POROČILA ORGANOV
Ocenjujem, da smo ob veliki prizadevnosti celotnega kolektiva
PORO»ILO GENERALNEGA DIREKTORJA
RTV SLOVENIJA mivih vsebin. S tem bomo uresniËili enega izmed pomembnih
Programsko-poslovni naËrt za leto 2008 temelji na danih fi-
nanËnih okvirih, ki niso veËji od tistih v predhodnem letu, ter
na upoštevanju bistvenih sprememb v notranjem in zunanjem
okolju. Te spremembe so posledica hitrega tehnološkega ra-
zvoja v svetu, sodobnega pristopa k ustvarjanju programov ter
njihove ponudbe z dodatnimi, novimi storitvami v digitalnem
multimedijskem okolju. SooËali smo se z izjemno zahtevnimi
programsko-produkcijskimi, finanËnimi in investicijskimi nalo-
gami, saj smo v konkurenËnem okolju vstopili v obdobje veli-
kih sprememb.
V skladu s strategijo na podroËju radijskih in televizijskih pro-
gramov so bili med pomembnejšimi naslednji cilji:
• izkoristiti 80. obletnico Radia Slovenija in 50. obletnico Tele-
vizije Slovenija za promocijo programov in ohranjanje ugle-
da ter ravni poslušanosti oziroma gledanosti programov;
• naËrtno uvajanje posebnih programskih vsebin za ciljno
obËinstvo;
• prenova glasbene podobe radijskih programov;
• prenova radijskih spletnih strani;
• priprava kakovostnih TV-programov, ki bodo ohranili dose-
žen delež svoje gledanosti;
• izpolnjevanje kulturnega poslanstva Radia in Televizije Slo-
venija;
• skrb za prisotnost zamejske in izseljenske tematike v naših
programih;
• priprava pilotskih bimedialnih projektov Radia in Televizije
Slovenija;
• priprava nove ponudbe programov v digitalnem okolju;
• zmanjšanje števila redno zaposlenih;
• zakljuËek prenove plaËnega sistema;
• priprava novih programskih in produkcijskih delovnih proce-
sov ter standardov;
• digitalizacija in informatizacija radijske in televizijske pro-
dukcije z možnostjo produkcije in oddajanja televizijskih
programov v HD-tehnologiji;
• nadaljevanje digitalizacije oddajniške TV-mreže;
• pospešena izgradnja digitalnega radijskega arhiva.
Dobri dve tretjini arhivskega snemanja je namenil slovenski
veËji del sprejetih ciljev uspešno uresniËili in kljub realno manj-
šemu obsegu razpoložljivih finanËnih sredstev, ne da bi posegli
v kakovost programske ponudbe, ustvarili pozitivni poslovni
rezultat.
Leto 2008 je bilo za nas še posebej pomembno, saj smo z
vrsto dodatne in raznovrstne programske ponudbe v radijskih
in televizijskih programih in z javnimi prireditvami v razliËnih
slovenskih krajih v sodelovanju z našimi glasbenimi korpusi
(s SimfoniËnim orkestrom, z Big Bandom in s pevskimi zbori)
sveËano obeležili 80 let Radia Slovenija in 50 let Televizije Slo-
venija ter 50 let radijskega in 30 let televizijskega programa za
madžarsko narodno skupnost.
Leto 2008 je bilo za vse nas svojevrsten izziv, saj smo izvedli
vrsto zahtevnih programskih projektov: polletno predsedova-
nje Slovenije Evropski uniji, državnozborske volitve in poletne
olimpijske igre v Pekingu.
V radijskih programih smo uspeli uresniËiti veËino naËrtovanih
sprememb, nekatere so tudi dolgoroËne in zahtevajo posto-
pnost. Ohranili smo najveËjo poslušanost svojih programov, VAL
202 je najbolj priljubljen med njimi. Z raznovrstnimi promocij-
skimi aktivnostmi smo še poveËali in utrdili visoko prepoznav-
nost posameznih radijskih blagovnih znamk. Hitro smo se od-
zivali na vse aktualne dogodke in sledili ciljem interaktivnega
naËina dela, ki je vselej v službi javnosti. Napredek pri radijski
ponudbi smo dosegli tudi z uvajanjem posebnih programskih
vsebin za ciljne skupine (invalide, upokojence, verujoËe) in z
redno tedensko enourno oddajo Naše poti, namenjeno romski
narodni skupnosti. Val 202 in Radio Si sta za nekatere zanimive
programske projekte pridobila pomembna dodatna evropska
sredstva. Z delom je zaËela Mediateka, centralni radijski arhiv,
v katerem najprej digitaliziramo glasbene, kasneje pa bomo v
okviru glavnega RTV-arhiva tudi televizijske vsebine.
Prizadevanjem za veËjo poslušanost so sledili tudi regionalni
radijski programi v Kopru in Mariboru. Tako je Radio Koper
kljub vse veËji konkurenci ohranil najveËjo poslušanost v pri-
morski regiji. Trendi izboljšanja so zaznavni tudi v Mariboru,
kjer uspešno izvajajo projekt skupnega, z vidika zmanjševanja
stroškov racionalnega bimedialnega dela radia in televizije. S
svojim 24-urnim programom se v nacionalne radijske progra-
me z dobro ponudbo vkljuËuje tudi Radio Si.
Izboljšali smo radijsko in televizijsko ponudbo obeh regionalnih
RTV-centrov, v Kopru in Mariboru, vkljuËno z italijanskimi in
madžarskimi narodnostnimi programi in oddajami za romsko
narodno skupnost. PoveËal se je tudi delež obeh regionalnih
centrov v nacionalnih radijskih in televizijskih programih.
Ob izboljšanju kakovosti glasbene ponudbe in boljšem razmer-
ju med glasbo in govorom je v naših programih zagotovljen
tudi veËji delež slovenske glasbe. SimfoniËni orkester RTV
Slovenija, ki je intenzivno vkljuËen v ponudbo glasbenih ra-
dijskih in televizijskih programov, med drugim je prispeval 4
tisoË minut lastnega programa, je v letu 2008 izvedel kar 44
koncertov, od tega pet v tujini in 12 izven Ljubljane. Njegove
koncerte si je ogledalo nekaj manj kot 45 tisoË obiskovalcev.
18
Javni zavod je v letu 2008 realiziral presežek prihodkov nad
glasbeni ustvarjalnosti. Pri tem tudi Big Band RTV Slovenija
ni bistveno zaostajal, saj je opravil vrsto javnih nastopov in
sodeloval v glasbenih radijskih ter televizijskih oddajah. Tako
sta oba glasbena korpusa uspešno uresniËila osnovni cilj, da
poleg javnega nastopanja na koncertih in arhivskega snemanja
tvorno sodelujeta pri realizaciji in širitvi programske ponudbe
radijskih in televizijskih programov.
V televizijskih programih smo uresniËili veËji del ciljev v korist
zagotavljanja kakovostne in pestre ponudbe na podroËju infor-
miranja, izobraževanja, kulture, športa in razvedrila. Na tretjem
sporedu je z rednim oddajanjem zaživel tudi Parlamentarni
program. PoveËali smo ponudbo izvirnega igranega programa,
ohranili visoko gledanost kakovostnega in raznolikega otroške-
ga in mladinskega programa ter zabeležili vrsto presežkov v
ponudbi dokumentarnih in izobraževalnih oddaj. Pripravili smo
tudi zasnovo novih tematskih digitalnih televizijskih kanalov,
s katerimi želimo ponuditi našim gledalcem pestro izbiro zani-
ciljev javnega servisa, ki mora biti vselej blizu svojim gledal-
cem in poslušalcem ter služiti javnemu interesu. Posebej se
lahko pohvalimo z izvrstnim spremljanjem letnih olimpijskih
iger v Pekingu. Pri neposredni realizaciji televizijskih prenosov
tekmovanj v kajaku in kanuju in gorskem kolesarstvu je v okvi-
ru Pekinške mednarodne olimpijske televizije sodelovala tudi
naša tehniËna ekipa in pridobila pohvalo organizatorja.
Tudi v Multimedijskem centru RTV Slovenija smo v letu 2008
nadaljevali z razvojem novih storitev in izdelkov, bogatili smo
ponudbo vsebin in sledili smernicam razvoja javnih servisov v
Evropi. Svoj doseg smo poveËali za 13 %, tako da imamo že
511.046 uporabnikov. NajveËjo vrednost daje naši internetni
ponudbi ugotovitev raziskave Interstat, da je MMC-jev spletni
medij daleË najbolj objektiven in verodostojen. Tudi naš tele-
tekst je še vedno vodilni vir tovrstnih informacij v Sloveniji.
Podnaslovili smo veËino vnaprej pripravljenih oddaj za gluhe
in naglušne, v okviru razpoložljive tehnologije pa tudi vse in-
formativne oddaje in predvolilna sooËenja v živo.
Seveda je potrebno uresniËevanje programskih ciljev ocenjeva-
ti še ob upoštevanju razpoložljivih finanËnih sredstev, ob naËr-
tni racionalizaciji delovnih procesov in zmanjševanju stroškov,
ki so bili tudi v letu 2008 sestavni del naših aktivnosti. Dejstvo
je, da se nam razpoložljivi viri prihodkov ne poveËujejo, ampak
se nekateri celo realno zmanjšujejo. Ob manjši vsoti denarja in
dodatnih obveznostih pri prenovi plaËnega sistema na osnovi
Zakona o sistemu plaË v javnem sektorju, brez obljubljenega
finanËnega deleža države in ob višjih amortizacijskih stopnjah,
ki jih je predpisala država, so bili potrebni dodatni napori za
ohranjanje zakonsko doloËenega obsega programov.
TekoËe poslovanje je ves Ëas obremenjevala kruta realnost, da
je RTV-prispevek, kot najveËji vir v strukturi prihodkov, zamr-
znjen in se že od leta 2004 ni poveËal. Hkrati pa zaradi spreme-
njenih razmer na oglaševalskem trgu oziroma pri zakupnikih
oglaševalskega prostora tudi oglaševalskega dela prihodka ni
bilo moË v celoti doseËi. Zato je velik dosežek, da smo, kljub
omenjenim težavam, leto 2008 sklenili s pozitivnim poslovnim
rezultatom.
19
odhodki v višini 82 tisoË evrov. To je bilo za 344 tisoË evrov
slabše od finanËnega naËrta in za 3.405 tisoË evrov slabše od
realizacije v letu 2007. Na konËni rezultat v letu 2007 so na-
mreË pomembno vplivali prihodki od odprave rezervacij, ki so
bili skoraj petkrat veËji kot v letu 2008. Celotnih prihodkov je
bilo 122.729 tisoË evrov in celotnih odhodkov 122.647 tisoË
evrov. V primerjavi z letom 2007 so bili prihodki nižji za 1.987
tisoË evrov ali za 1,6 %.
Pri tem je potrebno posebej omeniti RTV-prispevek, ki v struk-
turi realiziranih celotnih prihodkov predstavlja komaj 64,4 %,
njegov delež pa se že nekaj let zmanjšuje. V letu 2003 je zna-
šal 72,3 %. Tako je financiranje RTV Slovenija v prevelikem
deležu, kar 35,6 %, odvisno od drugih, nestabilnih in neza-
nesljivih virov. To je za RTV s programskim poslanstvom, ki
mora biti vkljuËeno v družbo in slediti javnemu interesu ter
potrebam obËinstva, težko sprejemljivo. V razmerah finanËne
krize in gospodarske recesije je prevelika odvisnost od drugih
virov zagotavljanja prihodka za vsak javni servis nestabilno in
veliko prihodkovno tveganje.
Zaradi neusklajenosti RTV-prispevka z inflacijo smo od meseca
aprila 2004 do vkljuËno konca lanskega leta izgubili (oportuni-
tetna izguba) za veË kot 20 mio evrov potencialnega prihodka.
»e se bodo trendi zamrznitve RTV-prispevka nadaljevali, bo
moral ustanovitelj doloËiti zmanjšanje obsega programov in
multimedijskih storitev ter upoËasnitev tehnološkega digital-
nega posodabljanja, kar pa bi bilo za opravljanje našega po-
slanstva oziroma za vlogo javnega servisa in njegov nadaljnji
obstoj, kot to doloËa Zakon o RTV Slovenija, pa tudi za najširši
javni interes težko sprejemljivo in opraviËljivo.
Kljub zamrznitvi smo uspeli poveËati prihodke iz RTV-prispevka
za 1.523 tisoË evrov ali za 2 %, kar je posledica aktivnosti na-
roËniške službe pri pridobivanju novih zavezancev. ZaskrbljujoË
je podatek, da se v zadnjih mesecih znatno poveËuje število
socialnih upraviËencev za neplaËilo RTV-prispevka. To praviloma
ne bi smelo bremeniti stroškov zavoda, saj gre za izrazito obliko
socialnih transferjev, ki bi morali bremeniti državno blagajno.
Skrb zbuja tudi padec prihodkov iz oglaševanja; ti so bili nižji od
naËrtovanih za 2.395 tisoË evrov ali 10,7 %. Manjši od letošnjih
bodo zaradi finanËne krize in gospodarske recesije tudi po na-
povedi najveËjih oglaševalcev prihodki v letu 2009. Na nižje pri-
hodke je vplivalo dumpinško zniževanje cen oglaševalskih blo-
kov konkurenËnih televizij, kot tudi manjša ponudba atraktivnih
mednarodnih športnih dogodkov v programih TV Slovenija.
ZahvaljujoË ostalim poslovnim prihodkom, kot so odpravljene
dolgoroËne rezervacije za tožbene zahtevke, nadnaËrtska re-
alizacija poslovnih prihodkov OE Oddajniki in zveze, finanËni
prihodki, ki se nanašajo na vrnjene obresti, in preveË plaËan
oziroma zastaran prometni davek za leto 1996, smo uspeli na-
doknaditi izpadli prihodek iz oglaševanja.
Seveda pa ne kaže podcenjevati aktivnosti in ukrepov na po-
droËju naËrtnega zniževanja odhodkov, ki so v domeni vodstva
RTV Slovenija, zlasti pri nadaljnjem zmanjševanju števila zapo-
slenih in materialnih stroškov ter pri iskanju notranjih rezerv.