Bolezen zakopitnice

(RoK, oktober 1997, tevilka 10, str. 36, 37 in 38) Avtor: mag. Milan Bo i , dr. vet. med.
Bolezen zakopitnice je pravzaprav najbolj skrivnostna in kontroverzna bolezen konj v zadnjih dvesto letih, ki povzro a kroni no epanje na sprednje noge. Dejansko so si vsi strokovni pogledi na to bolezen pa naj bo to poimenovanje ali diagnoza in nastanek in celo zdravljenje zelo nasprotujo i. Bolezen zakopitnice ali strokovno podotrochlitis ali navikularna bolezen je pravzaprav niz bolezni, ki lahko prizadenejo osrednji del kopita z zapleteno anatomsko strukturo sklepov, ovojnic in sluznih vre k pa vezi in kostnega tkiva. Zaradi pogosto nejasne in neto ne diagnoze lahko bolezen imenujemo kar navikularni sindrom, to je skupek bolezenskih znakov okrog sistema zakopitne kosti, ki se latinsko imenuje tudi os navicolare. Konji s to boleznijo kroni no in izmeni no epajo na eno ali obe sprednji nogi. Obi ajno zbolijo v obeh sprednjih kopitih, epajo pa obi ajno na eno nogo ali izmeni no enkrat na eno, drugi na drugo. epanje pojenjuje po po itku in se poja a po intenzivnem delu konja. Sama epavost ali hromost je me anega zna aja. To pomeni, da konj epa tako pri obremenitvi kot tudi pri predvodenju noge. Bolezen se te ko natan no diagnosticira, saj je to tipi na bolezen z bole ino v petnem delu kopita, ki lahko nastane tudi zaradi drugih vzrokov, na primer pri razpokah petnega dela kopita, zelo nizkih petah, nepravilni osi kopita ali neizbalansiranem kopitu. Zato je e posebno pomembna to na diagnoza, saj je konj s to boleznijo praviloma za vedno te ak invalid. Mnogi konji s kak nim drugim obolenjem namre pogosto kon ajo v klavnici pod te o imena te nesre ne bolezni. Konji, ki se uporabljajo v posebno hudih konjeni kih disciplinah, kot na primer skakanje ali polo imajo e posebno obremenjene petne dele kopit, kar e poslab a nepravilno podkovanje. Preden pa se poglobimo v vzroke, diagnozo in zdravljenje te bolezni pa si e oglejmo anatomski polo aj osrednjega dela kopita okrog zakopitne kosti, kar lahko vidite na sliki 1.

sl. 1: Prikaz anatomskih delov kopita. Mala zakopitna kost, podobna colnicku pri tkanju, lezi zadaj na meji med tretjo in drugo kopitno kostjo pod tetivo globoke upogibalke, ki se pripenja zadaj na tretjo, imenovano tudi kopitno kost. Med zakopitnico in tetivo je majhna sluzna vre ica, ki skrbi za gladko, teko e drsenje tetive preko kostnih grbic. Notranja stran zakopitne ko ice je tudi gladka in skrbi za

ve jo povr ino kopitnega sklepa, ki je tako manj obremenjen, ko konj postavi kopito na tla. Vrh kopitne kosti je u vr en s kratkimi vezmi, ki se pripenjajo na krila zakopitnice in jo tako skupaj z tetivo globoke upogibalke nekako fiksirajo v kopitnem mehanizmu. Vnetni procesi, ki na nejo ta mehanizem zakopitne ko ice lahko prizadenejo katerikoli del tega mehanizma, kot npr. sluzno vre ico, vezi, tetivo in po kodujejo tudi samo povr ino zakopitnice. To lahko nastane zaradi prevelikih obremenitev med ko ico in tetivo ali zaradi pretega tetive na tem mestu, ko se tetivne nitke (fibrile), ki sestavljajo samo tetivo natrgajo. Tetiva postane hrapava in po koduje povr ino zakopitne kosti, s tem pa je onemogo eno gladko drsenje tega zakopitnega mehanizma. To povzro i bole ino in epanje. Zna ilnosti obolenja: Bolezen zakopitnice pogosto nastane pri polnokrvnih konjih, Quarter pa tudi drugih polkrvnih pasmah konj. Nedovzetna za to bolezen ni pravzaprav nobena pasma konj. Se sicer ne podeduje, obstaja pa neka dedna predispozicija za to bolezen, posebno struktura kosti in konstitucija. Konji z zelo strmo ple ko, pokon nimi biclji in majhnimi kopiti so bolj nagnjeni k temu obolenju. Podobno so v nevarnosti konji s plo atimi kopiti in z nizkimi petami. Navadno zbolijo konji med 4. in 9. letom starosti, lahko pa nastane v vsaki starosti. Tipi no je, da prizadene obe sprednji nogi, da pa lahko ena od njiju bolj boli od druge. Kot e re eno, je epanje me anega tipa in se lahko pojavi v razli nem asu na vsaki izmed nog. epavost se razvija po asi in se poja a po trdem delu, medtem ko po po itku lahko izgine za nekaj asa. Prizadeti konj lahko dr i obolelo nogo naprej na tleh z dvignjenim petnim delom in lahko prenasa telesno te o bolj na zadnje noge. epanje se poja a po hoji na trdem, gri evnatem terenu in se zmanj a na mehkih in ravnih tleh. V asih se poka ejo spremembe na zakopitni kosti pri rentgenskem slikanju, vendar spremembe na posnetkih niso vedno v skladu s te avnostjo obolenja. Zna ilni korak konj z obolenjem zakopitnice je kratek in rahel, saj tako ival ubla i pritisk na petni del kopita. Pogosto se tak konj spotika, nekateri konji pa posku ajo najprej polo iti na tla prstni del kopita in ne kot v normalnem koraku najprej petni del. Takim konjem se pogosto obrusijo kopita do ivega in se tako tudi lahko zagnojijo. Sprememba velikosti kopita: Ko bolezen napreduje, postane eno od kopit vidno manj e s stisnjenimi in nekako noter poglobljenimi petami (slika 2). abica je poglobljena in bolnega izgleda. V asih je te ko re i, da je kopito stisnjeno, posebno, e sta prizadeti obe kopiti. Posebno v petnem delu stisnjeno kopito povzro a bole ino in konj posku a razbremeniti te o z obolelih okon in.

sl. 2: Po dolgotrajni bolezni zakopitnice postane lahko eno kopito manj e. Vzroki nastanka bolezni: eprav natan en in nedvoumen vzrok za nastanek bolezni e ni odkrit, obstaja mnogo teorij, ki posku ajo pojasniti nastanek te uni ujo e bolezni. V klini ni sliki mnogih obolelih konj prevladujejo tako razli ni znaki, da te ko re emo, da obstaja samo en vzrok. Tako si oglejmo razli ne teorije, ki pojasnjujejo nastanek bolezni. Pritisk: Ta teorija, ki je med najstarej imi pojasnili za nastanek bolezni, govori o prevelikem pritisku med zakopitnico in tetivo globoke upogibalke in posledi nem vnetju sluzne vre ke pod tetivo, kopitnega sklepa in njegovih bli njih struktur. Vnetje pospe i demineralizacijo kosti in njeno stanj anje. Normalno pritisk ne bi smel biti prevelik problem, saj cev ice ro evine, abica in kopitni hrustanci z vsake strani kopita, porazdelijo med seboj pritisk na kopito. Ta teorija tudi trdi, da slaba oblika kopita ali pa slabo negovanje kopit v smislu podkovanja povzro i vibracije in nihanje v samih delih kopita. Trenje med zakopitnico in tetivo globoke upogibalke povzro i obrabo in degeneracijo tkiv obeh struktur. Motnja v oskrbi s krvjo: Druga teorija, ki pa je tudi zelo zastopana v strokovnih krogih, krivi motnje v oskrbi zakopitne kosti s krvjo kot prvi dejavnik v nastanku bolezni. Po kodbe vezi (ligamentov), ki se pripenjajo na zakopitnico, so tudi lahko povezane z nepopolno oskrbo s krvjo, saj krvne ile vstopajo v kost prav na tem mestu. Ker prihaja do pomanjkanja kisika, prihaja do bole in in s tem tudi do pospe enega procesa v zakopitnici. To teorijo so posku ali dokazati tudi s poskusi, vendar niso uspeli. Me ana teorija: Ta teorija posku a pojasniti proces z razli nimi teorijami skupaj in sicer naj bi prevelik pritisk na zakopitno kost povzro il nastanek druga nih struktur v kosti. Kosti so namre neverjetno dinami en organ, kjer se pod vplivi treninga in pritiska neprestano vr i ustvarjanje ali e bolj e modeliranje zdravega tkiva, da je tako sposobno za vse pritiske, ki nastajajo pri normalnem portu. Mikroskopska oteklina v kostnih tkivih pa vodi do spremembe teh normalnih struktur.

Pritisk med zakopitnico in tetivo globoke upogibalke vodi do spreminjanja kostnega tkiva. Celice, ki normalno povzro ajo razkroj in demineralizacijo kosti, onemogo ijo celicam, ki gradijo kost, njihovo delovanje in nastanejo luknje v zakopitni kosti na mestu kjer tetiva pritiska na kost in te luknje se izpolnijo z granulacijskim, ne pa s trdnim kostnim tkivom. Med zakopitnico in tetivo nastanejo prirastlice. Te prirastlice onemogo ajo normalno gibanje noge in povzro ajo nenehno bole ino pri treningu, saj se zaradi pritiska pri hoji konja trgajo. Po kodba tetive globoke upogibalke nastane zaradi pove anega pritiska na mestu, kjer se dotika tetiva na zakopitno kost ali pa zaradi prevelikega natega tetive na tem mestu. Nekatere fibrile v tetivi se potrgajo in tetiva ni ve gladka. Taka hrapava tetiva po koduje gladko povr ino zakopitne kosti in zato tudi prepre i gladko drsenje tetive po taki povr ini. Teorija o vnetju sklepov: S floridske univerze prihaja teorija, ki predpostavlja, da prevelik napor in slabo podkovanje privede do vnetja sklepov, ki so blizu zakopitni kosti. Vnetje sklepa privede tudi do otekanja sklepne ovojnice, ki omejuje sklep in tako tudi do infiltracije v zakopitnico in tam ostane tudi vgnezdena. Kost in tetiva se tako lahko zrasteta, na kosti se napravijo ostroge in pri vrstitve vezi na kost izgube svojo elasticnost. Kakor se pove ujejo te motnje v anatomskem polo aju struktur, tako se pove uje tudi epanje (slika 3).

sl. 3: Pu ica ka e kroni no po kodbo na ligamentu zakopitne kosti. Nepravilno podkovanje: Prevelik pritisk in travmatizacija pet kopita nastaneta pravzaprav zaradi podkovanja, ko se pusti preve prstnega dela in se pore e petni del. Tako oblikovano kopito povzro i mehansko neugoden polo aj za tako spodrezanega konja. 77% konj z boleznijo zakopitnice ima nizko podse zvle eno peto na kopitu. Nizka peta pove a pritisk med za kopitnico in tetivo globoke upogibalke. Zmanj a povrsino kopita, ki je zmo na prestre i pritisk na kopito, ki tako nima polne zmo nosti absorbcije pritiska. Cev ice ro evine namre tudi rastejo bolj po evno in

zato ne morejo v tolik ni meri absorbirati sile pritiska. Sredi e te nosti noge se pomakne naprej in kopitne pete morajo prestre i prevelik pritisk. Nizka peta pa povzro i se poseben pritisk zadaj na vezi in tetive kopita in celega prsta. Predolgo kopito pove a vzvod za premikanje, ki je tako ote eno pa tudi noga sama se hitreje utrudi. Lahko nastane vnetje tetiv, posebno struktur tetive globoke upogibalke prstov. V tako dolgem kopitu je os skozi kopito in bicljev sklep zalomljena, kar povzro i e poseben nateg tetive globoke upogibalke in tako pritisk na zakopitnico. Tako neizbalansirana noga pa povzro a tudi nenormalne pritiske na sklepe in notranjo strukturo celega spodnjega dela noge (slika 4). Razlika med pravilnim kotom kopita in nepravilnim seveda ni vidna neve emu o esu, vendar slej ko prej povzro i epanje tako nepravilno spodrezanega konja. Neuravnote ena noga pa je lahko predpogoj za nastanek bolezni zakopitnice ali pa e poslab a klini no sliko e nastale bolezni.

sl. 4: Levo pravilno spodrezano kopito, desno dolgo kopito s po evno prerezanimi cev icami ro evine.

Diagnoza Ugotovitev bolezni zakopitnice ni zelo lahka naloga. Kot prvo se mora jasno videti epanje ali skraj an, drobencljav korak. Za postavitev diagnoze se uporabljajo mnogi bolezenski znaki, ki jih strokovnjak zbere, preden se pod imenom te uni ujoce bolezni odlo a o nadaljni usodi portnega konja. Seveda tudi izku enost veterinarja v teh problemih lahko izklju i to bolezen, eprav niso postavljeni vsi kriteriji za diagnozo. Tako mora npr. izlo iti druge bolezni fleksornega aparata nizko na nogi, pa obolenje kopitnih hrustancev, kopitno gnilobo ali morebiten gnojni ir v ro evini in druge bolezni. V glavnem pa lahko potrdimo bolezen zakopitnice, e konj ka e slede e znake:

y y y y

karakteristi na epavost z drobljenjem v koraku; ob utljivost na pritisk s kopitnimi kle ami na petnem delu kopita; test upogiba spodnjega dela noge; epanje na eno nogo se vidno izbolj a z anestezijo spodnjega dela noge in konj obi ajno za ne epati na drugo nogo.

Test s kopitnimi kle ami poka e strokovnjaku kje je lokacija bolecine v kopitu. Pri bolezni zakopitnice konj pogosto izra a bole ino z umikom noge pri pritiskanju s kle ami na petni

del kopita ali na mesto med abico in ro evino. Vendar ta test ni v vseh primerih obolenja pozitiven (slika 5)!

sl. 5: Test s kopitnimi kle ami.

Upogib kopita: Drug tak en test je test fleksije kopita in sicer kopitni in bicljev sklep trdo upognemo za 1 do 2 minuti in potem konja po enemo v kas. Pri bolezni zakopitnice ta test povzro i poja ano epanje, saj s tem poja amo pritisk na tetivo globoke upogibalke, na zakopitno kost in med njima le e o sluzno vre ico (slika 6). Podobno lahko konja postavimo s kopitom v petnem delu na trd predmet in ga po nekaj trenutkih po enemo v tek, da ocenimo spremembe v epanju.

sl. 6: Fleksija sklepov. Blokada ivcev: Pri nadaljnih preiskavah se injicira anestetik na mesto, kjer potekajo ivci, ki o iv ujejo raziskovano podro je. e se stanje izbolj a, to se pravi, e se epanje zmanj a po injekciji je to dokazilo, da je obolelo mesto ni je od poteka ivca, saj smo to mesto omrtvili. Pri bolezni zakopitnice pogosto epanje na omrtvi eni nogi pojenja in konj poja ano za epa na drugi nogi. Rentgensko slikanje: Ko veterinar z opisanimi preiskavami lokalizira oboljenje, se lahko poslu i tudi rentenskega slikanja. Pod raznimi koti lahko tako ugotovijo hrapavo povr ino zakopitne kosti, lahko pa tudi zlom te male ko ice. Rentgensko slikanje pogosto ne potrdi diagnoze bolezni zakopitnice, saj imajo v asih tudi zdravi konji spremembe na kosti. Lahko je tak primer pri starej ih konjih zaradi dolgotrajnega nategovanja struktur v kopitu, niso pa zboleli za boleznijo zakopitnice. Pogosto se rentgenske slike kopit uporabljajo za diagnozo da ali ne pri nakupu konj. Tu moramo bid previdni, saj imajo nekateri konji bole e pete zaradi nepravilne oskrbe kopit. Zato mora biti slikanje Ie pripomo ek v kon nem ugotavljanju bolezni. Samo 60% konj namre ob obolenju in epanju poka e spremembe zakopitnice tudi na rentgenski sliki. Rentgenska slika ka e razne deformacije na silhueti zakopitne kosti, kot gobaste pilje v povr ini pa cisticne spremembe, ostroge na robovih, na mestu, kjer se pritrujejo vezi in drugo. Stanj anje ko ice pa pomeni uni enje hrustanca na sklepni povr ini kosti in prirastlice s tetivo. Po podatkih iz literature so ugotovili te po kodbe pri 80% konj z boleznijo zakopitnice. Konji razli no reagirajo na bole ino. Nekateri imajo bolezen zakopitnice in preveliko srce da bi prenehali. Drugi ne morejo prenesti niti manj e bole ine in so neuporabni za nastope. Smo mar ljudje druga ni?

Pomo obolelcmu konju: Zdravljenje obolelega konja je usmerjeno predvsem v bla itev in zmanj anje bole in in ga ne moremo zamenjati s pravim zdravljenjem, saj je bolezen degenerativne narave in se s asoma tudi poslab a. Pravilno podkovanje: Pravilno podkovanje izbolj a stanje kar pri 50% obolelih konj, vendar v asih ele po 4 mesecih ali ve . Najbolj pomembna je uravnote enost kopita. Kopito mora pasti na tla naravnost, tako da so v kopitu enako obremenjene vse strukture, ki so namenjene prenosu te e. Pravilno uravnote ena noga ne samo da prepre i bole ine, ampak tudi zaustavlja tako razvoj kot napredovanje bolezni. e si potegnemo nami ljeno rto skozi nogo in sicer skozi sredino bicljevega sklepa, mora ta potekati tik za petnim delom svitka (slika 7).

sl. 7: Linija skozi bicljev sklep pade za peto. To je pravzaprav del, kjer konj rabi oporo za svojo stojo. Podkev se mora s svojimi kraki kon ati cm ali dva za koncem petnega dela kopita. Mnoge podkve se kon ajo cm ali ve pred linijo petnega dela, tako podkovanje pa vodi k delgemu kopitu z lomljeno linijo kopito-bicljev sklep naprej, kar pa pove a pritisk na pete. e je torej podkev prekratka, bo telesna te a padla zadaj za kraki podkve, s tem pa se pove a vlek na tetivo globoke upogibalke in pritisk na tetivo in zakopitno kost (slika 8).

sl. 8: Levo normalno kopito, desno dolgo kopito s pritiskom na zakopitno kost.

Pravilno velika podkev pove a razteg petnih delov kopita. Podkev mora biti zato zadaj dovolj iroka, da omogo i iritev pet. Podkev je lahko celo posebne oblike, s kapicami na notranji strani, tako da pomaga pri iritvi petnega dela

sl. 9: Posebno oblikovana podkev pomaga siriti petni del kopita. Pomembno je pravo asno porezovanje kopita in v pravilnih asovnih razmakih. Prstni del kopita raste hitreje kot petni del in tako se pritisk na tetive pove a. Preveliko kopito mora biti pravilno obrezano vsakih 5 do 8 tednov, da se prepre i tako narobe postavljen vzvod v preciznem mehanizmu kopita. Da premaknemo center te nosti naprej, lahko skraj amo kopito in podlo imo petne dele kopita s posebno zagozdo, sedaj jih dobimo na trgu iz posebne tr e plastike (slika 10)

sl.10: Podlo ena podkev.

sl. 11: Okrogla podkev s pokritjem podplata. ali pa konja podkujemo z vezano podkvijo ali pa celo z okroglo podkvijo (slika 1 I). Ugodno je tudi, e cel podplat za itimo s podlogo iz debelega usnja ali plastike. Konjska noga je zelo ob utljiva za vsak poseg zato je potrebno to storiti natan no saj tudi rahel odklon v ravnotezju lahko pomeni neuspeh pri zdravljenju. Program treniranja: Zelo pomembno je, da konje z obolenjem zakopitnice primerno ve bamo, nekaj km na dan

oziroma kak nih 30 minut. To je bolj e kot po starem na inu zdravljenja, ko so konji morali po ivati v hlevu. Izgleda, da privez dalj asa v hlevu poslab a stanje, dnevni sprehod pa prepre uje nastanek zarastlice tetive globoke upogibalke in konj ostane gib en, v kondiciji in pretok krvi v nogi je zadovoljiv. e ga zapremo v hlev postane konj trd, z drobencljavim korakom, eprav ga pravilno podkujemo. e pri zelo mladem konju opazimo znake podobne bolezni, je bolje, da ga damo na pa o do pri etka nove sezone. Od zdravil se zelo uporabljajo nesteroidne protivnetne substance, kot npr. majhne doze phenylbutazona ali Fynadina, ki omogo ata, da konj sorazmerno normalno dela brez bole in, obenem pa ta zdravila tudi za asno ustavljajo bolezenski proces. Periferni vazodilatatorji, kot npr. isoxsuprine, ki ga nekateri strokovnjaki zelo uporabljajo, ima razli en uspeh delovanja. Verjetno najbolj deluje v za etni fazi obolenja. To zdravilo povzro a izbolj anje prekrvavitve v doljnem delu noge, ima pa tudi rahel protivnetni efekt. Isoxsuprine je sorazmerno varen, brez ve jih stranskih u inkov, ne sme pa se uporabljati pri brejih kobilah. Scveda je vedno potrebno paziti na sredstva, ki niso dovoljena pri konjih na tekmovanjih. Prekinitev ivcev: Pri nekaterih konjih odpove vsako zdravljenje in kot zadnja stvar je mo na tudi nevrektomija ali prekinitev ivcev nizko na nogi, pred obolelim mestom. e se odlocimo za operacijo, prekinjeni ivec prepre i, da bi bole ina prisla do mo gan. Za to se odlo imo, e e pri omrtvi enju omenjenega ivca opazimo vidno izbolj anje (slika 12).

sl. 12: Mesto na nogi, kjer se z manj o operacijo prekine ivec. Nevrektomija lahko tudi povzro i razli ne komplikacije, v primeru, e vse poteka normalno, pa tako lahko omogo imo svojemu tirino nemu prijatelju e leta normalnega ivljenja. Seveda se moramo zavedati, da konj sedaj ne uti spodnje tretjine noge, da lahko nevede stopi na ebelj ali pa ne bo epal ob poskodbi omrtvelega dela kopita. Bolezen zakopitnice je torej e vedno eden najve jih problemov diagnostike epanja konj in pravilne oskrbe obolele ivali, saj so pri treningu as, stro ki in ustva do ivali najvecji vlo ki, ki jih tako daje lovek. Zato lahko le temeljit pregled strokovnjaka pred nakupom prepre i nakup konja, pri katerem se opa ajo mo nosti kasnej ega pojava te bolezni zaradi slabega telesnega ustroja.