-NADVORE[EN PREGLED NA TRUDNICA

Nabquduvawe(inspekcija).Ako `enata ne e debela,mo`e da se naseti polo`bata

na plodot.Pri patolo{ka,napre~nata polo`ba matkata e napre~no ovalna(namesto
nadol`no), a dnoto na matkata e ponisko otkolku {to toa odgovara na traeweto
na bremenosta.
Golemiot abdomen pobuduva somnenie deka postoi pove}ekratna
bremenost(bliznaci,trojki) ili hidramnion(abnormalno golemo koli~estvo na
amnionska te~nost).Somnenieto deka abdomenot e pogolem mo`e da se proveri
so mereweto na obemot na abdomenot.Normalno obemot na abdomenot(vo
viso~ina na papokot) kon krajot na bremenosta iznesuva 95-100cm.

Dopirawe(palpacija) na plodot t.e na dnoto na matkata,na nejzinite rabovi i na

dolniot pol,mo`e da se odredi polo`bata,smestuvaweto i stavot na
plodot.Palpacijata se izveduva sistematski i mo`eme da ja podelime vo ~etiri
fatki koi se poznati pod imeto Leopold-Pawlik-ovi fatki.
I fat:So obete race go opfa}ame dnoto na matkata i taka ja odreduvame
nejzinata viso~ina i sodr`inata(delot {to se nao|a vo fundusot).
II fat:Obete race gi stavame na strani~nite yidovi na matkata,a potoa so ednata
raka ja prid`uvame matkata,a so drugata se obiduvame niz nejziniot yid da gi
napipame vo dlabo~ina delovite na plodot.So ovaa fatka se odreduva polo`bata
na plodot i smestuvaweto,odnosno na koja strana e grbot.
III fat:Me|u maksimalno ra{ireniot palec i ka`iprst,odnosno sredniot(kako
kle{ta) go opfa}ame dolniot segment na matkata.So ovaa fatka nastojuvame da
go napipame delot na plodot {to predni~i,negovata golemina i odnosot kon
karlicata.Ovaa fatka treba da se izvede ne`no,bidej}i inaku zabremenetata
refleksno go napiwa abdominalniot yid i ne mo`e ni{to da se napipa.
IV fat:Pretstavuva nadopolnuvawe na tretata i se primenuva koga delot na
plodot {to predni~i ve}e navlegol vo karlicata.Kaj ovaa fatka za razlika od
predhodnata grbot e svrten kon liceto na `enata,pri {to dolniot segment go
opfa}ame so vrvovite na prstite od obete race i nastojuvame so prstite da
navlezeme {to podlaboko vo karlicata.Ako predni~i glavata se pipa
tvrd,trkalezen del, a ako predni~i karlicata,se pipa golem,mek,nepravilen del na
fetusot.
Koga se somnevame za postoewe na fetalna i pelvi~na-karli~na
neproporcionalnost potrebno e da se izvr{i u{te eden dopolnitelen fat t.n
Zangenmeister-ov koj se izveduva so stavawe na desnata raka na simfizata,a
levata na delot od plodot {to predni~i(glavata) nad simfizata.
Vo normalna bremenost rakata koja e nad glavata (levata) sekoga{ e ponisko od
onaa na simfizata(desnata).Koga obete race se vo ista visina ili koga levata e

1
nad desnata raka,pri~ina e postoeweto na neproporcionalnost pome|u glavata na
plodot i koskeniot del na rodilniot kanal(karlicata).

Ocenka za sostojbata na koskeniot rodilen kanal-karlicata- mo`e najdobro da

dade ginekologot vrz osnova na vnimatelen vaginalen pregled na rodilkata.Me|
utoa i so vnimatelen nadvore{en pregled mo`at da se utvrdat nekoi edine~nosti
koi upatuvaat na toa deka karlicata e nepravilna t.e stesneta.
Ako e `enata so ponizok rast (pod 150 cm) ili ima izraziti znaci na rahitis
(~etvrtasta glava,koko{kin graden ko{,krivi x- ili o- noze) treba sa se
posomnevame deka ima stesneta karlica,koja mo`e da bide pre~ka pri ra|aweto,
pa zatoa treba da se upati na ginekolog za da ja pregleda i da ja proveri
opravdanosta, ili neopravdanosta na somnevaweto.
Kaj site bremeni `eni pred ra|aweto treba da se pregleda Michaelis-oviot romb i
odnadvor da se izmeri karlicata.
Michaelis-oviot romb e ~etiriagolnik,so re~isi ednakvi strani.Toj e zagraden so
~etiri to~ki, t.e vdlabnatinki.Gornata to~ka e vdlabnatinka me|u zadniot
lumbalen(slabinski) i prviot sakralen pre{len.Strani~nite to~ki se vdlabnatinkite
na mestata od zadnite {ilci na ilija~nata koska(spina illiacae dorsales
craniales).Dolnata to~ka e gorniot rab na me|uglutealniot(analniot) nabor.Ako
Mihaelisoviot romb e pravilen i karlicata e pravilna.Ako gornite kraci na rombot
se pokratki najverojatno e deka postoi rahiti~na plitka karlica.Ako rombot e
tesen i izdol`en,toga{ postoi ramnomerno stesneta karlica.Ako rombot e
asimetri~en,postoi koso stesneta karlica.

Nadvore{no merewe na karlicata(Pelvimetrija-menzuracija).Za nadvore{noto

merewe na karlicata se upotrebuva poseben {estar Martin-ov {estar (pelvimetar)
~ii kraci se dr`at kako moliv.Skalata so vcrtanite centimetri mora da bide taka
svrtena ugore,{to rastojanieto vo centimetri da mo`e da se pro~ita.Se zemaat
slednive merki:

1.Distantia spinarum 25-27 cm

2.Distantia cristarum 28-30 cm
3.Distantia trochanterica 31-33 cm
4.Conjugata externa 20 cm

1.Distantia spinarum e rastojanieto dvete spini na karlicata,spina illiaca superior

i spina illiaca anterior i iznesuva 25-27 cm.Toa e najispap~eniot del na
karli~niot greben.

2.Distantia cristarum e rastojanie me|u najoddale~enite to~ki na bedrenite

grebeni i iznesuva 28-30 cm.So kugli~kite na {estarot gi dopirame spomenative

2
grebeni,se duri ne dojdeme do najoddale~enoto mesto i toga{ ja ~itame
oddale~enosta.

3.Distantia trochanterica e rastojanie me|u golemite glu`dovi na bedrenite koski

koe iznesuva 31-33 cm.Vrvovite na pelvimetarot treba da se pritisnat na
najoddale~enite to~ki na golemite glu`dovi.

4.Conjugata externa e rastojanie me|u trnlivoto prodol`enie- na pettiot lumbalen

pre{len(gornata to~ka na Mihaelisoviot romb) i sredinata od gorniot rab na
simfizata koe normalno iznesuva 20 cm.Ovaa merka ni dava uvid vo goleminata
na vistinskiot razmer na karli~niot vlez, na indirekten na~in.

Od ovaa merka se presmetuva najtesniot dijametar na karli~niot vlez t.e

Conjugata vera na sledniov na~in.Od conjugata externa se odzemaat 9cm (7cm
debelina na os sacrum i 2 cm debelina na simfiza) i se dobiva dol`inata na
conjugata vera na primer:20-9=11cm ili ako e conjugata externa 17-9=8 {to
zna~i deka dol`inata na conjugata vera iznesuva 11cm (normalna) ili 8 cm
(nenormalna ili tesna karlica).Ova merewe i presmetuvawe e mnogu zna~ajno
bidej}i se doka`uva dol`inata na conjugata vera od {to zavisi odlukata kako }e
se vodi ra|aweto,po priroden ili operativen na~in.Dokolku site navedeni merki
se pomali od napred navedenite vrednosti,toga{ karlicata e ramnomerno
stesneta.Ako ne postoi razlika pome|u distancite (spinarum i cristarum),koja
normalno iznesuva 3 cm ,verojatno postoi rahiti~na plitka karlica.Ako
conjugata externa e pomala od 18 cm karlicata toga{ sigurno e stesneta.

Auskultacija - pri pregled na bremenata `ena vo poslednite meseci od

bremenosta sekoga{ go slu{ame ot~ukuvaweto na srceto na plodot.Za
auskultacija porano se koristel poseben aku{erski stetoskop drven ili metalen t.n
fonendoskop (vo ponovo vreme ovoj stetoskop e zamenet so specijalen aparat
kardiotokograf- CTG).Aku{erskiot stetoskop ili fonendoskop ima {iroka inka
taka {to mo`e da se slu{a relativno golema povr{ina.Rabot na inkata mora da
le`i celiot na abdominalniot yid.Ot~ukuvawata na srceto od plodot najdobro se
slu{aat na mestoto koe e najblizu na levata polovina od negoviot graden ko{.Pri
polo`ba so glavata - nadolu na karli~niot vlez-toa e levo ili desno pod papokot, a
pri polo`ba so zadnikot-karlicata toa e levo ili desno nad papokot.So slu{aweto
na ot~ukuvaweta na srceto od plodot mo`e isto taka indirektno da se odredi i
smestuvaweto na plodot.Normalnata frekvencija na ot~ukuvaweto na srceto od
plodot iznesuva 120-160 vo minuta.Ot~ukuvawata morat da bidat za celo vreme
ritmi~ni.Ot~ukuvawata pod 120 vo minuta gi narekuvame bradikardija(pod 100
vo minuta e te{ka bradikardija).Ot~ukuvawata nad 160 vo minuta gi
narekuvame tahikardija( nad 180 e te{ka tahikardija).Ako frekvencijata na
srcevata akcija e nad 180 ot~ukuvawa vo minuta pretstavuva znak za opasnost

3
po `ivotot na plodot (asfiksija),a posebno pod 100 vo minuta pretstavuva
neposredna opasnost po `ivotot na polodot.Ova e posleden signal (alarm) za
opasnosta po plodot i treba itno zavr{uvawe na ra|aweto za da se spasi `ivotot na
plodot.
Auskultacijata na srcevata akcija na plodot e mnogu zna~ajna vo tekot na
sledeweto na bremenosta,a osobeno e va`no vo tekot na ra|aweto.Za registracija
na srcevata akcija na plodot vo razli~na gestaciska starost se upotrebuvaat razni
aparati i instrumenti.Vo najranata bremenost toa e mo`no samo so ultrazvukot,a
so klasi~nite aku{erski stetoskopi mo`at da se registriraat slu{nat vo vtorata
polovina na bremenosta ili ne{to porano kako i so ultrazvuk.
Vo vtorata polovina od bremenosta kako i vo tekot na ra|aweto srcevata akcija
se registrira so specijalen aparat kardiotokograf(CTG) so koj osven registracijata
na srcevata akcija na plodot(kardiogram) se registriraat i kontrakciite na
matkata(tokogram).

KONTROLA I SLEDEWE NA TRUDNICA

Antenatalnata za{tita(za vreme na bremenosta,pred poroduvaweto) opfa}a niza

preventivni,higienski i socijalni merki za da se za~uva zdravjeto na bremenata
`ena i da se osigura normalen razvitok na plodot.
Antenatalnata za{tita za da bide uspe{na treba da se sproveduva na sledniov
na~in:
Bremenata `ena mora da dojde kaj lekarot u{te vo prviot ili vtoriot mesec od
bremenosta.Po potpolniot psihofizi~ki pregled toj treba da oceni dali `enata e
sposobna za bremenost i ra|awe,da utvrdi kolku bremenosta ve}e trae i dali
postojat opasnosti koi go zagrozuvaat normalniot razvoj na bremenosta.Sekoja
bremena `ena lekarot ja pregleduva i pod spekulum za da voo~i dali ima
promeni na grloto na matkata i na toj na~in da isklu~i postoewe na
karcinom.U{te pri prviot pregled se zema krv na serolo{ka reakcija na lues.So
ranoto otkrivawe na sifilisot kaj majkata i so ranoto po~nuvawe na lekuvaweto
mo`e da se za{titi plodot od te{ki o{tetuvawa od luesot.
Zdravstvenata za{tita i kontrola na bremenata `ena treba da po~ne {to porano i
da se izvr{uva vo periodi~ni pregledi.Dokolku se raboti za normalna fiziolo{ka
bremenost,potrebno e da se izvr{at najmalku 6 pregledi vo tekot na bremenosta
i toa:eden pregled vo prviot trimestar,dva pregleda vo vtoriot trimestar i tri
pregledi vo posledniot trimestar.Se razbira po potreba se odreduvaat i
dopolnitelni pregledi.
U{te pri prviot pregled na bremenata `ena treba da se napravat slednive
isleduvawa:odreduvawe na poslednata menstruacija i verojatniot termin na ra|

4
aweto,merewe na krvniot pritisok,telesnata te`ina,krvna slika,urina,krvnata
grupa i Rh faktorot,pregled na vaginalnata flora i pregled na dojkite(osobeno na
bradavicite i davawe sovet).Sekoja od ovie analizi ima va`nost za da se znae vo
kakva sostojba `enata zabremenila,za da mo`at potoa istite da se sledat.
Pri sekoj kontrolen pregled na bremenata `ena osobeno treba da se obrne
vnimanie na:
1.Krvnata slika- va`no e u{te rano vo bremenosta da se ustanovi dali postoi
slabokrvnost(anemija),a dokolku postoi treba da se lekuva,bidej}i e doka`ano
deka kaj anemi~nite `eni po~esto nastanuvaat podocne`nite gestozi,deka se
po~esti pometnuvawata,predvremenoto poroduvawe,nedonosenosta,pomala
telesna te`ina i naka`anosti na plodot.
2.Telesnata te`ina - vo po~etokot na bremenosta bremenata `ena obi~no
slabee.Me|utoa ako gubeweto na telesnata te`ina e pogolemo toa uka`uva deka
postoi rana gestoza i treba da se prevzeme poenergi~no lekuvawe.Pogolemo
zgolemuvawe na telesnata te`ina od 500 grama sedmi~no,t.e 2 kilograma
mese~no vo poslednite meseci od bremenosta,mo`e da bide posledica na
nenormalno sobirawe te~nost vo tkivata,ran znak za podocne`na gestoza.
3.Krven pritisok-treba da se kontrolira da ne e povisok od 140/90
mm/Hg.Poka~eniot krven pritisok negativno se odrazuva vrz bremenosta,a
osobeno te{ka forma e ako bil poka~en i pred
zabremenuvaweto.Toga{ nastanuvaat t.n nakalemeni,superponirani formi na
poka~en krven pritisok,koj mo`e da predizvika najte{ki formi na podocne`ni
gestozi.
4.Urina-treba da se obrne vnimanie da nema vo nea belkovini i {e}er.
Naodot na belkovini vo urinata i poka~uvaweto na krvniot pritisok bara
posebni higieno-dietetski merki,so ~ija primena mo`eme da ja izbegneme
pojavata od pote{ki oblici na docnite gestozi.Spored toa navedenite ispituvawa i
prezemenite merki zna~itelno go namaluvaat brojot na te{kite podocne`ni
gestozi edni od najte{kite komplikacii vo bremenosta koi se mnogu opasni za
`ivotot na majkata i plodot.

ISHRANA VO BREMENOSTA

Ishranata na bremenata `ena e od golemo zna~ewe vo prenatalnata za{tita na

`enata,bidej}i vlijae vrz razvitokot na plodot i zdravjeto na majkata.Za pove}eto
`eni odreduvaweto na ishranata so propi{uvawe na razni tablici e
komplicirano.Zatoa se prepora~uva kvantitetot na primenata hrana da se
kontrolira so ~esti merewa na telesnata te`ina.Pri preteranoto ka~uvawe ili pa|
awe na telesnata te`ina treba da se namali ili zgolemi koli~estvoto na hrana koja
taa ja zema.Bremenata `ena ne treba da dobie pove}e od 10 do 12 kg vo tekot na
bremenosta.Pregolemoto ka~uvawe na telesnata te`ina se spre~uva so
ograni~uvawe na jaglehidratite vo ishranata ({e}er,oriz,kompir i site
5
prehrambeni artikli od bra{no).Preteranata zdebelenost go optovaruva
organizmot na bremenata `ena,deteto obi~no e golemo,a ra|aweto
ote`nato.Debelinata vo tekot na bremenosta e edna od najva`nite pri~ini za
pojavata na docnite gestozi.
Alkohol i kafe vo ograni~eni koli~estva vo tekot na bremenosta se
bezopasni.Posebno vnimanie treba da se obrne vrz sostavot na
ishranata.Bremenata `ena dnevno treba da primi barem 100 g belkovini,a od toa
polovinata od `ivotinsko poteklo(jajca,sirewe,meso,riba).Masnotii ne treba da se
zema pove}e od 40-60 g dnevno.Drugiot del treba da go podmiruva so
jaglehidrati.
Ishranata treba da bide op{ta,raznovidna,vkusna i dobra,sostavena taka {to
pokraj navedenite hranlivi materii da sodr`i i dovolno koli~estvo minerali i
vitamini.
Dnevnoto koli~estvo na sol ne treba da bide pogolemo od 8-10g,a vo vtorata
polovina na bremenosta ne pove}e od 5 g (vo prehrambenite produkti ima okolu
2g).Zatoa treba da se ograni~at suvomesnite proizvodi,vo poslednite meseci od
bremenosta treba sosema da se izostavat od ishranata.Se prepora~uva bremenata
`ena sekoj den da pie po 1 litar mleko bidej}i na ovoj na~in }e primi dovolno
kalciumi i vitamin D.Mnogumina smetaat deka na bremenite `eni pokraj takvata
struktura na ishranata treba posebno da im se davaat `elezo i vitamin D vo oblik
na farmacevtski preparati.Va`en e i na~inot na ishranata.Za bremenata `ena e
najdobro da jade po~esto vo pomali koli~estva(5-6 obroka).Na toj na~in se
postignuna podobro varewe i se namaluva zamorot.@eludnikot i crevata kaj
bremenata `ena,osobeno vo vtorata polovina,se potisnati,ograni~eni na pomal
prostor,a peristaltikata e pomrzliva.

HIGIENA NA BREMENATA @ENA

Miewe na teloto-poradi zgolemenoto la~ewe na lojnite i potnite `lezdi vo

bremenosta,se prepora~uva sekojdnevno miewe na celoto telo.Temperaturata na
vodata mora da bide me|u 35 i 37C.Kapewe so potopla i postudena voda i onie
koi traat podolgo od 10-15 minuti mo`at da vlijaat {tetno.Kon krajot na
bremenosta osobeno kaj pove}erodilkite so raskinato grlo na matkata namesto
kapewe se prepora~uva tu{irawe.Miewe na vaginata vo bremenosta ne se
prepora~uva.
Higiena na ustata-zabite vo tekot na bremenosta ~esto se rasipuvaat i e
neophodno `enata u{te vo po~etokot na bremenosta da se javi na stomatolog i
da se kontrolira podocna vo bremenosta.Bremenosta ne e pri~ina da ne se
lekuvaat zabite.
Nega na bradavicite-kon krajot na bremenosta `enata mora posebno da gi
odgleduva bradavicite na dojkite,za tie da zacvrstat t.e da stanat pootporni.Na
toj na~in se namaluva procentot na podocne`nite komplikacii pri

6
doeweto.Najdobro e `enata dojkite da gi mie sekojdnevno so mlaka voda i
doplnitelno da gi istrie so volnena krpa.Dokolku bradavicite se vovle~eni,`enata
treba da se upati kako i na koj na~in sekojdnevno da gi izvlekuva so prstite.
Son-bremenata `ena treba da spie pove}e od 8 ~asa.Neophodno e prostorijata
vo koja taa spie,kako i onaa vo koja vo tekot na denot prestojuva dobro da e
osvetlena i da ima dovolno vozduh.Se prepora~uva i popladneven odmor od
okolu 2 ~asa,osobeno vo poslednite tri meseci od bremenosta.
Pu{ewe-utvrdeno e deka kaj `enite koi pu{at mnogu po~esto nastapuvaat
spontani pometnuvawa i predvremeni ra|awa.Osven toa tii ra|aat deca so pomala
te`ina,so namalena otpornost na novoroden~eto i so povisok procent na
neonatalen morbiditet i mortalitet na neonatusite.Kaj `enite koi pu{at nikotinot
pominuva vo mlekoto.Seto ova se pri~ini vo bremenosta i leunstvoto pu{eweto
da se prekine.
Neuredna stolica-te{kotiite so praznaweto na debeloto crevo(opstipacija)se
~esta pojava vo bremenosta.Toa predizvikuva razli~ni tegobi(gubewe na
apetitot,besonica,lo{o subjektivno ~uvstvo).Opstipacijata treba da se spre~i:a)so
pro{iruvawe na odredena dieta:sve`o ovo{je i zelen~uk,kiselo mleko,crn leb i
b)umereno dvi`ewe na bremenata `ena-pro{etka na ~ist vozduh.Ako
opstipacijata trae i pokraj toa,crevata treba da se is~istat so pomo{ na klizma.Ne
smee bez odobruvawe na lekarot da se primaaat sredstva za
pro~istuvawe,bidej}i mo`at da predizvikaat kontrakciii na matkata.
Obleka-mora da bide komotna-{iroka ne smee da go stega
abdomenot.Najdobro e oblekata da bide so{iena taka {to da pa|a slobodno od
ramenicite nadolu,a ne od strukot i od mevot.Oblekata koja posilno go stega
strukot nepovolno vlijae vrz rasteweto na matkata i na plodot a mo`e da
predizvika i abnormalni polo`bi na fetusot.Kaj `enite so poslaba abdominalna
muskulatura se prepora~uva vo vtorata polovina od bremenosta da nosat
poseben stoma~en pojas.Pojasot treba samo da go poddr`uva mevot,da ja
prenesuva te`inata na mevot na lumbo-sakralniot del na rbetot,a ne smee da go
stega.Pojasot go spre~uva prekumernoto rastegnuvawe na abdominalniot
yid.Pove}eto bremeni `eni se ~uvstvuvaat mnogu podobro koga nosat
pojas.Toga{ pomalku se zamoruvaaat i se popodvi`ni.Pojasot se vrzuva sekoga{
vo le`e~ka polo`ba.Gradnikot ne smee da gi stega dojkite i so ogled na toa {to
vo tekot na bremenosta dojkite se zgolemuvaat,treba toj blagovremeno da se
zameni so pogolem.^evlite na bremenata `ena mora da bidat komotni so niska
potpetica.Noseweto na visoki potpetici vo bremenosta e {tetno,bidej}i
bremenata `ena brzo se zamoruva i e ponestabilna.
Polov-seksualen odnos-seksualniot odnos mora da se prekine barem 6 sedmici
pred ra|aweto i da ne se primenuva 6 sedmici po ra|aweto.Mnogumina avtori go
zabranuvaat seksualniot odnos i vo po~etokot na bremenosta,barem vo vremeto
koga bi trebalo da nastapi menstruacija,da `enata ne zabremenila.
Patuvawe vo tekot na bremenosta-vo poslednite meseci od
bremenosta,podolgotrajni truskawa vo tekot na patuvaweto mo`at da

7
predizvikaat predvremeno nastapuvawe na rodilni kontrakcii i predvremeno ra|
awe.Na `enite koi imale spontani pometnuvawa treba da im se zabrani patuvawe
i vo prvata polovina od bremenosta.Dokolku patuvaweto ne mo`e da se izbegne
treba da i se sovetuva na bremenata `ena da patuva denski.Ako patuvaweto e
podolgo treba da se prekinuva taka {to bremenata vo tek na no}ta dobro da se
odmori.Ne se prepora~uva bremenata `ena da bide voza~ na motorno vozilo.
Od drugite merki koi na bremenite `eni im se prepora~uvaat zaradi
zakrepnuvawe na organozmot va`no mesto zazemaat pro{etkite t.e podolgo
prestojuvawe na ~ist vozduh.Pokraj toa mnogu e korisna i gimnastikata.Vo
prvite meseci od bremenosta gimnasti~kite ve`bi mo`at da se izveduvaat vo
stoe~ki,dodeka vo vtorata polovina najdobro e vo le`e~ki stav.Traeweto na edna
ve`ba ne treba da bide podolgo od 2-3 minuti,a vkupnoto vreme na
sekojdnevnoto ve`bawe ne treba da e podolgo od 15 minuti.
Vo tekot na bremenosta treba da se izostavat sekakvi sportski natprevari,a
potrebata za telesna aktivnost najdobro mo`e da se zadovoli so plivawe koe ne
treba da bide naporno.

PSIHOFIZI^KA PODGOTOVKA ZA RA\AWE

Podgotvuvaweto za ra|awe denes go smetame za biten del vo prenatalnata

za{tita.Potrebata za takvata podgotovka bitno se razlikuva od `ena do `ena.Na
`ena koja pove}epati ra|ala i koja imala lesni ra|awa ne i e potrebno posebno da
se podgotvuva za narednoto ra|awe.Me|utoa,toa e potrebno dokolku `enata e
voznemirena,bidej}i imala neprijatni iskustva vo tekot na prethodnite ra|awa.
Najzainteresirani se primigravidnite(prvorodilkite),koi ponekoga{ nemaat ni
najosnovni znaewa za bremenosta i ra|aweto i koi pove}e ili pomalku se pla{at
od ra|aweto.
Psihoprofilakti~nata podgotovka tesno e povrzana so fizi~kata.Bremenata `ena
za ra|aweto psiholo{ki ja podgotvuvame taka {to i davame osnovni znaewa za
fiziologijata na bremenosta i ra|aweto.Pri toa treba da se naglasi deka pove}eto
bremeni `eni go zavr{uvaat ra|aweto normalno.Ne treba,me|utoa,da se premol~i
mo`nosta od nekoi nenormalnosti.Bremenite `eni moraat da se zdobijat so
doverba deka bez gri`a i strav mo`at da ra|aat vo ustanovata i da steknat doverba
vo onie koi }e go vodat ra|aweto.Bremenata `ena u{te odnapred treba da znae
{to }e se napravi vo po~etokot na ra|aweto(bri~ewe na
vulvata,klistirawe,pregled).Zatoa nema vedna{ da pomisli deka ne{to lo{o se
slu~uva so plodot zaradi toa {to po~esto se slu{aat ot~ukuvawata na srceto na
plodot.Na bremenata `ena vo grubi crti i objasnuvame deka obi~no ne se raboti
za nekoja golema anomalija dokolku se upotrebat nekoi sredstva za olesnuvawe
i zabrzuvawe na ra|aweto.
Na bremenite `eni na najednostaven na~in treba da im se protolkuva
mehanizmot na bolkata pri ra|aweto,deka vo intenzitetot na bolkata golema
uloga igraat pri toa dobienite nepovolni uslovni refleksi.Bremenite `eni

8
po~nuvaat da sfa}aat deka pi{aniot,a osobeno izre~eniot zbor na ist na~in mo`e
da sozdade povolni uslovni refleksi,kako {to za `al,mo`e da se slu~i i
obratno.Psihoprofilakti~nata podgotovka ima tokmu glavna zada~a da
nastojuva da vospostavi novi povolni uslovni refleksi koi ~uvstvoto na bolka se
pove}e }e go potisnuvaat.Pri toa mnogu pomagaat ve`bite za di{ewe i ve`bite za
relaksacija.
Fizi~kata podgotovka se sostoi od lesni kondicioni ve`bi koi ja zasiluvaat
telesnata muskulatura.Vo tie ve`bi se vklu~eni i ve`bite za pravilno di{ewe i
relaksacija.Takvite treninzi ja podgotvuvaat `enata za zgolemen muskulen
napon pri ra|aweto.Mo`e da se re~e deka podgotvenite `eni lesno gi podnesuvaat
site napori koi pred niv gi postavuva ra|aweto.

Metodi na podgotovki za ra|awe

Postojat dva metodi na podgotovki.Pri ruskiot metod glavno vnimanie se

posvetuva na psihoprofilaksata,a pri angliskiot glavna e fizi~kata podgotovka.
Podgotovkite(kursevite) mo`at da se sproveduvaat individualno ili vo
grupi.Podobri se efektite vo raboteweto so pomali grupi(do 15 `eni).So niv
rakovodat lekari i aku{erki,a fizi~kite ve`bi najdobro e da gi vodi
fizioterapevt.Mnogu e korisno koga rakovoditelot na kursevite gi poznava
principite na rabota so mala grupa.Vo retki slu~ai kaj premnogu upla{eni i
nevroti~ni `eni,potrebna e pomo{ od kvalifikuvan psihoterapevt.Brojot na
kursevite ne treba da bide fiksen:go odreduva sostavot na malata grupa(naj~esto
treba da ima 5-6 sredbi).Kursot treba da po~ne okolu 2-3 meseci pred ra|
aweto.Dobro e pri krajot na kursevite bremenite `eni da go zapoznaat
porodili{teto kade {to }e ra|aat.