Dr`avno u~uli{te za fizi~ka kultura Metodij Mitevski Brico Sportska gimnazija

Proektna nastava

TEMA: opis na tehniki na skok vo viso~ina i dale~ina

Izrabotil: Mentor: Ninoslav Jakovlevski Man~evski

prof:Dim~e

Maj 2011
Sodr`ina :

Voved ................................................................................... ................... 1 Podelba na atletikata ........................................................................ 2 Atletski skokovi ................................................................................. 3 skok vo dale~ina................................................................................. ... 4 Zgr~na tehnika .................................................................................. .... 5 Vise~a tehnika................................................................................... .... 6 tehnika troskok................................................................................... .. 7

skok vo visina ..................................................................................... . 8 Tehnika horajn .................................................................................... ...9 Tehnika stredel ................................................................................... .. 10 Skok so stap........................................................................................ ......11 Zaklu~ok ............................................................................... ....................12

Koristena literatura ..........................................................................12

Voved :

Atletikata vo celina ja so~inuvaat pove}e sportovi koi isto taka se vozbudlivi kako i za gleda~ite taka i za izveduva~ite. Atletskite natprevari vo tr~awe, odewe , skokawe I frlawe se me|u najstarite sportski disciplini i nivnite koreni se praistoriski. U{te vo starite anti~ki vremiwa starite grci na planinata olimp vo ~est na bogovite organizirale natprevaruvawa vo koi bile vklu~eni pove}e disciplini i toa:

borewe, frlawe te{ki kamewa, frlawe disk, frlawe kopje, tr~awei drugi. Vo 1894 godina francuskiot pedagog i istori~ar Pjer de Fredi Kuberten gi obnovuva anti~kite olimpiski igri i voedno stanuva prviot osnovopolo`nik na prvite moderni olimpiski igri. Toj go formira prviot internacionalen olimpiski komitet. Dve godini podocna vo 1896 godina bile odr`ani prvite moderni olimpiski igri vo Atina , i voedno se pojavuvaat novi atletki disciplini. Mnogu godini po odr`uvaweto na prvite olimpiski igri tie prodol`ia da se odr`uvat pa se i do den denes plamenot na sportskiot duh ne zgasnal olimpiskite igri se odr`uvaat na sekoi 4 godini.

Istoriski razvoj na atletikata

Zborot atletika doa|a od gr~kiot zbor ATLOS {to zna~i natprevar ili zada~a.Prvi~no ovoj termin bil koristen za opi{uvawe na bilo kakvi sportski natprevari voop{to.Sportskata konkurencija pred se bila bazirana na ~ove~ki telesni podvizi.

Atletikata kako sport so koj se zanimaval ~ovekot bila zastapena u{te vo vremeto na starite grci vo stara grcija kade vo ~est na bogot Zevs se odr`ale prvite olimpiski igri vo 776 godina p.n.e. i konstantno prodol`ile da se odr`uvaat na sekoi 4 godini.Na ovie natprevaruvawa voglavno u~estvuvale natprevaruva~i od ma{kiot pol , dodeka na `enite za prv pat im e dozvoleno da se natprevaruvaat vo 1928 ta godina.Vo 1912 godina e osnovana me| unarodnata atletska federacija, koja {to denes broi 212 ~lenki dr`avi. Vo 19 vek vo evropa terminot atletika steknuva pove}e definicii i isto taka natprevaruvawata se zbogatuvaat so pove}e sportski disciplini:tr~awe, odewe, skokawe , frlawe). Potoa atletikata kako del od sportot se pro{iruva i vo drugite a vo toj period najmnogu se istaknuva vo velika britanija. Prvite atletski natprevaruvawa koi {to bile snimani se odvivale na zatvoren stadion vo London vo 1860tite. Amaterskata atletska asocijacija e osnovana vo anglija vo 1880 god

Podelba na atletikata
Atletikata e zbirka na sportovi i taa u{te se narekuva kralica na sportovite.

Atletikata vklu~uva sportovi koi generalno mo`at da se podelat na : tr~awe , skokawe i frlawe.

Stadionot za atletika se sostoi od osum kru`ni pateki me|usebno oddeleni so isprekinati linii.Isto taka stadionot e opremen so pomo{na oprema koja se koristi vo zavisnost od natprevaruva~kata disciplina. Na stadionot kade {to se natprevaruvaat sportistite vo atletika se odr`uvaat site atletski natprevari. Atletikata izobiluva so pove}e sportski discipline i toa: Trka~ki disciplini: -tr~awe na dolgi pateki -tr~awe na kratki pateki -tr~awe na dolgi i na kratki pateki so pre~ki -{tafeta Skoka~ki disciplini: -skok vo dale~ina ( zgr~ena tehnika ) -skok vo dale~ina ( vise~a tehnika ) -skok vo dale~ina ( triskok ) -skok vo viso~ina ( horajn ) -skok vo viso~ina ( stredl ) -skok vo visina (so pomo{ na stap) Frla~ki disciplini: -Frlawe disk -Frlawe |ule -Frlawe kopje -frlawe kladivo Atletski skokovi

Atletskite skokovi se poznati u{te od damne{ni vremiwa.Vo skoka~kite disciplini isto kako i vo

drugite natprevaruva~ki disciplini se natprevaruvaat natprevaruva~i od dvata pola. U{te mnogu odammna vo vremeto na starite anti~ki grci atletskite skokovi bile zastapeni.Me|utoa mora da napomeneme deka vo natprevaruvawata se odvivaivale od mnogu po prost i poednostaven karakter. So tekot na vremeto i napreduvaweto i so obnovuvaweto na olimpiskite igri ovie natprevaruvawa se zdovivaat i zbogatuvaat so novi disciplini , novi pravila i sekako so novi tehniki. Denes mo`eme da se pofalime so toa deka natprevaruvawata vo atletskite skokovi vo dale~ina i visina se zbogateni so poveke natprevaruva~ki disciplini i sekako so poveke tehniki.

3 skok vo dale~ina

Skok vo dale~ina vo atletikata e sportska disciplina vo koja sportistite izveduvaat skok vo zalet, i celta e da se postigne {to podale~en skok.Sportistot koj se natprevaruva vo ovaa disciplina ima {est obidi za skok. Ovaa atletska disciplina vo ma{ka konkurencija za prv pat se pojavuva na prvite moderni olimpiski igri vo Atina vo 1896 godina, a dodeka vo 1948 ta godina za prv pat vo ova disciplina se natprevaruvaat i natprevaruva~ki i od `enska konkurencija. Edni od najslavnite natprevaruva~i vo skok vo dale~ina i voedno i onie koj {to se sdobile so najdobri rezultati i so medali se : Bob Bimon ( 8, 90 m vo 1968 ) ;Jessi Ovens ( 8,13m vo 1936 ) ; Karl luis ( 8 ,87 m vo 1991).

Postojat pove}e skoka~ki disciplini i tehniki za skok vo dale~ina i toa : - Zgr~na tehnika - Vise~a tehnika - Tehnika na triskok

zgr~na tehnika

Ovaa tehnika e najlesna i voedno osnovna tehnika na skokovite vo dale~ina.Treba da se primenuva kako dobra pripremna ve`ba za ostanatite tehniki na skok vo dale~ina, Zgr~nata tehnika na skok vo dale~ina e najprirodna i nea voobi~aeno ja izveduvaat voglavno po~etnicite. Na po~etok ovaa tehnika treba da so soblada so mal zalet najdobro i najprepora~livo e zaletot da bide okolu 10-12m. Vo pesokot treba da se obele`i crta na okolu 3,5m za ma{ki I 2,5m za devojki. Treba da se nastojuva so zamavnatata noga sportistot da doskokne do ovaa crta. Ve`bata za izu~uvawe na ovaa tehnika se sostoi od toad a sportistot neposredno pred doskokot ja privle~e odraznata noga do zamavnatat noga i istovremeno da doskokne na dvete noze. Zaletot e dolg isto kako i vo ostanatite skoka~ki tehniki : Okolu 25 do 30 metri za ma{ki i 20 do 27 m za devojkite, Zaletot treba da bide brz i progresiven.Treba da se te`i na toa da maksimalnata brzina se dostigne do poslednite 4 ~ekori od zaletot.Poslednite ~ekori treba da se izvedat opu{teno i toga{ otskokot }e bide ekspluziven.Posledniot ~ekor treba da se skrati za pola stapalo za razlika od prethodniot.Toga{ ke se ubrzuva odrazot i }e se postigne podobra ramnote`a i kontrola.Vo odrazot pomaga zamav do na zgr~enata zamavnatata noga i energi~nata rabota na racete.Zamavnatoto koleno so brzo opu{tawe na odraznata noga }e gi podigne kolkovite vo vis i napred.

vise~a tehnika

Ovaa tehnika mnogu retko se primenuva kako ~ista tehnika taa voglavno e kombinacija od ostanatite tehniki na skokovite vo dale~ina. Za ovaa tehnika e karakteristi~no toa {to dvi`ewata se pomirni i so odli~ni uslovi za podobar doskok. So ovaa tehnika se postignati rezultata preku 8 m. Voglavno ja primenuvaat skoka~i koi se ne{to bavni vo zaletot no sepak imaat dobar odraz i dobra koordinacija na dvi`ewata. Osven toa slu`i za kako odli~na ve`ba za razvivawe na skoka~kata podvi`nost. Posle odrazot skoka~ot na opu{ta odraznata noga i malku ja zadr`uva nazad.Zamavnatata noga koja e ponapred se opu{ta nadolu i nazad so refleksno privlekuvanje na odraznata noga napred.Racete se podigaat nanapred i nagore taka da tie bidat sporedlivo vertikalni. Na okolu dve tretini od letot doa|a do taka nare~ena vise~a polo`ba vo koja {to teloto na skoka~ot go svitkuva karli~niot del od teloto i isto taka se istegnuvaat stoma~nite muskuli. Ova istegnuvawe na stoma~nite muskuli podocna doeduva i do nivna skratena sna`na zamavnatost na rakata nanazad {to kako posledica ima dobro isfrlawe mnogu ponapred.Nozete treba da se treba da dojdat pred teloto .Posle toa racete se ispru`uvaat do prstite na nozete.

tehnika triskok

Ovaa tehnika se sovladuva so pomo{ni ve`bi so otsko~ni golemi ~ekori. Ova otsko~no ~ekorewe e prodo`etok od na tr~aweto vo zalet koj treba da osigura dobra ramnote`a povolni mo`nosti za dobar doskok. Tehnikata treba od po~etok treba da se obraboti so mal zalet i so izvi{uvawe kako bi se imalo pove}e vreme za izveduvawe na skokot vo celina. Doskokot treba obavezno da se izvede na meka podloga, najprepora~livo e da se izvede na pesok. Zaletot e identi~en so zaletot pri izveduvawe na tehnikata zgr~ka , do razlika doa|a edinsveno posle odrazot i vo letot na skoka~ot vo vozdhot. Treba pravilni ~ekori kako da se tr~a .Najdobrite skoka~i izveduvaat i po tri ipol ~ekori.Pri doskokot nozete se istaknati {to pove}e nanapred.Taka i skokot ke bide podolg. Treba da se dosko~i meko, gotovo , vo slednata polo`ba so racete pred teloto.

Skok vo visina

Skok vo viso~ina e atletska disciplina vo koja natprevaruva~ite mora da ja preskoknat horizontalnata pre~ka bez nikakvo pomo{no sretsvo. Prvite zvani~ni pravila vo 1865 godina .Vo tekot na godinite unazad tehnikite na skok vo viso~ina se menuvale. Porano postoela skoka~ka disciplina kade natprevaruva~ite se natprevaruvale vo skok od mesto, koja {to denes slu`i samo kako ve`ba .Vo ova disciplina se natprevaruvale na olimpiskite igri vo 1900 ta godina pa se do 1912 ta godina. Denes najpoznati i najprimenuvani tehniki za skok vo viso~ina a najistaknati se :

-horajn -stredl -skok so stap

tehnika Horajn

Ovaaa tehnika e isklu~ivo kako priprema i ve`ba za ostanatite skokovi.Ovaa tehnika bara dobro izveduvawe na odrazot i odli~na orientacija vo prostorot. Dol`inata na zeletot iznesuva okolu 7 do 11 trka~ki ~ekora (okolu 14 metri).Zaletot progresivno se zabrzuva.Vo poslednite 3 do 5 ~ekori se menuva ritamot so {to ovie ~ekori se zabrzuvaat i po malce se kratat . Agolot na zaletot iznesuva vo odnos na ramnite rebra okolu 45 stepeni.Neposredna priprema za odraz se izveduva so postapno spu{tawe na te`i[teto na teloto vo poslednite ~ekori.Najdolg e posledniot ~ekor.Ovde postoi izrazeno turkawe na zamavnata noga.Odraznata noga najprvo izveduva udar pred teloto na skoka~ot i so taa amortizacija na krajot e aktiviran odraz vo vis. So ednata noga se zamavnuva prema {ipkata i taa treba da bide svitkana vo kolenoto.pravilniot zamav se izveduva od kolkot . Ako zamavnuvaweto se izveduva od kolkot toga{ nema potpolno ispru`uvawa vo odrazot.Nogata so koja se zamavnuva zavr{uva vo horizontalna polo`ba ivo ovoj moment karlicata mora da bide malku navalena nadesno.Rabotata na racete mora da bide energi~na.Zamavnatata noga pomaga okolu odbegnuvaweto na {ipkata.Sledi opu{tawe na odraznata noga posle odrazot koja so refleksno dvi`ewe se privlekuva kon gradite.Desnata raka treba da se spu{ti dolu pod visinata na {ipkata.Potoa sledi kru`na akcija na kolenata i stapalata .

Doskokot se izveduva na race i odraznata noga.Ne e golema gre{ka dokolku doskokot se izvede na i preku zamavnatata noga.

9 tehnika stredl

Dol`inata na zaletot iznesuva 5 do 9 trka~ki ~ekori .Linijata na zaletot se postavuva okolu 25 do 30 stapalki prema rebrata. Zaletot treba da bide sloboden no sepak brz .Za vreme na tr~aweto karakteristi~no e istaknuvaweto na potkolenicite. Teloto na skoka~ot vo zaletot e ponapred za okolu 65 stepena.Najva`no e da skoka~ot go promeni ritamot vo poslednite 2 ~ekori .ritamot na poslednite dva ~ekori e odlu~uva~ki za cel skok.pretposledniot ~ekor e najdolg a posledniot e skraten za edno do 1 i pol stapalo, so {to se zabrzuva odrazot.Odraznata noga go dodirnuva tloto potpolno ispru`ena vo kolenoto so brz prelaz preku peticata na cello stapalo, pa potoa sledi zamav so ispru`ena noga i desnata raka e prema gore.Po zavr{uvaweto na odrazot se prodol`uva so podignuvawe na teloto na skoka~ot vo vis.Zapo~nuva refleksno povlekuvawe na stapaloto na odraznata noga voedno so teloto.Pa potoa sledi prilika koga skoka~ot brzo ja prenesuva tezinata na teloto.Na ovoj na~in potpomognuva prevrtuvawe na teloto okolu popre~nata oska.Doskokot se vr{i na desnoto ramo.

10

Skok so stap

Skokot so stap vo viso~ina se broi vo eden od najstarite sportski disciplini.Stapot za skok koj mo`e da bide so razli~na dol`ina i dijametar, proizveduvan vo minatoto od bambus, denes, izrabotuvan i od metal, sinteti~ki fibri (vlakna)ili drug materijal so pomo{ na koj sportistite izveduvaat skokovi vo viso~ina.Mnogu istoriski izvori smetaat deka ova e najkompleksna disciplina na atletizmot.Vo 1722 vo {panija, pokraj drugite obidi, se pravele i demostracii na skokovi so stap preku bikovi od arenite.Kako sportska disciplina, skokot so stap e voveden na krajot na 18 tiot vek vo germanija i anglija.Prviot svetski rekorder na disciplinata bil angli~anecot Wheeler koj vo 1866 skoknal 3,04 met, svetskiot record od 1994 e 6, 18 metri i mu pripa|a na Ukrainecot Sergej Buk. Pred skokot sportistot go zaboduva stapot vo edna kutija koja nalikuva na prazen prostor na krajot na patekata na koja sportistot prethodno zema zalet. Stapot se deformira i se vra}a vo ispravena forma a me| uvremeno natprevaruva~ot go izvitkuva svoeto telo vo obid da ja premine i izbegne metalnata {ipka koja pretstavuva prepreka koja natprevaruva~ot treba da ja premine vo letot bez da ja dopre, krevajki gi dvete noze vo vis za da ne ja dopre pre~kata.Pri padot sportistot sekoga{ pa|a na grb vo

meki sungeri koi se postaveni dolu kako ne bi do{lo do povredi. Vo celata istorija na ova disciplina samo 17 luge uspeale da preskoknat preku 6 metri.

Zaklu~ok

Atletikata kako sportska granka e pred se pozitivna za ~ovekot i negoviot proces na rzvivawe, a posebno skoka~kite disciplini dopridonesuvaat za pogolem rast na ~ovekot. Atletikata i site site nejzinini disciplini pret se dopridonesuvaat podobar `ivot vo dene{noto op{estvo i vo sekojdnevieto so ispolneto so stresovi i problemi. Sekojdnevnoto zanimavawe so eden sport kako {to e atletikata dopridonesuva individualno za sekoj ~ovek da dostignuva novi uspesi , podobri rezultati , zdobivawe so zdravje i pred se edna edinka da se izgradi vo edna normalna i zdrava li~nost.

11

Koristena literatura

Kniga za sportot i sportskite igri - Du{ko Vukovi~ (professor, sovetnik na zavodot na osnovnoto obrazovanie vo sojuzna republika srpska)

12