Patoloski od : pricini : deformiteti ,narusena motorna kontrola,bolka ,muskulna slabost

,gubitok na senzibilitet. Deformitet: najcesta pricina za nego e kontraktura.kontrakturata

na plantarnite fleksori koi vo faza na potpora go sprecuva naprednuvajneto na nogata
preku noseckata noga .a vo faza na nisanje go narusuva podiganjeto na stapaloto .
fleksorna kontraktura ja sprecuva progresija za vrme na faza na potpora a ja zgolemuva
aktivnosta na kvadriceps so cel da go satbilizira kolenoto.Ekstenzornata pak ja
zgolemuva potosuvackata na energija potreba na odenje a fleksornata predizvikuva
napreganje na muskulite na grbot I ekstenzorite na kolkot.Muskulnata slabost moze da e
rezultata na inaktivitetena muskulna atrofija ili nevrolosko narusuvanje. Slabosta na
ekstenzorite na kollkot :normalna funkcija vektorot na silite na reakcija na podlogata e
postaven pred zglobot na kolkot predivikuvajki fleksoren moment .Pri muskula slabost
ke ima nesposobnsost da se sporotistavi na fleksorniot moment I tendencija na
prekumerena fleksija na kolkot I predno navednuvanje na karlicata .slabost na abduktori
: nesposobnost da se neutraizira adduktorniot moment taka sto karlicata ke pagaja na
staranata na nogata so se nisa.a pri mozna kompnzacija: pri unilateralna salbost pacientot
ke go navedne trupot na staranata na slabiot ekstermitet sekoj pat koga ke se naopravi
kontakt so podlogata .pri bilateralna slabost trupot ke se nisa na dvete starani I odot e
patkest.slabost na ekstenzori na koleno : nesposobnost da se neutralizira fleksorniot
moment,tendencija na prekuumerena fleskija vo kolenoto za vreme na fazata na odgovor
na tovarot I nestabilnost pri kontakt so pettat a pri mozan kompenzacija: ekstenzorite na
kolkot I plantarnite fleskori ke nastojuvat da gi vlecat femurot I tibijata kon
nazad.,pacientot ke moza da ja svrti nogata kon nadvor so cel da go zakluci kolenoto vo
eksenzija.slabosta na dorzalnite flesori na stapaloto: nesposobnost za sprotistavuvanje
na fleksorniot moment I prekuumerene plantarana fleskija ,celoto stapalno I prstite ke
udiraat na podlogata za vreme na pocetniot kontakt pri mozan kompenzacija ke ima
zgolemena fleksiaj vo kolkot I kolenoto za da se podigne nogata I stapalot za vreme na
nisanje ili podiganje ne kolkot na istata starana. Muskulen list :efekti nesposobnost da
se sprotistavat na momentot na dorzalna fleksija ,pri mozna kompenzacija :zgolmeneta
potreba od kavdriceps za da se sprotistavi na nestabilnosta na tibijata, ekstenzijata na
koleno vo faza na zavrseno nisanje se gubi I se zamenuva so fleksija .odlozeno podiganje
na petta.

Strmen teren: ova kazuvanje e moment koga noigata so stapaloto ke ja dopre podlogta
agolot koj sklopuva potkolenicta so nakolenicta ne e ist kako pri odenje po ramen
pat.ovde potkolenicata na prenatal noga e flektirana vo odnos na nadkolenicata. Pri ovoj
od podlogata ja dopira celoto stapalao odedenas .Vkupnoto traenje na fazata na potor
trae podolgo za vreme na ovaa faza stapaloto na zadnata noga se eksendira atrupot se
navednuva kon napred so negovoto navedbuvanje tezisteto n ateloto se doveduva nad
prednoto stapalo a nagalta plantarana fleksija na zadnotot stapalo go turka napred I
nagore. Koga se odvojuva staploto na zadnata noga od podlogata e so ekstenzija na
nadkolenica na prenatal noga I trupot zapocnuva vtora faza na potpora so edna noga .na
sportivnata sterna fleskoite na kolkot I potkolenicta go odrzuvaat stapaloto podignatao
od zemjata sis to zapocnuva prenesuvanje na nogata sto se nisa napred .pri so
ekstenzijata na kolkot I kolenoto ne e potpolna.Na ovoj tip na odenje njgloemo

optovaruvnaj eimaat m.quadriceps femoris na noseckata noga I m.triceps suare na

zadnata noga.Sleguvanjeto po strmne teren e mn potesko za m.quadriceps pri sto
nastamuva zamor bidejki noseckata noga se flektira I kvadriceps se optovaruva so elata
tezina na teloto.Pri lesno nakosen pat flektiranjeto zapocnuva naposredno pred
podiganjeto na petata od zemjata a pri golmea kosina od preku 25 potavuvanjeto na
satpaloto bara lesna fleksija na popdkolenicata sprema nadkolenicata I za vrem ena ovaa
faza fleksijata stalno se zglolemuva I e njagolme a vo moment na spusatnje na petata na
nogata sto se nisa na zemjata koga zapocnuva faza na potpora na dvete noze dodeka
vertikalaana spustena na tezisteto na trupot na teloto pagaja vo faza na potpora na dvete
noza poblisku do zadnoto stapalo no so zabrzuvanje se pomestuva kon napred

Skali : ovde nogata na satpaloto sto se nisa se postavuva na cela tabansak povrsina na
gorniot stepenik,potkoolenicata e flektirana sprema nadkolenicata ,nadkolenicta sprema
karlicata a trupot sprema zadnata noga. Tezisteo na teloto e nad stapaloto na predanta
noga .jakata plantarana fleksija na staplaloto so koncentricna kntrakcija na m,triceps
suare ma zadnata noga go odiga trupot i zadanata noga sos to zapocnuva faza na potpora
na edna noga potoa prednsata noga e a naporedno so nea i trupot postepeno se
ispravuvatta a uloga ima m.qyadriceps femoris na predana noga i m.glyteus maximus na
ista strana . za toa vreme zadnata noga nema vekje oslon na dolniot stepenik se flektira
vo kolkot i kolenoto i se podgotvuva za postavuvanje n a aledniot povisdok stepenik
.Sleguvanjeto najmonogui go optovaruva qvadriceps femoris naizmenicno na ednata i
na drugata noga ,noseckata noga lesno se flektira so ekscentricni kontarkcii na
qvadr,femo a drugata se dvizi napred i istovrmeeno se ispruzuva se dodeka prtitie na
doprata do dolniot stepenik.Ova rabota e pozamorana i ako se nosi nekoj tovar ili
tezinata na teloto e pogolema
PATERICI : tie se upotrebuvaat vo slucaj koga nozete ne smeeat I ne mozam da se
oiptovaruvaat .so niva upotreba se onevozmozuva I se olesnuva dviizenjeto na toj nacin
sto tezinata se prenesuva na petricite a odot proizleguva od silata na muskulite na racete
rameniot pojas I trupot .Za stabile nod potrebno e dobra muskulatrura na gornite
ekstermiteti .Najvazni muskulni gruipi se: aduktroi na nadlakt za da moza patericite da se
drzat do gradniot kos , depresori na rame za da go stabiliziraat gorniot ekste., flksori
ekstenzori na abduktori na nadlakt , ekstenzori na podlakt, na racniot zglob I fleksori na
palec I prstite. Ovoj od se razlikuva zavisno od toa kakvi patreici se korista potpazuvni ili
kusi .Ako tovarot pagaja na sakite se optovaruvaat muskulite koi go s[recuvaat
podihgnjeto na rameto m,pectoralis major , latissimus dorsi I trapezius pars
ascedens.ekstenzorite na kokkot aduktori I vnatresni rotatoti I mukuli koi sprecuvaat
fleksija odnosno ekstenzija na nadlaktot. Odot so patrici se vrsi ba tri nacini zvisno od
toa dali se upotrebuvaat kusi ili krtaki paterici. Dvokaten ,trokaten I cetirikaten.

Ovaa aktivnost se srekava pri podiganje na teloto vo vis na vratilo, na

granka I se vrsi od pocetna polozba pri koja racete se ispruzeni I celata
tezina na teloto ja nosat fleksorite na prstite. Ostanatite segmenti na
teloto se pod tockite na oslonec taka sto tezinata na teloto deluva vo
pravec na rasteganje na zglobovnite vrski . Za odrzuvanje na polozbata
ne se potrbni muskulni kontrakcii osven muskulnite fleksori na
prstite.zatoa sto teloto e vo mn stabilna ramnoteza so ogled na toa sto
tezisteto e pod fatisteto . No tezinata na teloto e mnogu golemo
optovaruvanje za zglobnite kapsuli na ramenite zglobovi ,no do
ostetuvanje ne doagja poradi aktivnosta na muskulite koi ja povrzuvaat
ramenata koska so lopatkata so sto gi rastovaruvaat pasivnite
zglobovni vrski .M.pectoralis major I m.latissimus dorsi se isto
taka rastegati so ogled na nivnite pripoi na nadlaktot I trupot
najefikasno ja sprecuvaat dislokacijata na glavata na xumerusot pod
gloemoto optovaruvanje na tezinata na trupot I nozete . Pogiganjeto na
teloto so snagata na gornite ekstermiteti se vrsi preku addukcija na
nadlaktite I fleksija na podlaktite .Najgolemo optovaruvanje pri toa
imaat m.biceps brachi ,m.brachialis I .m.bracioradialis I toa
najmnogu ana pocetokot na dvizenjeto a najmalku koga podlaktot e
flektiran za 90 bigejki agolot na deluvanje e najpovolen pa I togas se I
najefikasni. Addukcija na nadlakt vrsat m.pectoralis major I
m.latissimus dorsi , so nivana kontrakcija nadlaktot se spusta nadole
kon trupot odnosno trupot se podiga nagore so ogled na nivnite dolni
pripoi se slobodni pa deluvaat preku nego . Naporedno so spustanjeto
na nadlaktot I lopatakata se adducira I rotira navnatre so kontrakcii na
mm.rhombodei kako iso snoppovite na m.trapezius I m.pekroralis
minor .Dokolku nadlaktite pomalku se adduciraat nivnoto dvizenje ke
nalikuva povekje na spustanje od vertikalana polozba pa togas ke
dominiraat konrtakciite na m.pectoralis major I m.latissimus
dorsi . A dokolku dvizenjeto se odrzuva preku cista addukcija
m.pectoralis major e rastovaren no znacitelno se angazira pars
spinata na m.deltoideus.Spustanjeto na teloto ke se vrsi so postepeno
izdolzuvanje t.e so ekscentricni kontrakcii na site muskuli koi se
skratile za vreme na podiganeto na teloto .

Ovaa polozba moze da se vrsi na poveke nacini zavisno od toa dali se

stanuva so pomos na race ili druga pomos . pri bavno stanuvanje od
krevet ,stolica ili dr potrebno e pred ili vo tekot na stanuvanjeto
tezisteto na trupot glavata I gornite ekstremiteti da bide nad
povrsinata na oslonec a toa se dvete stapala . dvtete stapala najprvo
se donesuvaat pod sedisteto taka sto nivniot preden del doagja pod
tezisteto na teloto ,ova se postignuva so flektiranje na kolenata .isto
moze da se flektira samo ednoto koleno so sto ednoto stapalo se
vovlekuva podlaboko pod sedisteto pa vo ovoj slucaj povrsinata na

oslonac e podolga no potesna I vo pocetokot na dvizenjeto toa se vrsi

skoro edistveno so snagata na zdnata noga vrz koja pagja tezinata na
celoto telo osven tezinata na prednata noga .osven ova trupot se
navednuva kon napred a voedno I nadlaktite se pridvizuvaat kon
napred so sto se ovozmozuva pomestuvanje na tezisteto kon trupot
kon napred so sto se doveduva nad povrsinata na oslonec so pomalo
flektiranje na potkolenicite .stom tezisteto na teloto se dovede nad
povrsinata na oslon teloto moze da se podigne bez opasnost od
nestabilna ramonoteza so toa sto sega e potrebno tezisteto da se
podiga vertiklano nagore ,zaradi povlekuvanjeto na potkolenicite
odnosno stapalata pod sediteto podocna ke bide potrebno da se
napravi cekor napred za da moze da se postigne ispraven stav .so
ekstenzija na nozete stapalata se spusataa na podlogata taka da petite
ja dopiraat podlogata a istovrmeno ili so malo zadocnuvanje doagja do
ispravuvanje na trupot voglavno preku pomestuvanje na karlicata kon
napred I isparavanje na lesno flektiran rbet .za vreme na stanuvanjeto
od sednata polozaba koga so navednuvanje ne trupot I povlekuvanje
na stapalata pod sedisteto tezisteto e dovedeno nad stapalata a
najgolemo optovaruvanje trpat dvata m.qvadriceps femoris
.ispravuvanjeto na karlicata se vrsi od strana na m.gluteus maximus
so tolku pogolema snaga kolku e brzinata na stanuvanje e
pogolema .a pri bavno stanuvanje pogolemiot Tovar pagja na
xamstrinzite,pred se na m.biceps femoris-caput longum I
m.semimembranosus.site cetiri muskuli se aktivni za vreme na
stanuvanjeto no so razlicen stepen na optovarenost zavisno od uslovite
.m.triceps suare so svoite kontarkciii ja odrzuva I isprava potkolenicata
od momentot na odvojuvanje na trupot od sedisteto do potpolno
ispravuvnje.