati ekonomski uinek
celotne investicije. Glede na priakovan na-
in fnanciranja s strani EU se mora obina
Ilirska Bistrica povezati s sosednjo Hrvako,
ker imamo glede na to, da smo v preteklem
mandatu izkoristili ve kot 10 milijonov evrov
EU sredstev, na podroju evropskih projektov
izkunje, ki so za nae sosede dragocene, nji-
hova prisotnost pri projekti pa tudi nam pri-
naa veje monosti za pridobitev sredstev.
V ta namen smo z obino Klana podpisali
pismo o nameri o skupni gradnji cestne po-
vezave uak-Lisac, nartujemo pa tudi obli-
kovanje sveta upanov (gradonaelnikov) s
sosednjimi hrvakimi obinami z namenom
sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in
portnem podroju.
CILJI
Ko bodo znani pogoji fnanciranja iz
EU skladov, izdelati program opremlja-
nja gospodinjstev z malimi istilnimi
napravami oziroma kanalizacijskim
omrejem. Naselja, ki e imajo izdelane
projekte : Kneak druga faza,Ba druga
faza,Podgrad druga faza,Hruica tretja
faza,Zareje,Vrbovo,Vrbica,Koseze,e-
lje.
Ostala naselja v sklopu projekta kana-
lizacije Ilirska Bistrica: Zabie,Podgra-
je,Kuteevo, Trpane in Jablanica
STANJE
Na podeelju sta e dve oli, ki sta dotrajani in
ju je nujno nadomestiti z novogradnjo. To je
ola v Podgradu in prizidek ole v Kuteevem,
v katerem deluje vrtec in skupni prostori ole.
Za oba objekta je bilo v preteklem mandatu
pridobljeno gradbeno dovoljenje in zago-
tovljena sredstva za zaetek gradnje. al je
opozicija v obinskem svetu ponovno poseg-
la s svojimi metodami in z amandmaji na seji
obinskega sveta prepreila zaetek gradnje
za uence prepotrebnih objektov. Zaetek
gradnje osnovne ole Podgrad so prestavili iz
leta 2013 na leto 2015, podobno so storili z
varno potjo v olo Dragotina Ketteja, zaetek
gradnje prizidka osnovne Kuteevo pa so iz
leta 2013 premaknili na leto 2017. Ni ni po-
magalo, da smo v stranki SD skupaj s civilno
iniciativo in krajevno skupnostjo Kuteevo
zbrali ve kot tiso podpisov krajanov, ki so
zahtevali takojen zaetek gradnje olskih
objektov in varne poti v olo Dragotina Kette-
ja.
CILJI
Zaetek gradnje osnovne ole v podgra-
du v letu 2015.
Zaetek gradnje prizidka osnovne ole v
Kuteevem v letu 2015.

Volilni Program SD Ilirska Bistrica

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Volilni Program SD Ilirska Bistrica

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

i

You might also like