RACIONALNE FUNKCIJE

Definicija

p ( x)
f ( x) = , kjer sta
q ( x)
p ( x ) in q ( x ) polinoma, ki nimata skupnih ničel in q ( x ) ni identično enak 0.

Definicijsko območje so vsa realna števila, razen ničel imenovalca.

Ničle racionalne funkcije so ničle števca.
Poli racionalne funkcije so ničle imenovalca. V vsakem polu ima graf racionalne funkcije
navpično asimptoto.
Racionalna funkcija spremeni predznak le v ničlah ali polih lihe stopnje.

Vedenje racionalne funkcije daleč od izhodišča (v neskončnosti):

Naj bo p ( x ) = an x + an -1 x + ... + a1 x + a0 in q ( x ) = bm x + am -1 x + ... + b1 x + b0 .

n n-1 m m-1

Imamo tri možnosti:

• če je n<m, je premica y = 0 vodoravna asimptota grafa racionalne funkcije f
an
• če je n=m, je premica y = vodoravna asimptota grafa racionalne funkcije f
bm
• če je n>m, števec p delimo z imenovalcem q : p ( x ) = k ( x ) gq ( x ) + r ( x )
Potem je krivulja y = k ( x ) asimptota grafa racionalne funkcije f (poševna asimptota).

ZAPOREDJA

Definicija

Zaporedje je funkcija f : ¥ → ¡ ; f ( n ) = an .
Zaporedne funkcijske vrednosti a1 , a2 , a3 ,... imenujemo členi zaporedja, an pa splošni člen.
Zaporedje je naraščajoče, če velja an +1 > an za vsak n ∈ ¥ .
Zaporedje je padajoče, če velja an +1 < an za vsak n ∈ ¥ .
Zaporedje je omejeno navzgor, če obstaja tako število M ∈ ¡ , da je an ≤ M za vsak n ∈ ¥ .
Zaporedje je omejeno navzdol, če obstaja tako število m ∈ ¡ , da je an ≥ m za vsak n ∈ ¥ .
Zaporedje je omejeno, če je omejeno navzgor in navzdol.

Aritmetično zaporedje

Zaporedje je aritmetično, če je razlika sosednjih členov an +1 − an stalna. To razliko

označimo z d ( diferenca aritmetičnega zaporedja): an +1 − an = d.
 a1 ( q n − 1)
sn = ; q ≠1 an +1 = an + d
q −1

Splošni člen aritmetičnega zaporedja: an = a1 + ( n − 1) d

Če je d>0, potem je zaporedje naraščajoče in omejeno navzdol
Če je d=0, potem je zaporedje konstantno.
Če je d<0, potem je zaporedje padajoče in omejeno navzgor.

n
Vsota prvih n členov aritmetičnega zaporedja: sn = ( a1 + an )
2
n
sn =
2
( 2a1 + ( n − 1) d )
a+b
Število imenujemo aritmetična sredina števil a in b.
2

Geometrijsko zaporedje

an +1
Zaporedje je geometrijsko, če je količnik sosednjih členov stalen.
an
an +1
Ta količnik označimo s q: =q
an
an +1 = an gq

n −1
Splošni člen geometrijskega zaporedja: an = a1 gq .
Geometrijsko zaporedje je naraščajoče, če je a1 >0 in q>1 ali a1 <0 in 0<q<1.
Geometrijsko zaporedje je padajoče, če je a1 <0 in q>1 ali a1 >0 in 0<q<1.
a1 ( q n − 1)
Vsota prvih n členov geometrijskega zaporedja: sn = ; q ≠1
q −1
Število a gb imenujemo geometrijska sredina pozitivnih števil a in b.
Obresti so cene denarja. So neko nadomestilo za uporabo določenega zneska denarja , ki ga
je kreditodajalec za določen čas prepustil kreditojemalcu.

Bančni slovar
Obresti - so denarno nadomestilo za uporabo določenega zneska denarja,
ki ga je upnik za določen čas prepustil dolžniku.
Obrestna mera - je mera za obrestovanje denarja, izražena v odstotkih.
Pove, koliko denarnih enot nadomestila plačamo za vsakih 100 enot
glavnice v določenem obdobju.
Obrestni račun - je takšen način izračunavanja obresti, ko obresti ves
čas računamo od začetne glavnice ne glede na to, koliko kapitalizacijskih
dob je preteklo od nastanka dolga do vračila denarja.
Obrestno obrestni račun - je način izračunavanja obresti, ko obresti ne
računamo samo od prvotne glavnice, pač pa tudi od vseh obresti, nastalih
v preteklih kapitalizacijskih obdobjih.

Višina obresti je odvisna:

• Od glavnice ( izposojenega denarja – G)
• Od časa obrestovanja ( dnevi - d, meseci - m, leta – l)
• Od obrestne mere ( p), ki se izraža v %, navadno na letni ravni.

Obresti se obračunavajo le od začetne glavnice, ne pa tudi od obresti, ki smo jih že obračunali

in pripisali h glavnici ( npr. če imamo 5-letno posojilo in letno obrestovanje, obresti
obračunane ob koncu prvega leta niso osnova za izračun novih obresti, ampak le-te vseh pet
let obračunavamo le od začetne glavnice). Ker je izhodišče za obračun obresti ves čas ista
glavnica, vsako kapitalizacijsko obdobje prinaša enake obresti, dolžni znesek pa narašča kot
aritmetično zaporedje.

GO * p
Obresti za vsako kapitalizacijsko obdobje se računajo po formuli: o = .
100
Očitno je, da pri navadnem obrestnem računu glavnica narašča kot aritmetično zaporedje, s
prvim členom GO in diferenco o. Zaporedje je seveda naraščajoče, ker je diferenca vedno
pozitivna ( obresti niso nikoli enake 0 ali negativne). Uporaba navadnega obrestnega računa
pomeni torej linearno rast glavnice. Nominalne obresti po posameznih kapitalizacijskih
obdobjih so med seboj enake.

Pri računanju drugih količin v navadnem obrestnem računu, si lahko pomagamo tudi z že
izpeljanimi spodnjimi formulami.
Osnovne formule so:

Go 100
= , če se obresti obračunavajo letno
o p *l

Go 1200
= , če se obresti obračunavajo mesečno
o p*m

Go 36500
= , če se obresti obračunavajo dnevno
o p*d

 p*d 
Go + o = Go * 1 +  , povečana glavnica, če je čas izražen v dnevih
 36500 

 p*d 
Go − o = Go * 1 −  , zmanjšana glavnica, če je čas izražen v dnevih
 36500 

Pri tem pomeni: G – glavnica

o – obresti
p – obrestna mera, izražena na letni ravni
l,m,d – število let, mesecev in dnevov obrestovanja glavnice

Izpeljane formule pa so:

100 * o G * p *l 100 * o 100 * o

Go = ; o= o ; p= ; l=
p *l 100 Go * l p * Go
pri letnem obračunu obresti

1200 * o G * p*m 1200 * o 1200 * o

Go = ; o= o ; p= ; m=
p*m 1200 Go * m p * Go
pri mesečnem obračunu obresti

36500 * o G * p*d 36500 * o 36500 * o

Go = ; o= o ; p= ; d=
p*d 36500 Go * d p * Go
pri dnevnem obračunu obresti
Naloge:

1. Izračunaj obresti, če je:

G0 = 45000 sit
od 3.3. do 18.8.2007
p = 7, 5%
o=?

2. Izračunaj obrestno mero iz podatkov:

G0 = 23456 sit
o = 938, 24
m=6
p=?

3. Iz povečane glavnice izračunaj osnovno glavnico in obresti.

G + = 45876sit
p = 6%
m=8
Go = ?

4. Koliko dobimo obresti, če vložimo 52.000 sit za dve leti in je letna obrestna mera 7,5%?
( o = 7.800sit )

5. Kolikšna je obrestna mera, če od glavnice 45.000 € dobimo v treh mesecih 675 € obresti?
( p = 6% )

6. Dne 3. novembra si je nekdo izposodil 5.000 sit. Koliko je moral plačati obresti, ko je dne
7. februarja naslednjega leta vrnil denar, če banka za takšna posojila zaračunava 9% letno
obrestno mero? ( o = 118sit )
7. Koliko dni se mora pri 8% letni obrestni meri obrestovati glavnica 65.000 sit, da bo narasla
na 70.000 sit? ( d = 351dni )

8. Katera glavnica pri obrestni meri p = 7, 5% v devetih mesecih naraste na 12000sit?

( Go = 11.361sit )

9. V začetku junija, julija in avgusta smo trikrat vložili enak znesek in 1. septembra skupaj z
obrestmi vred dvignili 7.144 sit. Kolikšna je bila posamezna vloga, če je obrestna mera
p = 8% letna? ( x = 2350 sit )

10. Podjetje najame posojilo, za katerega naj bi banki čez 4 leta vrnilo 5.000.000 sit. Koliko
posojila mu odobri banka, če je prva tri letna obrestna mera 8%, zadnje leto pa 5%?
( Go = 3.875.968sit )
Pri OOR se obresti v vsakem kapitalizacijskem obdobju sproti pripišejo h glavnici. Torej se
kapitalizirajo in s tem postanejo obrestna osnova. Tako se pri OOR v vseh kapitalizacijskih
obdobjih (razen v prvem) poleg začetne vrednosti glavnice obrestujejo tudi obresti iz
predhodnih kapitalizacijskih obdobjih, kar pomeni, da nominalne obresti po posameznih
kapitalizacijskih obdobjih med seboj niso več enake.

Poglejmo konkretno kaj se dogaja z glavnico pri obrestnem obrestovanju:

GO * p  p 
Če je današnja vrednost glavnice Go imamo po enem letu G1 = GO + = GO  1 + .
100  100 
p p
Izrazu 1 + bomo dali posebno oznako r, torej r = 1 + in mu rečemo dekurzivni
100 100
obrestovalni faktor. Iz zgornjega obrazca dobimo novo obliko G1 = GO * r . Če nadaljujemo,
dobimo za vrednost glavnice po dveh letih G2 = (GO * r ) * r = Go * r . Z nadaljevanjem
2

izpeljave dobimo splošni obrazec za glavnico po n letih obrestnega obrestovanja:

Gn = GO * r n , pri čemer je
• Gn - končna vrednost glavnice
• GO - začetna vrednost glavnice
• r – obrestovalni faktor
• n – čas obrestovanja

Ta obrazec nam pove, da pri obrestnem obrestovanju glavnica narašča kot geometrijsko
zaporedje, kar v zveznem času pomeni eksponentno rast.

Izpeljane formule:
 Gn
GO = , za računanje začetne glavnice
rn

log Gn − log Go
n= , za računanje časa obrestovanja
log r

 G 
p = 100  n n − 1 , za računanje obrestne mere
 G 
 o 

Naloge:

1. Koliko je treba danes vložiti na banko, če bi čez 40 let dobili 1.000.000, če je letna obrestna
mera 5%? ( Go = 142.045 sit)

2. Koliko časa se je obrestovala glavnica 114.000 sit, da se je pri letni obrestni meri 12%
povečala na 252.017 sit? ( n = 7 let)

3. V neko banko smo vložili 12.500 sit in čez 4 leta ugotovili, da smo dobili h glavnici
5.144,77 obresti. Po kakšni obrestni meri se je obrestovala naša vloga, če je banka
uporabljala obrestno obrestovanje s celoletno kapitalizacijo? ( p = 9%)

4. Kolikšna je vrednost glavnice 100.000 sit, ki se obrestuje po letni obrestni meri 4,2% , po 4
letih, če je:
 a) navadno obrestovanje ( G + = 116.800SIT )
b) obrestno obrestovanje ( Gn = 117.888,35SIT )

5. Koliko bi morali vložiti v banko, ki obrestuje po 5,4% letni obrestni meri, da bomo pri
obrestnem obrestovanju čez 3 leta dobili znesek 4.752,15 sit? ( Go = 4058,53SIT )

6. Kolikšna bo vrednost glavnice 80.000 sit čez 20 let, če je obrestna mera 4,5% pri celoletni
kapitalizaciji? ( Gn = 192.937 sit )

STATISTIKA
POPULACIJA je množica, ki jo statistično proučujemo.
ENOTA je elementa statistične populacije
SPREMENLJIVKA je značilnost posameznih statističnih enot, ki nas v posameznem primeru
zanima.
• atributivna ( opisno izražanje)
• numerična ( številčno izražanje) ( zvezna – kadar zavzame vse vrednosti iz nekega
intervala, diskretna – kadar zavzame zgolj nekatere vrednosti.)

PARAMETER je značilnost statistične populacije kot celote.

Absolutna frekvenca f k ocene k nam pove, kolikokrat je bila ta ocena dosežena.
Število N je vsota vseh posameznih frekvenc .
o
Relativna frekvenca f k nam pove, kolikšen delež pripada frekvenci f k ocene k izmed vseh
doseženih ocen – število vseh statističnih enot N :

fk
fk o =
N
Vsota relativnih frekvenc je enaka 1.

Kumulativa Fk frekvenc f k ocen k nam pove, koliko je bilo ocen manjših od k.

F1 = 0 , Fk = Fk −1 + fk −1 ( k = 1, 2, 3, …)

o
Kumulativa relativnih frekvenc Fk se računa po formuli,

Fk
F1o = 0 , Fk o = Fk −1o + fk −1o ali po drugem načinu Fk o =
N

Prikazovanje statističnih podatkov

Statistične podatke prikazujemo na dva načina:
• s preglednicami ( tabelami)
• z grafikoni ( histogrami, poligoni, krogi)

Srednje vrednosti

Najpogosteje se uporabljajo naslednje srednje vrednosti:

• aritmetična sredina ali povprečje

a1 + a2 + ... + aN
µ=
N

• geometrijska sredina
G = N a1 * a2 *...aN

• harmonična sredina
 N
H=
1 1 1
+ + ... +
a1 a2 aN

Aritmetično sredino vrednosti y1 , y2 , y3 ,... yr s frekvencami f1 , f 2 , f3 ,... f r izračunamo po

obrazcu:
f y + f y + ... + f r yr
µ= 1 1 2 2
f1 + f 2 + ... + f r

Mere variabilnosti

N
1
Varianca števil je enaka σ2 =
N
∑a
i =1
i
2
− µ2

Standardni odklon je enak σ = σ 2

Varianco izračunamo po obrazcu, kadar so podane neke vrednosti in njihove frekvence:

1 r
σ 2 = ∑ f i yi 2 − µ 2
N i =1

Slovarček

Varianca – povprečna vrednost kvadratov odklonov spremenljivk od aritmetične sredine

Variabilnost – spremenljivost, nestalnost ( npr. variabilen del osebnega dohodka)
Variirati – spreminjati se ( npr. cene variirajo glede na kvaliteto izdelka)
Standardni odklon – številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov
Odklon – odmik od pravega, normalnega

DELOVNI LIST ŠT. 8

 1. V razredu želimo izračunati povprečno oceno 1. kolokvija iz matematike.
a) Kaj je naša statistična populacija in kaj statistična enota?
b) Katero statistično spremenljivko izberemo? Kakšna je? Katero vrednost lahko zavzame?
c) Kateri statistični pojem je povprečna ocena, ki jo želimo izračunati?

2. V tabeli so prikazane posamezne značilnosti družinskih članov:

Zap. št. Druž. član Starost Višina Barva oči Telesna Št. čevljev
(leta) (cm) masa (kg)
1 oče 44 187 modra 92 45
2 mati 40 169 rjava 66 39
3 hči 16 158 zelena 45 37
4 sin 22 188 siva 85 46

a) Kaj je v tem primeru populacija in kaj enota?

b) Zapiši posamezne statistične spremenljivke in za vsako določi ali je atributivna ali
numerična.

Zap. številka Statistična spremenljivka Vrsta (atributivna/numerična)

c) Katere od numeričnih spremenljivk so zvezne in katere diskretne?

3. Pri šolski nalogi iz matematike so bile dosežene naslednje ocene: 6 učencev je dobilo oceno
odlično, 5 prav dobro, 8 dobro, 6 zadostno in 7 nezadostno.
a) Prikaži frekvenčno in kumulativno frekvenčno porazdelitev ocen s tabelo, histogramom
in frekvenčnim poligonom. V tabeli zapiši tudi relativne frekvence in kumulative
relativnih frekvenc.
b) Koliko odstotkov učencev je pisalo šolsko nalogo pozitivno in koliko odstotkov manj
kot prav dobro?

4. Izračunaj vrednosti funkcije sin x za 1o, 2o,...,90o na štiri decimalke. Dvomestne konce teh
vrednosti grupiramo po razredih 00-19, 20-39,…,80-99. Sestavi frekvenčno porazdelitev po
razredih in izračunaj porazdelitev relativnih frekvenc, kumulativno frekvenčno porazdelitev
in kumulativno porazdelitev relativnih frekvenc. Nariši histogram za frekvenčno
porazdelitev in graf za kumulativno porazdelitev relativnih frekvenc.

5. Izračunaj aritmetično, geometrijsko in harmonično sredino števil 3, 5, 8 in 9.

6. Pri metu kocke smo vrgli petkrat enko, trikrat dvojko, štirikrat trojko, sedemkrat štirico,
petkrat petico in dvakrat šestico. Izračunaj povprečno število pik, ki smo jih vrgli.
 Število pik yi Frekvenca f i

7. Izračunaj varianco in standardni odklon števil 5, 7, 8, 12.

8. V podjetju TAXI so v nekem dnevu beležili sledeče število popeljanih potnikov v

posameznih vozilih:

5 11 20 11 15 8
15 16 5 8 20 16
8 20 8 16 11 8

a) Izračunaj standardni odklon za to porazdelitev.

b) Grupiraj števila prepeljanih potnikov v razrede 0 – 9, 10 – 19, 20 – 29 in izračunaj
standardni odklon za takšno porazdelitev.

9. Izračunajte relativne frekvence, kumulative frekvenc in kumulative relativnih frekvenc za

frekvenčno porazdelitev po starosti za prvo najpogostejše moško ime Franc v Sloveniji.
Narišite histogram in poligon. Razložite izračunane parametre v razredu od 40 – 49 let.
Tabela : Prvo najpogostejše moško ime Franc v Sloveniji po starosti, 31.12.1997

Starost v letih Št. moških Relativne frekv. Kumulative abs. Kumulative

Frek. relativnih frek.
0-9 77
10-19 383
20-29 1996
30-39 5061
40-49 9574
50-59 9862
60-69 8511
70-79 4106
80 in več 1446
Skupaj 41016

Delovni list št. 1

1. Izračunaj izraze:

a) ( 1 + xy −1 )
−1
− x 0 + y −1 =

b) ( −2a −3 b0 ) ( −a b )5 3 −2
4
=

(3 ) =
a −3
c) 9a − 2 g3( )
2
a −1 a

3 3
 3c 3 x 2   10a 4 b 
d)  2 3  g 3 2  =
 4 a b   9c x 

2. Izpostavi skupni faktor:

a) 8m8 − 16m5 + 24m3 =

b) x 2 m − x3m +1 + x4 m +3 =

c) x n − x n −1 + xn − 2 =

d) 32 x +5 − 32 x + 2 + 32 x −1 =

e) 25 n − 25 n +3 + 25 n +5 + 7g25 n =

f) 33 x +3 + 33 x + 4 − 33 x + 2 =

g) 93n + 8g33n + 9n g3n − 36 n =

h) 4 x + 22 x − 8x + 23 x =

i) 16 x − 8x − 22 x g2x + 3g23x =

j) 3g25a g52a − ( 52a ) + 2g125a g5a + ( 25a ) =

3 3

3. Okrajšaj ulomek:

a 3 x − 36a3 x −2
=
a 3 x − 12a3 x −1 + 36a3 x −2

4. Izračunaj:

a) 50 + 30 =

b) ( 5 + 3) =
0
c) 1−1 + 3−3 + 5−5 + ( −1) + ( −3 ) + ( −5 )
−1 −3 −5
=

−2 −3 −4 −2 −3 −4
1 1 1  1  1  1
d)   +   +   +  −  +  −  +  −  =
2 3 4  2  3  4

e) 8−1 g0,125−1 =

f) ( 0, 027 + 0, 09 + 0,3 ) g10 =

−1 −2 −2 −3

5. Potenciraj:

a) ( a + 1) =
2

b) ( 3a − 2 ) =
2

c) ( − x + y ) =
2

d) ( −a − 2b ) =
2

6. Potenciraj:

a) ( a + b ) =
3

b) ( 1 − x ) =
3

c) ( 2a + b ) =
3

d) ( −a + 2b ) =
3

7. Izračunaj:

1 3 4
a) + − =
2 5 7

3 2 5
b) − + =
4 3 6

1 3 7
c) 8 + 2 − 5 =
2 4 10

2 8
d) 60 : 2 =
3 9

 1 2 4  5 1 4 
e)  2 g2 :1 − 2  :  g5 g1 − 4  =
 4 5 5  8 3 5 
 5
f) 6 =
35
24

8. Skrči izraze:

2x x 4x
a) + − =
3 2 5

1 1
b) − =
x−7 x+7

2 1 2b
c) − − 2 =
a − b a + b a − b2

a −1 a 16a
d) − + 2 =
a + 7 a − 7 a − 49

9. Reši enačbe:

a) 3 x + 4 = 12

x x −1
b) − = x−4
2 5

2x − 5 x − 2 x2 − 3
c) − = 2
x+2 x−3 x − x−6

d) 0, 5 ( x − 1) = x − 4

2 7
e) − =0
3x − 4 5 x − 3

10. Reši enačbe:

a) 4 x 2 − 9 = 0
b) 2 x 2 − 7 x = 0
1 2
c) x − 2 x + 2 = 0
2
d) 2 x 2 + 3 x + 1 = 0
11. Okrajšaj ulomka:

x 2 − 3 x − 40
a) =
x 2 − 10 x + 16

2 x 2 + 3x − 5
b) =
3x 2 − x + 2

Delovni list št. 2

1. Nariši graf funkcije:

a) f ( x ) = 5
x

b) f ( x ) = 3
x−2

x
5
c) f ( x ) = 2g 
4
x
−
d) f ( x ) = 3 2

2. Reši enačbe:

a) 8x = 512
x
1
b)   = 27
3
c) ( 0, 2 ) = 25
x

d) 2 x− 7 = 32
e) 45− x = 3x −5
f) 23− x = 53− x

3. Reši neenačbo:

1
a) 2 >
x
=
16

x+1
1
b)   > 1024
2

4. Grafično reši enačbo ( x + 3) 2 = 1 (ideja: enačbo privedemo na iskanje presečišča dveh

x

krivulj).
5. Nariši funkcijo:

a) f ( x ) = log ( x + 2 )
b) f ( x ) = log 2 ( 4 x )
c) f ( x ) = − log ( x + 2 )

6. Izračunaj:

a) log 5 25 =
b) log 25 625 =
1
c) log 2   =
8
 1 
d) log 2   =
 64 

7. Določi x, če je:

a) log10 x = −2
1
b) log x = −4
16
c) log 8 x = 2
d) log 5 x = 3

8. Izrazi z logaritmi z osnovo a pozitivnih števil x, y, z:

1
a) log a   =
x
 1 
b) log a  2  =
y 
c) log a ( xyz ) =
 xz 
d) log a   =
 y
e) log a ( x yz ) =
3 4

f) log a ( )
xyz =

9. Zapiši kot logaritem enega samega izraza:

a) log a x + log a y − loga z =

b) 2 log a x + 3loga y =
 2 1
c) log a x + log a y =
3 3
1 1
d) log a 81 − log a 8 =
2 3
e) 3log a 5 − 2 log a x + loga y =

10. Z žepnim računalnikom izračunaj na 4 decimalna mesta natančno:

a) log π =
b) log ( 3+ 2 = )
c) log ( 101 − 10 = )
11. Reši enačbo:

a) log ( x + 2 ) − log x = log 3

b) log ( x + 2 ) = 1 + log x
c) log ( x + 9 ) − log x = 2
d) log ( 2 x + 2 ) = log ( x − 3) + 1

12. Določi presečišča grafov funkcij:

a) f ( x ) = 2 , g ( x ) = 5
x +3 x −1

b) f ( x ) = 2 , g ( x ) = 100(5 )
x 1− x

13. Reši enačbo:

a) log 2 x + log8 x = 4
b) e 2 x = 2
c) e − x = 3 x

Delovni list št. 3

1. Skiciraj graf polinoma p ( x ) = x − x − x + 1 .

3 2

2. Skiciraj graf polinoma p ( x ) = ( x − 1) ( x + 1) .

2

3. Reši neenačbo ( x + 2 ) ( x + 1) ( x − 1)
3 4 5
> 0.
4. Reši neenačbo x 5 − 2 x 4 − x + 2 ≤ 0 .

5. Zapiši polinom p druge stopnje, če p ( 1) = −1, p ( −1) = −5, p ( 0 ) = −4.

6. Pokaži, da je ( −1) dvakratna ničla polinoma p ( x ) = x − 3 x − 2 .
3

7. Določi kvocient in ostanek pri deljenju p ( x ) s q ( x ) :

a) p ( x ) = 2 x − 3 x + 7 x − 1, q ( x ) = x − 3
3 2

b) p ( x ) = −3 x +5x +2, q ( x ) = x + 2
4 2

21 37 1 2
c) p ( x ) = x − − x + x , q ( x ) = x + 3
3

4 4 2

Delovni list št. 4

x2 − 1
1. Skiciraj graf racionalne funkcije f ( x ) = .
x2 + 4 x + 4

x3 − 3x2 + 4
2. Skiciraj graf racionalne funkcije f ( x ) = .
x2 − x

2x
3. Skiciraj graf racionalne funkcije f ( x ) = .
x +1
2

x3 − 3x 2
4. Reši neenačbo 4 ≥0.
x − 5x2 + 4

5. Reši enačbi:

x 3 3x − 1
a) + = 2
x −1 x + 1 x −1

3x + 1 x 2 − 2 4 x + 7
b) + =
3 x + 1 3x + 3

Delovni list št. 5

2x
1. Narišite graf funkcije f ( x ) = 3sin .
3
x π
2. Narišite graf funkcije f ( x ) = sin  +  + 1 .
2 4
 π
3. Narišite graf funkcije f ( x ) = 2 cos  x −  .
 4
π 
4. Narišite graf funkcije f ( x ) = −2 cos  − 2 x  .
3 
5. Narišite graf funkcije f ( x ) = 1 − cos 2 x .
 x π
6. Narišite graf funkcije f ( x ) = cos  −  .
2 4
7. Dani sta funkciji f ( x ) = sin ( π − x ) in g ( x ) = 1 + 2 cos ( x − π ) . V istem koordinatnem
sistemu narišite grafa funkcij f in g.

Delovni list št. 6

1. Dolžine robov kvadra so v razmerju a:b:c = 3 : 1: 2 , površina kvadra pa meri 792π dm 2 .

Natančno izračunajte dolžine robov in dolžino telesne diagonale.

2. Izračunaj rob in površino enakorobne tristrane prizme s prostornino 18 cm3 .

3. Izračunaj P in V kocke s telesno diagonalo 9 m.

4. Izračunaj P kocke, ki ima telesno diagonalo enako dolgo kot kvader z robovi 6 cm, 5 cm in
4 cm.

5. Natančno izračunaj P in V valja s polmerom 4 cm in višino 3 cm.

6. Izračunaj P in V pokončnega stožca s stranico s = 17 cm in polmerom osnovne ploskve 8

cm.

7. V valju je osni presek kvadrat s ploščino 64 cm 2 . Natančno izračunajte P in V valja.

8. V pokončnem stožcu je razmerje med površino plašča in ploščino osnovne ploskve 5 : 3.

Koliko meri višina stožca, če je površina stožca 384 π cm 2 ?

9. Pokončna prizma z višino v = 6 cm ima za osnovno ploskev pravokotni trikotnik s

kateto
a = 5 cm in hipotenuzo c = 13 cm.
a) Nariši skico in izračunaj prostornino prizme.
b) Izračunaj površino prizme.
c) Prizmo položimo v najmanjšo možno valjasto posodo tako, da je osnovna ploskev na dnu.
Na cm3 natančno izračunaj prostornino te posode.
10. Krožni izsek s polmerom 40 cm in središčnim kotom α = 162° zvijemo v plašč stožca.
Izračunaj polmer stožca. Nariši skico.

11. Osnovna ploskev pokončne piramide je pravokotnik s stranicama a = 14 cm, b = 48 cm.

Izračunaj višino piramide, če je dolžina stranskega roba 65 cm. Nariši skico.

12. Dolžine robov kvadra s površino 900 cm 2 so v razmerju 4 : 2 : 7. Izračunaj dolžine teh
robov.

13. Površina stožca meri 1440 π m 2 , njegova stranica pa s = 52 m.

a) Izračunaj polmer osnovne ploskve danega stožca. Nariši skico.
b) Natančno izračunaj prostornino stožca.
c) Koliko % površine stožca meri ploščina osnovne ploskve.
 14. Premer krogle meri 24 cm. Izračunaj njeno površino.

15. Imamo bazen v obliki kvadra, kateri je dolg 17 m, širok 12 m in globok 1,8 m. Želimo ga
pobarvati. Koliko barve potrebujemo, če za 5 m 2 porabimo 0,5 kg barve ? Koliko nas stane
barvanje bazena, če 1 kg barve stane 3,35 € ?

16. Koliko litrov sladoleda lahko napolnimo v 2 dm široko, 3 dm dolgo in 1 dm visoko

banjico ( banjica je oblike kvadra)?

17. Koliko cm3 sladoleda spravimo v 1 dm globok stožec, katerega polmer meri 2 cm ?

Delovni list št. 7

Dano je zaporedje s splošnim členom an = 0,1( n − 1) . Zapiši prvih pet členov

2
1.
zaporedja ter nariši graf. Izračunaj še 17. člen zaporedja.

2. Dokaži, da je zaporedje an = log n naraščajoče.

1
3. Dokaži, da je zaporedje an = padajoče.
2n − 1

n
4. Ugotovi za zaporedje an = spodnjo in zgornjo mejo.
n +1

n +1
5. Oceni meji zaporedja an = .
n

6. Kaj lahko poveš o naraščanju ali padanju in omejenosti zaporedja:

( −1) π 
n
1 − n2
d) an = ( −1) n
n
a) an = b) an = 0,5cos   c) an =
n n n

2n − 17
7. Dano je zaporedje s splošnim členom an = .
n +1
a) Zapiši prvih pet členov zaporedja.
b) Dokaži, da je zaporedje naraščajoče.
c) Izračunaj limito zaporedja in ugotovi, od katerega člena naprej ležijo vsi členi v ε -okolici
limite za ε =0,01.

8. Določi število x tako, da bo zaporedje x + 1 , x + 1 , 9 − x , … aritmetično.

9. Določi število x tako, da bo zaporedje x − 1 , x , 5 − x , … aritmetično.

10. Peti člen aritmetičnega zaporedja je 32, dvanajsti pa 18. Izračunaj vsoto prvih štiridesetih
členov tega zaporedja.

11. Dano je aritmetično zaporedje, za katerega velja a9 − a4 = 25 in a12 − 2a5 = 12 .

a) Zapiši prve štiri člene tega zaporedja.

b) Koliko začetnih členov tega zaporedja moramo sešteti, da dobimo vsoto 1010?
c) Pokaži da so členi a1 , a4 in a22 danega aritmetičnega zaporedja hkrati tudi zaporedni členi
nekega geometrijskega zaporedja.

12. V aritmetičnem zaporedju je prvi člen enak -3, n-ti člen pa je 95, vsota prvih n-členov
pa 2300. Izračunajte diferenco tega zaporedja in število n.

13. Koliko začetnih členov aritmetičnega zaporedja 4, 10, 16, 22,…moramo sešteti, da
dobimo vsoto 2730?

14. Koliko začetnih členov aritmetičnega zaporedja 3, 8, 13, 18,…moramo sešteti, da dobimo
vsoto 1703?

3 4
15. V zaporedju , ,... izračunaj tretji člen zaporedja, če je zaporedje:
4 3
a) aritmetično,
b) geometrijsko.
105
3 5
16. V zaporedju , ,... izračunaj tretji člen zaporedja, če je zaporedje:
5 3
a) aritmetično,
b) geometrijsko.

6 6 6
17. Določi število x tako, da bodo števila , in tvorila geometrijsko
x−4 x+8 2 x + 34
zaporedje. To zaporedje tudi zapiši.

18. Za kateri x bodo števila 52+ x , 251− x in 1253+ 2 x zaporedni členi geometrijskega zaporedja?

19. Določi število x tako, da bodo števila 43− x , 42+ x in 83 x +1 tvorila tročleno geometrijsko
zaporedje.

20. Določi število x tako, da bodo števila 361− x ,362 + x in 2163 x +3 tvorila tročleno geometrijsko
zaporedje.

21. Ničla funkcije f ( x ) = log 3 ( 3 − 2 * 3 − 8 ) je prvi člen neskončnega geometrijskega

x x −1

zaporedja, produkt drugega in tretjega člena tega zaporedja pa je 72.

a) Zapiši prvih pet členov tega zaporedja.

b) Koliko členov tega zaporedja moramo sešteti, da bo vsota 98301?
c) Kateri člen tega zaporedja je šestnajst krat večji od sedmega člena?

22. Prvi trije členi naraščajočega zaporedja so 4, x, 36.

a) Določi število x, če veš, da je zaporedje geometrijsko in nato izračunaj šesti člen.

b) Koliko členov zaporedja iz točke a) je manjših od 105 ?
c) Določi število x. če veš, da je zaporedje aritmetično in izračunaj, koliko začetnih členov
tega zaporedja je treba sešteti, da bo vsota 1740?
1. Kolokvij – smer ekonomski, gostinski, turistični tehnik (3. letnik)

1. Nariši graf funkcije f ( x ) = log 2 ( x + 1) + 2

2. Reši enačbi:
a) log ( x − 5 ) + log ( x − 10 ) − log ( x − 7 ) = log ( x − 9 )

b) 2 x − 2 x− 2 = 48
 x3 − 3x + 2
3. Dana je racionalna funkcija f ( x ) = .
x2 − 4 x + 4
a) Izračunaj ničle, pole ( določi jim tudi stopnje) in presečišče grafa z y-osjo.
b) Zapiši enačbo poševne asimptote in nariši graf funkcije f(x).
c) Za katere x je f(x) > 0 ?
4. Zapiši polinom p druge stopnje, če je p ( 0 ) = 5, p ( 1) = 4 in p ( −1) = 10.
Ime in priimek:_______________________________
Datum: _____________________________________

1. Kolokvij – smer ekonomski, gostinski, turistični tehnik (3. letnik)

1. Nariši graf funkcije f ( x ) = log 3 ( x − 1) + 2 ____/30%

2. Reši enačbi:
a) log ( x − 1) + log 5 = log ( 9 x + 13) − log 4 _____/10%

b) 3x +1 + 3x = 324 _____/10%
 x3 − 3x2 + 3x − 1
3. Dana je racionalna funkcija f ( x ) = . ____/30%
x2 + 2 x + 1
a) Izračunaj ničle, pole ( določi jim tudi stopnje) in presečišče grafa z y-osjo.
b) Zapiši enačbo poševne asimptote in nariši graf funkcije f(x).
c) Za katere x je f(x) < 0 ?
4. Zapiši polinom p druge stopnje, če je p ( 0 ) = −1, p ( 1) = 6 in p ( −1) = 2. ____/20%
Ime in priimek______________________________________
Datum_____________________________________________

2. Kolokvij – smer ekonomski, gostinski, turistični tehnik (3. letnik)

3  π
1. Nariši graf funkcije f ( x ) = − cos  x −  . ____/30%
2  4

5 4 3π 3π
2. Izračunaj cos ( α + β ) , če je cos α = , sin β = − in ¨< α < 2π , ¨< β < 2π .
13 5 2 2

____/20%
3. Prostornina pravilne štiristrane piramide je 560 dm3 , višina piramide pa 12 dm.
a) Izračunaj dolžino osnovnega roba piramide. Nariši skico.
b) Izračunaj površino piramide.
c) Izračunaj dolžino stranskega roba.

____/21%
4. Dolžine robov kvadra s površino 1800 dm 2 so v razmerju 7: 4 : 2. ____/21%
a) Izračunaj dolžine teh robov.
b) Izračunaj dolžino telesne diagonale kvadra.
c) Koliko litrov vode lahko nalijemo v ta kvader?

5. Vstavi manjkajoče: ____/8%

Kvader je pokončna štiristrana prizma, ki ima za osnovno ploskev __________________.

Osnovni ploskvi valja sta ______________. Kocka je geometrijsko ___________ , ki ima
vse robove ________ ________. Prizma je pravilna, če je pokončna in je osnovna
ploskev_________večkotnik. Stožec je geometrijsko telo, ki je sestavljen iz ____________ in
___________ __________. Stranska ploskev piramide je _______________.
Ime in priimek______________________________________
Datum_____________________________________________

2. Kolokvij – smer ekonomski, gostinski, turistični tehnik (3. letnik)

5  π
2. Nariši graf funkcije f ( x ) = sin  x −  . ____/30%
2  3

5 12 π 3π
2. Izračunaj sin ( α − β ) , če je cos α = , sin β = − in ¨< α < π , ¨< β < 2π .
13 13 2 2

____/20%
3. V vodnem zbiralniku oblike kvadra je 63 000 litrov vode.
a ) Koliko litrov vode še lahko dolijejo, če je zbiralnik dolg 70 dm, širok 50 dm in
globok 30 dm?
b) Izračunaj dolžino telesne diagonale zbiralnika. Nariši skico zbiralnika.
c) Izračunaj površino zbiralnika, če upoštevamo, da je pokrit.

____/21%
4. Plašč stožca meri 1177,5 cm 2 , ploščina osnovne ploskve pa 706,5 cm 2 . Izračunaj višino
tega stožca. Nariši skico.

___/20%

5. Izračunaj prostornino in površino kocke s telesno diagonalo 5 m. Nariši skico.

___/9%
Vaje za izpit za 4. letnik

1. V aritmetičnem zaporedju z diferenco 3 je vsota petega in osmega člena 23. Izračunaj vsoto
prvih sto členov tega zaporedja. ( S100 = 14350 )

2. Poišči vsoto prvih dvajset členov aritmetičnega zaporedja, če je a7 − a2 = 10 , a5 * a3 = 5 .

(320,200)
x + 1 x + 15 19
3. Določi tak x, da bo končno zaporedje , 6, geometrijsko. ( x1 = 3, x2 = )
x −1 x−2 35

3 3 3
4. Zapiši prve tri člene geometrijskega zaporedja, če je a1 = , a2 * a5 = 18 . ( , ,3 )
4 4 2

1
5. Dano je zaporedje s splošnim členom an = .
n
2
a) Ali je število njegov člen? ( ne)
3
5
c) Koliko njegovih členov je večjih od ? (15)
75

6. Kolikšne obresti dobimo od glavnice 2000 evrov po 4 letih pri 8 – odstotni letni obrestni
meri, če je :

a) obrestovanje navadno ( 640 EUR)

b) obrestovanje obrestno in letni pripis obresti ( 720.98 EUR)

7. Isti izdelek smo kupovali v štirih različnih prodajalnah. V tabeli je prikazana količina
kupljenega izdelka ter cene za kilogram izdelka v vsaki od štirih prodajaln. Koliko smo
povprečno plačali za kilogram izdelka v posamezni prodajalni? ( 112,7 sit)

Prodajalna Količina (kg) Cena (Sit)

A 1 112
B 2 103
C 5 120
D 10 111

1 2 1 2 2
8. Izračunaj aritmetično sredino, varianco in standardni odklon naslednjih števil: , , , ,
3 3 3 3 3
8 2 2 2
(µ = ,σ = ,σ = )
15 75 5 3
Ime in priimek ______________________________
Datum _____________________________________

Izpit iz matematike za 4. letnik - smer ekonomski, gostinski, turistični tehnik

1. Števila x + 2, 2 x + 9, 4 x + 33 so prvi trije členi zaporedja.

a) Določi tak x, da bo zaporedje aritmetično. Seštej prvih 30 členov tega zaporedja. Zapiši 15.
člen tega zaporedja.
b) Določi tak x, da bo zaporedje geometrijsko. Izračunaj vsoto prvih 11 členov tega zaporedja.
Zapiši 7. člen tega zaporedja.
c) Koliko členov zaporedja iz točke a) je treba sešteti, da bo vsota – 600?
d) Koliko členov zaporedja iz točke b) je manjših od 104 ?

___/32
 2. Vinko je dobil 6. avgusta leta 2006 v svojem podjetju posojilo v višini sto tisoč tolarjev.
Vrnil ga je v enem obroku, in sicer 8. novembra istega leta. Dogovorili so se za 12 % letno
obrestno mero in navadno obrestovanje. Kolikšen znesek je Vinko vrnil podjetju?

Odg.: ___/5

3. Martina je konec leta 1997 odprla hranilno knjižico in nanjo položila 200 €, konec leta 1999
pa je dvignila 120 €. Koliko je imela na knjižici konec leta 2001, če drugih dvigov oziroma
pologov ni imela, banka pa je njen denar obrestovala obrestno z 8,5% obrestno mero in letnim
pripisom obresti? Koliko časa bi se morala obrestovati začetna glavnica 200 €, da bi se
povečala na 450 €?

Odg.: ___/10
 4. Za podatke iz tabele izračunajte manjkajoče vrednosti. ___/19

Tabela: Matere o starosti ob rojstvu živorojenega otroka leta 1997

Starost (v letih) Število mater ( Relativna Kumulativa Kumulativa

fk ) o
frekvenca ( f k ) frekvenc ( Fk ) relativnih
o
frekvenc ( Fk )
Od 10 do 15 2 2
Nad 15 do 20 660 662
Nad 20 do 25 5097 5759
Nad 25 do 30 6946 12705
Nad 30 do 35 4020 16725
Nad 35 do 40 1241 17966
Skupaj 17966 1 17966 1

a) Kolikšna je bila povprečna starost mater ob rojstvu otroka leta 1997

Starost (v letih) Število mater ( f k ) Sredina razreda ( yk ) f k yk

Od 10 do 15 2 12,5
Nad 15 do 20 660 17,5
Nad 20 do 25 5097 22,5
Nad 25 do 30 6946 27,5
Nad 30 do 35 4020 32,5
Nad 35 do 40 1241 37,5
Skupaj 17966 /

Odg.:

b) Izračunaj standardni odklon, če varianca znaša 780,75.

c) Narišite poligon za porazdelitev frekvence ( f k ) .

d) Kaj je statistična populacija, prikazana v tabeli? Kaj je statistična enota v tej populaciji?

e) Dopolni manjkajoče za starostni razred nad 25 do 30 let.

Vseh mam starih nad 25 do 30 let je bilo _____ ali _____%. Mlajših mam od 30 let je bilo
_______ ali ______%.