HIRUR{KI

HIRUR{KI KLINIKI
KLINIKI
Traumatolo[ka
Traumatolo[ka klinika
klinika ,Skopje
,Skopje

POVREDI NA RBET I RBETEN

MOZOK

Doc.Dr. Slav~o Stojmenski

KLASIFIKACIJA
* OTVORENI
- nepenetrantni - f-ri na pr[len so intaktna dura
- penetrantni - bez intaktna dura
* ZATVORENI - ko`a intaktna a ima f-ra na
pr[len, luksacija, diskus hernija, luksacija + diskus
hernija
MEHANIZAM NA POVREDA
# DIREKTNA SILA
# INDIREKTNA SILA
-Hiperfleksija
-Hiperekstenzija
-Aksijalni sili
-Sklopetarni
-
MEHANIZAM I PAT.ANATOMIJA
* OTVORENI - naj~esto kombinirani so povreda na
creva,crn drob, plu]a, medijastinalni organi
SO LO{A PROGNOZA
* PENETRANTNI - prodiraat dura
- opasnost od infekcija i meningit,
- od proektil se sledeni so opse`ni mekotkivni
razoruvawa na grbot, prisustvo na strani tela ( odelo,
zemja ), ~esto dura e [iroko otvorena, okolu ima
epiduralen hematom a od otvor na durata te~e likvor
* mo`e da ima f-ra na teloto na pr[lenot so kompresija,
medulata mo`e da e potpolno prekinata
* mali proektili mo`e da dadat pomali razoruvawa so
tipi~en strelen kanal so strani tela
* ZATVORENI
- so tapa sila, f-ra na pr[len (fleksiona, ekstenziona)
- spinozen procesus se kr[i so direkten udar ili pri jaka
kontrakcija na dorzalna muskulatura
DENIS KLASIFIKACIJA
za odreduvawe na nestabilnost
3 FUNKCIONALNI STOLBA :
DIZRUPCIJA NA NAJMALKU DVA
OD TRITE STOLBA
PODRAZBIRA NESTABILNOST
1.PREDEN STOLB - predni 2/3 od
pr[lensko telo, lig.longitudinale
anterior, predni dve tretini od
diskus
2.SREDEN STOLB - zadna 1/3 na
pr[lensko telo.zadna 1/3 na diskus i
lig. longitudinale posterior
3.ZADEN STOLB - lig. supra et
interspinosum, processus
spinosus, lamini, pedikuli so
processus articularisi
PREPOZNAVAWE
O{TETUVAWETO NA VRATNIOT DEL OD
RBETNIOT MOZOK E SLEDENO SO TRNEWE I
DELUMNA ILI CELOSNA ODZEMENOST NA
RACETE I NOZETE. PRI CELOSNA
ODZEMENOST DOA|A DO NARU{ENA
KONTROLA ( NESAKANO ISPU{TAWE) NA
MO^KATA I STOLICATA.
POVREDITE NA VRATNIOT RBET NOSAT
OPASNOST OD NAKNADNO PRITISNUVAWE ILI
PREKINUVAWE NA RBETNIOT MOZOK.
PRI SOMNENIE ZA POVREDA NA VRATNIOT
RBET NE SE DOPU{TENI NIKAKVI DVI@EWA NA
GLAVATA ( VKLU^UVAJKI I VRTEWE NA
GLAVATA NA STRANA), ZA DA NE SE POVREDI
RBETNIOT MOZOK I DA NE DOJDE DO
PARALIZA.
ZATOA EDNIOT SPASITEL TREBA DA JA DR@I
GLAVATA, SO POSTAVUVAWE NA DLANKITE
OD OBETE STRANI NA GLAVATA ( KAJ U{ITE).
MO@E STRANI^NO DA SE POSTAVI
ZAVITKANO }EBE ILI KRPA.
NAJDOBRO E DA JA FIKSIRATE GLAVATA VO
NAJDENATA POLO@BA.
POSTAVETE VRATEN KOLAR ( MO@E DA GO
NAPRAVITE OD VESNICI I TRIAGLESTA
MARAMA).
Whiplash injury of neck
PREPOZNAVAWE
POVREDATA NA RBETNIOT STOLB TE{KO SE
RASPOZNAVA, OSOBENO KOGA POVREDENIOT
E VO BEZSOZNANIE.
# POVREDENIOT UKA@UVA NA POVREDA I
BOLKA VO PREDEL NA RBETOT
# OTE@NATO DVI@EWE
# OTOK, POMODRUVAWE, NAPNATOST I
BOLKA {TO PATUVA KON EKSTREMITETITE
# PROMENA NA FORMATA NA RBETNIOT
STOLB ( VDLABNATINA, ISPAKNATOST ILI
SVITKANOST NA STRANA)
PREPOZNAVAWE
# TRNEWE,ODZEMENOST I
NE^UVSTVITELNOST NA NOZETE. KAJ
POVREDA NA RBETNIOT MOZOK VO
PREDELOT NA VRATOT ODZEMENI SE I
RACETE.
# NEKONTROLIRANO MOKREWE
PREPOZNAVAWE

NEVNIMATELNO PREVITKUVAWE,
PRENESUVAWE I TRANSPORTIRAWE NA
POVREDENIOT MO@E DOPOLNITELNO DA GO
O{TETI RBETNIOT MOZOK. ZARADI POVREDA
NA RBETNIOT MOZOK POVREDENIOT MO@E
DA OSTANE TRAEN INVALID. MO@E DA SE
POREMETI I DI{EWETO PRI POVREDA NA
VRATNIOT DEL OD RBETNIOT MOZOK.
PRI SEKOE SOMNENIE POSTAPETE KAKO
NAVISTINA DA POSTOI POVREDA NA RBETOT
OVAA POVREDA NE BARA ITNOST, BARA
MIRUVAWE.
NE GO POMESTUVAJTE POVREDENIOT,
OSTAVETE GO DA LE@I VO POLO@BATA VO
KOJA STE GO NA{LE I KA@ETE MU DA NE
MRDA.
OKOLU POVREDENIOT POSTAVETE RAZNI
MATERIJALI {TO STE GI NA{LE NA MESTOTO,
SO CEL DA NE SE DOZVOLI VRTEWE I
DVI@EWE NA TELOTO.
ZA{TITETE GO OD STUD. POVIKAJTE IMP.
SAMO AKO MU SE ZAKANUVA OPASNOST PO
@IVOTOT, IZNESETE GO POVREDENIOT
VNIMATELNO BEZ DVI@EWA VO VRATOT.
AKO POSTOI OPASNOST OD BEZSOZNANIE
TOGA{ POVREDENIOT MORA DA SE POSTAVI
VO STRANI^NA POLO@BA.