petelin.qxd 25.3.

2013 9:24 Page 134

Zobozdrav Vestn 2012; 67: 134--140 134

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA OBREMENITEV ZOBNEGA VSADKA

Factors affecting implant loading

M. Petelin, I. Kopač

Izvleček
Implantatnoprotetična oskrba je ustaljena možnost oskrbe posameznih manjkajočih
zob, delne ali popolne brezzobosti. Preobremenitev zobnih vsadkov lahko ob
prisotnem bakterijskem plaku prispeva k razgradnji čeljustne kosti ob vsadku.
Največje obremenitve so ob vratu vsadka, zato se prvi znaki pokažejo v kompaktni
kostnini. Med žvečenjem sile redko delujejo v vzdolžni osi vsadka, protetična
nadgradnja je pogosto obremenjena pod določenim kotom, zato take obremenitve
delujejo navorno. Na prenos žvečnih sil na kost vplivajo naslednji dejavniki: oblika
vsadka, kakovost čeljustne kosti in predel vstavitve vsadka. Porazdelitev sil je
najugodnejša pri razmeroma dolgih in širokih zobnih vsadkih, ki so po vsej dolžini
enako široki. Groba titanijeva površina vsadka zagotovi dober stik s kostjo in poveča
površino za prenos žvečnih sil na kost. Konična povezava med opornikom in vsadkom
pri obremenitvi omogoča enakomerno porazdelitev sil po celotnem vsadku.
Debelejša kompaktna kostnina in gostejša spongiozna kostnina ob vsadku
Ključne besede: omogočata dobro porazdelitev žvečnih sil na kost. Velikost sile, ki deluje na vsadek,
zobni vsadek, je odvisna tudi od predela vstavitve vsadka v zobnem loku. Vsadki v predelu ličnikov
obremenitev, in kočnikov so bolj podvrženi preobremenitvam kot vsadki v sprednjem delu čeljusti.
čeljustna kost Pogostejši so tudi neuspehi zaradi preobremenitve ob vstavitvi vsadkov v zgornjo
čeljust v primerjavi z vstavitvijo v spodnjo čeljust.

Abstract
Implant-prosthodontic treatment is a widely accepted option for restoring a single
missing tooth, partial edentulism and complete edentulism. According to clinical
studies, overloading of dental implants in the presence of bacterial plaque can
promote marginal bone resorption around the implant. Since loading forces are
greatest at the implant neck, the first signs of overloading appear in the compact
bone. The action of forces during chewing is rarely axial. More often the loading of the
superstructure is paraxial or oblique. Such forces create bending movements of the
abutment. The larger is the angle of force to the abutment, the greater is the loading
force to the periimplant bone. The transfer of chewing forces to the bone surrounding
the implant is affected by implant shape, bone quality, and implant location. Optimal
force distribution at the implant-bone interface is achieved when using relatively long
and wide implants of cylindrical shape. The rough titanium surface of the implant
provides good contact with the bone and enables good distribution of chewing forces.
A conical connection between the abutment and the implant is better able to resist
oblique bending forces compared to connections of other shapes. Thick compact
bone and dense cancellous bone around the implant make good distribution of
Key words: chewing forces possible. The magnitude of the force acting on the implant depends
dental implant, also on implant location in the dental arch. Implants in the region of premolars and
loading, molars are more prone to overloading than implants in the anterior part of the jaw.
alveolar bone Implant failure due to overloading is more common in the maxilla than in the mandible.
petelin.qxd 25.3.2013 9:24 Page 135
M. Petelin, I. Kopač
Uvod
Implantatnoprotetična oskrba (IPO) je ustaljena
možnost nadomeščanja posameznih manjkajočih
zob in oskrbe delne ali popolne brezzobosti. Kljub
visoki uspešnosti IPO se zapletom in s tem
morebitnemu neuspehu ne moremo povsem
izogniti (Pjetursson in sod., 2004; 2007; Jung in
sod., 2008). Med možne vzroke za zaplete spada
tudi preobremenitev vsadka, kar lahko prispeva k
neuspešnosti oskrbe (Isidor, 1996).
Do preobremenitve vsadka lahko pride, če je
prevleka na vsadku v prezgodnjem stiku z
antagonisti, pri izvenosnih nadgradnjah z
različnimi nagibi v bukooralni smeri, pri
obojestransko neusklajeni okluziji v zadnjem
predelu čeljusti, pri odsotnosti stabilizacijskih
balančnih stikov pri izvencentričnih gibih spodnje
čeljustnice in pri bruksizmu (Rangert in sod.,
1995; Naert in sod., 2012). Značilen znak pri
preobremenitvi ob hkratni prisotnosti peri-
implantitisa je povečana izguba marginalne
čeljustne kosti, ni pa še povsem jasno, ali
preobremenitev povzroča kostno resorpcijo brez
sočasno prisotnega vnetja. Albrektsson in
sodelavci (1986) so predlagali pet zahtev za
oceno uspešnosti IPO. Ena izmed pomembnih
zahtev je tudi, da naj bi bila vertikalna izguba
čeljustne kosti eno leto po obremenitvi vsadka
manjša od 0,2 mm. Quirynen in sodelavci (1992)
so ugotovili, da je kostna izguba več kot 1 mm po
prvem letu po obremenitvi vsadka povezana s
preobremenitvijo vsadka.
Zapleti pri IPO so lahko povezani z biološkimi ali
biomehanskimi dejavniki. Med biološke dejavnike
najpogosteje uvrščamo splošno zdravstveno
stanje pacienta, kajenje, kakovost čeljustne kosti,
način povečanja volumna čeljustne kosti,
predhodno obsevanje čeljustne kosti,
parafunkcije, izkušenost operaterja, stopnjo
poškodbe tkiv med kirurškim posegom,
bakterijsko okužbo (Esposito in sod., 1998). Med
biomehanske dejavnike pa uvrščamo čas
obremenitve zobnega vsadka (npr. obremenitev
takoj, zgodaj ali pozno po vstavitvi vsadka),
predel vstavitve vsadka v čeljustni kosti, število
vsadkov, ki nosijo protetično konstrukcijo, in
njihovo razporeditev v čeljustni kosti, vrsto
površine in obliko vsadkov, vrsto povezave med
vsadkom in opornikom, natančnost naleganja
135
nadgradnje, položaj, ki povzroča izvenosno
obremenitev vsadka oz. nadgradnje (Esposito in
sod., 1998).
V sestavku želimo predstaviti nekatere dejav-
nike, ki bi lahko povzročali preobremenitev
vsadkov in se jim z dobro načrtovanim IPO lahko
izognemo.
Vpliv kakovosti čeljustne kosti in predela vstavitve
vsadka na obremenitev kosti
Kakovost čeljustne kosti ob vsadku značilno
vpliva na uspešnost IPO (Esposito in sod., 1998).
Zgradba kosti je različna in odvisna od predela v
čeljustnici, od starosti in sistemskega zdravja
pacienta. Operater kakovost čeljustne kosti oceni
okvirno na rentgenskem ali računalniško-
tomografskem posnetku, natančno pa pri vrtanju
ležišča za vsadek. Kakovost čeljustne kosti
upoštevamo že pri načrtovanju vstavitve vsadka
(Petelin in sod., 2011). Glede na debelino
kompaktne in zgradbo spongiozne kostnine
čeljustno kost po kakovosti po Lekholmu in Zarbu
razdelimo v 4 razrede (Lekholm in Zarb, 1985).
Najpogostejša je kakovost kosti tipa 2 in 3 po
navedeni razdelitvi, tip 2 prevladuje v spodnji in
tip 3 v zgornji čeljustnici. Na kakovost čeljustne
kosti poleg razmerja med kompaktno in
spongiozno kostnino vpliva tudi stopnja
mineraliziranosti. V sprednjem delu spodnje
čeljustnice je kost najbolj mineralizirana, po
kakovosti ji sledi stranski del spodnje čeljustnice,
nato sprednji del zgornje čeljustnice. Najslabše je
mineraliziran stranski del zgornje čeljustnice
(Truhlar in sod., 1997). Kost tipa 1 je, čeprav je
večinoma kompaktna, najmanj ugodna za
vstavitev vsadkov, zato je neuspeh, ki nastane v
povezavi s pregrevanjem ob vrtanju ležišča
vsadka najpogostejši. Za uspešno osteo-
integracijo in s tem povezanega preživetja
vsadkov sta najprimernejša tipa kosti tip 2 in tip 3
(Sahin in sod., 2002). Preživetje vsadkov izražamo
v odstotku prisotnih osteointegriranih vsadkov v
primerjavi s številom vseh vstavljenih vsadkov po
določenem času (Karoussis in sod., 2003).
Po vstavitvi titanijevega vsadka v čeljustno kost
ob njem najprej nastane nadomestno tkivo
(kalus), v 6 tednih se nadomesti s prepleteno
kostnino (Roberts in sod., 1987) in v 3--6 mesecih
se oblikuje lamelarna kostnina, ki je sposobna
petelin.qxd 25.3.2013 9:24 Page 136
Dejavniki, ki vplivajo na obremenitev zobnega vsadka
prenašati žvečne sile (Binderman, 1991).
Zgradba kostnine okrog vsadka se po
obremenitvi vseskozi spreminja. Bolj kot statične
na preoblikovanje kostnine vplivajo dinamične
sile (Turner, 1998).
Debelina kompaktne kostnine vpliva na
sposobnost prenašanja obremenitev ob vratu
vsadka. Debelejša kompaktna kostnina omogoča
boljšo razporeditev sil pri obremenitvi vsadka, zato
je tveganje za njeno preobremenitev in s tem
poškodbo manjše. Na razporeditev sil vzdolž
vsadka vpliva tudi kakovost spongiozne kostnine.
Pri redki spongiozni kostnini se sile pri obremenitvi
kopičijo ob konici in ne ob vratu vsadka, medtem
ko se sile pri gosti spongiozni kostnini prenašajo
enakomerno po celotni površini vsadka (Petrie in
Williams, 2005).
Obremenitev protetične nadgradnje ter s tem
tudi vsadka in kosti ob njem je odvisna tudi od
predela vstavitve vsadka v zobnem loku.
Največje grizne obremenitve so na zobeh
zadnjega predela. Vsadek v predelu zadnjih zob
je zato veliko bolj podvržen griznim
preobremenitvam kot vsadek v sprednjem delu
čeljusti (Bahat, 1993; O'Mahony in sod., 2000).
Klinične raziskave kažejo, da je neuspeh IPO
pogostejši v zadnjem predelu zgornje čeljusti kot
v zadnjem predelu spodnje čeljusti (Drago, 1992;
Jemt in sod., 1996; Lekholm in sod., 1999). Za
nadomestitev zadnjih zob v zgornji čeljusti avtorji
zato glede na anatomske danosti priporočajo
optimalno dolge in široke vsadke (Bahat, 1993;
O'Mahony in sod., 2000). Analiza 12 objavljenih
študij z vstavitvijo kratkih vsadkov (6 mm) s
premerom 4,1 ali 4,8 mm kaže njihovo 93,7-
odstotno preživetje v obdobju spremljanja od 1
do 8 let (Srinivasan in sod., 2013). Večino
neuspelih primerov so raziskovalci ugotovili v
obdobju do štirih mesecev po vstavitvi, torej
pred obremenitvijo vsadkov, ko je bilo med
skupno 690 vstavljenimi vsadki izgubljenih 19
vsadkov, kar predstavlja 76 % delež od vseh
izgubljenih skupaj. Po obremenitvi vsadkov s
protetičnimi konstrukcijami pa je bilo izgubljenih
6 vsadkov, kar predstavlje 24 % delež. V zgornji
čeljusti je preživetje kratkih vsadkov nekoliko
slabše kot v spodnji čeljusti.
O uspešnosti IPO poročajo tudi pri uporabi
vsadkov premera 3,3 mm v zadnjem predelu obeh
136
čeljusti, vendar je bilo opazovalno obdobje le eno
leto (Tolentino in sod., 2013)
Vpliv izvenosne obremenitve vsadka oziroma
nadgradnje na čeljustno kost
Preobremenitev vsadka kot posledica izvenosne
obremenitve je lahko ob prisotnosti
bakterijskega plaka in periimplantitisa dejavnik
za hitrejšo razgradnjo čeljustne kosti ob vratu
vsadka. Sile, ki nastajajo med žvečenjem, se
najbolj prenašajo na predel vratu vsadka (Richter
1998, Sutpideler in sod., 2004), to je v področju,
kjer se kostna resorpcija pojavi zaradi s plakom
povezanega vnetja. Predvideva se, da
preobremenitev lahko pospeši z vnetjem
sproženo kostno razgradnjo v marginalnem
področju, zato se prvi znaki preobremenitve
pojavijo v obliki kraterja v kosti ob vsadku, pri
čemer je težko oceniti delež razgradnje, ki je
nastal zaradi periimplantitisa in delež resorpcije,
ki je nastal zaradi preobremenitve (Duyck in sod.,
2001). Največje žvečne sile se razlikujejo med
posamezniki, spolom in predelom meritve v
zobnem loku (Helkimo in sod., 1977; van Eijden
1991). Povprečna sila med žvečenjem je pri
preiskovancih obeh spolov z ohranjenim
zobovjem 100--150 N, medtem ko je največja
vrednost za žvečno silo pri moških 545 N in pri
ženskah 383 N (Raadsheer in sod., 1999). Pri
pacientih s totalnimi zobnimi protezami je žvečna
sila od 5- do 6-krat manjša od žvečne sile pri
ljudeh z ohranjenim zobovjem (Haraldson in
sod., 1979 a). Povprečna žvečna sila pri pacientih
z zobnimi vsadki je 144 N, velikost sile pa je
odvisna tudi od tega, koliko časa so bili brez zob
pred IPO (Haraldson in sod., 1979 b).
Med žvečenjem je delovanje sil na nadgradnjo
(npr. prevleko) lahko v vzdolžni osi vsadka,
pogosteje je sila obremenitve odmaknjena od te
osi ali deluje pod določenim kotom, torej
izvenosno in poševno (Slika 1). Take sile delujejo
navorno in lahko ob določenih pogojih
preobremenijo čeljustno kost ob vsadku. Pogoji,
pri katerih lahko pride do perobremenitve kosti, so
slaba kakovost kosti in pri tem uporaba kratkih in
ozkih vsadkov, neustrezno dolžinsko razmerje
med vsadkom in nadgradnjo, neustrezno število
in razporeditev vsadkov, neustrezno načrtovana
protetična nadgradnja z več distalnimi priveski.
petelin.qxd 25.3.2013 9:24 Page 137
M. Petelin, I. Kopač
Slika 1: Najprimernejša je obremenitev vsadka v
vzdolžni osi (VO). Preobremenitev kosti ob vsadku
lahko povzročajo sile, ki so izven osi (IO) ali delujejo
poševno (PO).
Zaradi žvečnih sil s smerjo izven osi vsadkov je
obremenjena tudi kost ob stranskih stenah
vsadka. Po nadgradnjah s priveski je izvenosna
obremenitev večja, zato je obremenjenost
stranskih kostnih sten ob vsadku večja (White in
sod., 1994). Če je vsadek poleg tega še
preobremenjen, se kost ob vsadku tem
obremenitvam ne more upirati (Sahin in sod.,
2002). V takih primerih v predelu kompaktne
marginalne kostnine nastanejo nepopravljive
mikropoke, ki se zaradi ponavljajoče preobre-
menitve kosti še povečajo, najpogosteje na meji
med vsadkom in kostjo (Esposito in sod., 1998).
Neuspeh zaradi preobremenitve vsadka se
običajno pokaže že v prvem letu po namestitvi
protetične nadgradnje (Quirynen in sod., 1992).
Kljub temu pa klinične raziskave ugotavljajo visoko
preživetje izvenosno obremenjenih vsadkov (Sethi
in sod., 2000) prav tako tudi vsadkov, vstavljenih
pod določenim kotom v meziodistalni smeri in
vsadkov povezanih z nadgradnjami s priveski, ki
tudi ne kažejo večje razgradnje kosti kot pri
pokončnih vsadkih (Bevilacqua in sod., 2008).
137
Raziskave v razmerah in vitro pa nasprotno
ugotavljajo večje obremenitve kosti ob nagnjenih
vsadkih ali nadgradnjah kot pri pokončnih vsadkih,
kar kaže na sposobnost prilagoditve kostnine na
žvečne obremenitve in vivo (Brosh in sod., 1998).
Pomembno zaščitno vlogo proti preobremenitvi
kosti ob vsadkih imajo mehanoreceptorji v žvečnih
mišicah, čeljustnem sklepu, ustni sluznici in
pokostnici, ki nadomestijo vlogo proprioceptorjev
iz pozobnice (Klineberg in Murray, 1999; Batista in
sod., 2008).
Razlog za preobremenitev kosti ob vsadkih so
lahko tudi kratkotrajne velike sile, ki nastanejo med
parafunkcijskimi obremenitvami (npr. pri
bruksizmu) in po vrednostih presegajo maksi-
malne žvečne sile (Gross, 2008). Wahlsröm in sod.
(2010) so v triletnem opazovalnem obdobju
pacientov z IPO ugotovili, da bruksizem pred-
stavlja večje tveganje za uspešnost in preživetje
vsadkov kot pa predhodno zdravljena paro-
dontalna bolezen.
Avtorji, ki se ukvarjajo z vplivom bruksizma na
preživetje vsadkov, pa menijo, da so dokazi o
škodljivem vplivu bruksizma zgolj izkustveni in da
bi potrebovali več obsežnih kliničnih študij, da bi
lahko potrdili domnevo o neugodnih vplivih
povečanih obremenitev vsadkov (Lobbezoo in
sod., 2006; Manfredini in sod., 2011; Komiyama in
sod., 2012). Kljub temu pa omenjeni avtorji za IPO
pri pacientih z bruksizmom svetujejo uporabo čim
večjega števila vsadkov, po možnosti čim daljših, in
uporabo zaščitne akrilatne opornice med spanjem.
Vpliv oblike in dimenzije zobnega vsadka na
obremenitev kosti
Nekatere raziskave na živalih dokazujejo, da se
po preobremenitvi vsadkov pojavi razgradnja
kosti v neposredni okolici vsadkov, kar lahko
privede do izgube vsadka (Isidor, 1996). Na način
prenosa žvečnih sil na kost ob vsadku vplivajo
značilnosti vsadka, kot so oblika, razporeditev
navojev, površina in kemična sestava ter način
povezave z opornikom. Stik med vsadkom in
kostjo naj bi imel enake biomehanske lastnosti,
kot jo ima kost, česar v praksi ni mogoče doseči
(Huiskes in sod., 1992). K boljši osteointegraciji
prispeva groba površina titanijevega vsadka, saj
je dokazano, da se na tako površino pritrdi več
osteoblastov (Bowers in sod., 1992). Prav tako
petelin.qxd 25.3.2013 9:24 Page 138
Dejavniki, ki vplivajo na obremenitev zobnega vsadka
groba površina vsadka omogoča dobro
porazdelitev in prenos žvečnih sil na kost ter tako
vzdržuje ravnotežje med nastajanjem in
razgradnjo kosti po obremenitvi (Suzuki in sod.,
1997). Z navoji na vsadku se poveča tudi površina
stika med vsadkom in kostjo, obenem pa se
zagotovi primarna stabilnost vsadka. Navoji na
vsadku vplivajo na način prenosa sil na kost, saj
so ob navojih sile največje, zato je pomembno
njihovo število, velikost in razporeditev (Kinni in
sod., 1987).
Vpliv dolžine, premera in oblike vsadka na prenos
žvečnih sil na kost sta v študiji in vitro na
računalniškem modelu ugotavljala Petrie in
Williams (2005). Ugotovila sta, da se z večanjem
premera vsadka zmanjšuje obremenitev na kost.
Učinek večjega premera na zmanjšanje sil je še
večji pri kratkih in koničnih vsadkih. Pri
načrtovanju IPO s kratkimi vsadki zato izberemo
take z večjim premerom. Večji premer vsadka
veliko bolj vpliva na zmanjšanje obremenitve
kosti kot pa njegova dolžina in oblika. Klinične
študije potrjujejo visoko preživetje in zmanjšano
razgradnjo kosti ob širokih vsadkih (Ivanoff in
sod., 1999; Winkler in sod., 2000). Pri ozkih in
koničnih vsadkih zmanjšamo obremenitev kosti z
uporabo daljših vsadkov (Petrie in Williams,
2005). Klinične študije dokazujejo, da je
preživetje daljših in ozkih vsadkov v primerjavi s
kratkimi boljše (Ivanoff in sod., 1999; Winkler in
sod., 2000). Konični vsadki zaradi oblike bolj
obremenjujejo kost kot cilindrični z enakim
premerom (Siegele in Soltesz, 1989). Bazyoka in
sodelavci (2004) so proučevali prenos žvečnih sil
na kompaktno kostnino pri vsadkih različnih
proizvajalcev. Ugotovili so, da zmerne poševne
sile (100--300 N), ne glede na tip vsadka, ne
povzročijo poškodb v kompaktni kostnini.
Razen oblike vsadka na prenos sil pomembno
vpliva tudi stik med opornikom in vsadkom.
Avtorji priporočajo uporabo vijačenega koni-
čnega opornika, ker se zaradi trenja med
opornikom in ležiščem v vsadku žvečne sile
porazdelijo po celotni površini vsadka (Merz in
sod., 2000). V študiji in vitro je Hansson (2000)
dokazal, da konična povezava med opornikom in
vsadkom lahko prenaša večje obremenitve kot
druge oblike tovrstne povezave. Pri vsadkih z
notranjim heksagonom se sile prenašajo
izključno po opornikovem vijaku, zato razisko-
138
valci ugotavljajo pogostejši zlom vijaka (Burguete
in sod., 1994).
Vpliv oblike grizne ploskve protetične nadgradnje
in števila zobnih vsadkov na prenos sil
Jakost navornih obremenitev vsadka oz.
nadgradnje je odvisna tudi od oblike zobnih vrškov
in širine grizne ploskve protetične nadgradnje
(Morneburg in Proschel, 2003). Strmejši so vrški in
širša je grizna ploskev, večje sile se po oporniku
prenašajo na vsadek in kost. Zaradi tega nekateri
avtorji priporočajo oblikovanje griznih ploskev pri
prevlekah na vsadkih z manj strmimi vrški in ožjimi
zobnimi kronami v bukolingvalni smeri kot pri
naravnih zobeh, oz. oblikovanje širše centralne
jamice na griznih ploskvah ličnikov in kočnikov
(Spikermann, 1995; Mish in Warren Bidez, 2005).
Tudi razmerje med intraalveolno (vsadek) in
ekstraalveolno (nadgradnja) ročico vpliva na jakost
delovanja sil na čeljustno kost (Sutpideler in sod.,
2004). Če zmanjšamo višino zobnega nadomestka,
zmanjšamo tudi jakost poševnih obremenitev na
kost, vendar je treba ob tem upoštevati okluzijske
odnose, fiziološko mirno lego, vertikalno dimenzijo
okluzije (VDO) in obrazno fizionomijo.
Da se pri IPO izognemo preobremenitvam kosti,
avtorji pri oskrbi skrajšane zobne vrste pripo-
ročajo vstavitev dveh širših vsadkov premera vsaj
4,1 mm in dolžine 10 mm z vmesnim členom ali pa
vstavitev treh vsadkov manjšega premera z dvema
vmesnima členoma. Za manjšo obremenitev kosti
je pomembnejši večji premer vsadka kot pa
njegova dolžina (Iplikcioglu in Akca, 2002). Pri
vstavitvi treh vsadkov je priporočljivo, da je srednji
vsadek do 3 mm iz ravne črte, ki povezuje končna
vsadka (Sutpideler in sod., 2004). S takim
zamikom srednjega vsadka zmanjšamo jakost
poševnih obremenitev na čeljustno kost.
Zaključki
Kakovost čeljustne kosti je pomemben dejavnik pri
IPO. Verjetnost za preobremenitev kosti ob vsadku je
manjša, če imamo na razpolago dobro mineralizirano
kompaktno in gosto spongiozno kostnino.
Vstavitev ustreznega števila vsadkov z ustrezno
širino in dolžino zmanjša možnost preobremenitve
čeljustne kosti. Konična povezava med opornikom
in vsadkom pa zmanjša tveganje za preobre-
menitev marginalne kosti zaradi ugodnega
prenosa sil na celotno površino vsadka.
petelin.qxd 25.3.2013 9:24 Page 139
M. Petelin, I. Kopač
Slika 2: Rentgenski posnetek pacientke H. L. z IPO na
desni strani zgornje čeljusti. Prvi nosilec mostu je
endodontsko oskrbljen podočnik, drugi nosilec je
vsadek. Most je distalno podaljšan s priveskom v obliki
ličnika. Zaradi periimplantitisa in izvenosnih preobre-
menitev je ob vsadku nastala obojestransko poševna
kostna razgradnja.
Navpična obremenitev protetične nadgradnje in
vsadka predstavlja najugodnejšo obremenitev kosti.
Izvenosne in navorno delujoče sile ali močne
parafunkcijske sile lahko ob prisotnosti bakterijskega
plaka povzročijo razgradnjo kosti ob vsadku.
Reference
Albrektsson T, Zarb G, Worthington P, et al. The long-
term efficacy of currently used dental implants: a
review and proposed criteria of success. Int J Oral
Maxillofac Implants 1986; 1: 11--25.
Bahat O. Treatment planning and placement of implants
in the posterior maxillae: report of 732 consecutive
Nobelpharma implants. Int J Oral Maxillofac Implants
1993; 8: 151--61.
Batista M, Bonachela W, Soares J. Progressive recovery
of osseoperception as a function of the combination
of implant-supported prostheses. Clin Oral Implants
Res 2008; 19: 565--9.
Bazyoka D, Muftu S, Muftu A. Evaluation of load transfer
characteristic of five different implants in compact
bone at different load levels by finite elements
analysis. J Prosthet Dent 2004; 92: 523--30.
Bevilacqua M, Tealdo T, Pera F, et al. Three-dimensional
finite element analysis of load transmission using
different implant inclinationsand cantilever lengths. Int
J Prosthodont 2008; 21: 539--42.
Binderman I. Bone and biologically compatible materials
in dentistry. Curr Opin Dent 1991; 1: 836--40.
Bowers KT, Keller JC, Randolph BA, et al. Optimization
of surface micromorphology for enhanced osteoblast
response in vitro. Int J Oral Maxillofac Implants 1992;
7: 302--10.
Brosh T, Pilo R, Sudai D. The influence of abutment
angulation on strains and stresses along the
implant/bone interface: comparison between two
experimental techniques. J Prosthet Dent 1998; 79:
328--34.
139
Burguete RL, Johns RB, King T, et al. Tightening
characteristics for screwed joints in osseointegrated
dental implants. J Prosth Dent 1994; 71: 592--9.
Drago CJ. Rates of osseointegration of dental implants
with regard to anatomical location. J Prosthodont
1992; 1: 29--31.
Duyck J, Naert I, Van Oosterwyck H, et al. The influence
of static and dynamic loading on marginal bone
reactions around osseointegrated implants: an animal
experimental study. Clin Oral Implant Res 2001; 12:
207--18.
Esposito M, Hirsch J-M, Lekholm U, et al. Biological
factors contributing to failures of osseointegrated oral
implants (II). Etiopathogenesis. Eur J Oral Sci 1998;
106: 721--64.
Gross MD. Occlusion in implant dentistry. A review of
the literature of prosthetic determinants and current
concepts. Aust Dent J 2008; 53(Suppl 1): 60--8.
Hansson S. Implant-abutment interface: biomechanical
study flat versus conical. Clinical Implant dentistry and
related research 2000; 2: 33--41.
Haraldson T, Karlsson U, Carlsson GE. Bite force and
oral function in complete denture wearers. J Oral
Rehabil 1979(a); 6: 41--8.
Haraldson T, Carlsson GE, Ingervall B. Functional state,
bite force and postural muscle activity in patients with
osseointegrated oral implant bridges. Acta Odontol
Scand 1979(b); 37: 195--206.
Helkimo E, Carlsson GE, Helkimo M. Bite force and state
of dentition. Acta Odontol Scand 1977; 35: 297--303.
Huiskes R, Weinans H, Van Rietbergen B. The
relationship between stress shielding and bone
resorption around total hip stems and the effects of
flexible materials. Clin Orthop 1992; 274: 124--34.
Isidor F. Loss of osseointegration caused by occlusal
load of oral implants. A clinical and radiographic study
in monkeys. Clin Oral Implant Res 1996; 7: 143--52.
Iplikcioglu H, Akca K. Comparative evaluation of the
effect of diameter, length and number of implants
supporting three-unit fixed partial prostheses on
stress distribution in the bone. J Dent 2002; 30: 41--6.
Ivanoff CJ, Gröndahl K, Sennerby L, et al. Influence of
variations in implant diameters: a 3- to 5-year
retrospective clinical report. Int J Oral Maxillofac
Implants 1999; 14: 173--80.
Lobbezoo F, Brouwers JE, Cune MS, et al. Dental
implants in patients with bruxing habits. J Oral Rehabil
2006; 33: 152--9.
Jemt T, Chai J, Harnett J, et al. A 5-year prospective
multicenter follow-up report on overdentures
supported by osseointegrated implants. Int J Oral
Maxillofac Implants 1996; 11: 291--8.
Jung RE, Pjetursson BE, Glauser R, et al. A systematic
review of the 5-year survival and complication rates of
implant-supported single crowns. Clin Oral Implant
Res 2008; 19: 119--30.
Karoussis IK, Salvi GE, Heitz-Mayfield LJ, et al. Long-
term implant prognosis in patients with and without a
history of chronic periodontitis: a 10-year prospective
cohort study of the ITI Dental Implant System. Clin
Oral Implants Res 2003; 14: 329--39.
Kinni ME, Hokama SN, Caputo AA. Force transfer by
osseointegrated implant devices. Int J Oral Maxillofac
Implants 1987; 2: 11--4.
Klineberg I, Murray G. Osseoperception: sensory
function and proprioception. Adv Dent Res 1999; 13:
120--9.
petelin.qxd 25.3.2013 9:24 Page 140
Dejavniki, ki vplivajo na obremenitev zobnega vsadka
Komiyama O, Lobbezoo F, De Laat A, et al. Clinical
management of implant prostheses in patients with
bruxism. Int J Biomater 2012; June; 1--6. Available
from: URL: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles
/PMC3373074/, accessed 2013 March 4.
Lekholm U, Zarb GA. Patient selection. In: Branemark
PI, Zarb GA, Albrektsson T, eds. Tissue Integrated
Prostheses. Osseointegration in Clinical Dentistry. 1st
ed. Chicago: Quintessence; 1985: 199--209.
Lekholm U, Gunne J, Henry P, et al. Survival of the
Branemark implant in partially edentulous jaws: a 10-
year prospective multicenter study. Int J Oral
Maxillofac Implants 1999; 14: 639--45.
Manfredini D, Bucci MB, Sabattini VB, et al. Bruxism:
overview of current knowledge and suggestions for
dental implants planning. J Craniomand Pract 2011;
29: 304--12.
Merz BR, Hunenbart S, Belser UC. Mechanics of the
implantabutment connection: an 8-degree taper
compared to a butt joint connection. Int J Oral
Maxillofac Implants 2000; 15: 519--26.
Misch EC, Warren Bidez M. Occlusal considerations for
implant-supported prostheses: implant-protective
occlusion. In: Misch EC, ed. Dental implant
prosthetics. 1st ed. St. Louis: Elsevier Mosby; 2005:
472--507.
Morneburg TR, Pröschel PA. In vivo forces on implants
influenced by occlusal scheme and food consistency.
Int J Prosthodont 2003; 16: 481--6.
Naert I, Duyck J, Vandamme K. Occlusal overload and
bone/implant loss. Clin Oral Implants Res 2012;
23(Suppl 6): 95--107.
O'Mahony A, Bowles Q, Woolsey G, et al. Stress
distribution in the single-unit ossointegrated dental
implant: finite element analyses of axial and off-axial
loading. Implant Dent 2000; 9: 207--18.
Petelin M, Kopač I, Skalerič E, et al. Načrtovanje
vstavitve zobnih vsadkov v zmerno zožen čeljustni
greben -- prikaz primera. Zobozdrav Vestn 2011; 66:
122--9.
Pjetursson BE, Tan K, Lang NP, et al. A systematic
review of the survival and complication rates of fixed
partial dentures (fpds) after an observation period of
at least 5 years. Clin Oral Impl Res 2004; 15: 625--42.
Pjetursson BE, Bragger U, Lang NP, et al. Comparison
of survival and complication rates of tooth-supported
fixed dental prostheses (FDPs) and implant-
supported FDPs and single crowns (SCs). Clin Oral
Implants Res 2007; 18(Suppl 3): 97--113.
Petrie CS, Willliams JL. Comparative evaluation of
implant design: influence of diameter, length, and
taper on strains in alveolar crest. Clin Oral Impl Res
2005; 16: 486--94.
Quirynen M, Naert I, van Steenberghe D. Fixture design
and overload influence marginal bone loss and fixture
success in the Branemark system. Clin Oral Impl Res
1992; 3: 104--11.
Raadsheer MC, van Eijden TM, van Ginkel FC, et al.
Contribution of jaw muscle size and craniofacial
morphology to human bite force magnitude. J Dent
Res 1999; 78: 31--42.
Rangert B, Krogh PH, Langer B, et al. Bending overload
and implant fracture: a retrospective clinical analysis.
Int J Oral Maxillofac Implants 1995; 10: 326--34.
140
Richter EJ. In vivo horizontal bending moments on
implants. Int J Oral Maxillofac Implants 1998; 13: 232--44.
Roberts WE, Turley PK, Brezniak N, et al. Bone
physiology and metabolism. J Calif Dent Assoc 1987;
54: 32--9.
Sahin S, Cehreli MC, Yalcin E. Te influence of functional
forces on the biomechanics of implant-supported
prostheses -- a review. J Dent 2002; 30: 271--82.
Sethi A, Kaus T, Sochor P. The use of angulated
abutments in implant dentistry: five-year clinical
results of an ongoing prospective study. Int J Oral
Maxillofac Implants 2000; 15: 801--10.
Siegele D, Soltesz U. Numerical investigations of the
influence of implant shape on stress distribution in
the jaw bone. Int J Oral Maxillofac Implants 1989; 4:
333--40.
Spikermann H. Implantology. In: Rateitschal HK, Wolf
FH, eds. Colour atlas of dental medicine. 1st ed.
Stuttgart: Georg Thieme Verlag; 1995: 299--304.
Srinivasan M, Vazquez L, Rieder P, et al. Survival rates
of short (6 mm) micro-rough surface implants: a
review of literature and meta-analysis. Clin Oral
Implants Res 2013; 0: 1--7. doi: 10.1111/clr.12125
Sutpideler M, Echert SE, Zobitz M, et al. Finite element
analysis of effect of prosthesis height, angle of force
application, and implant offset on supporting bone.
Int J Oral Maxillofac Implants 2004; 19: 819--25.
Suzuki K, Aoki K, Ohya K. Effects of surface roughness
of titanium implants on bone remodeling activity of
femur in rabbits. Bone 1997; 21: 507--14.
Tolentino L, Sukekava F, Seabra M, et al. Success and
survival rates of narrow diameter implants made of
titanium-zirconium alloy in the posterior region of the
jaws -- results from a 1-year follow-up. Clin Oral
Implants Res 2013; 0: 1-5. doi: 10.1111/clr.12113
Truhlar RS, Orenstein IH, Morris HF, et al. Distribution of
bone quality in patients receiving endosseous dental
implants. J Oral Maxillofac Surg 1997; 55: 38--45.
Turner CH. Three rules for bone adaptation to
mechanical stimuli. Bone 1998; 23: 399--407.
van Eijden TMGJ. Three-dimensional analyses of human
biteforce magnitude and moment. Arch Oral Biol
1991; 36: 535--9.
Wahlsröm M, Sagulin GB, Jansson EL. Clinical follow-up
of unilateral, fixed dental prosthesis on maxillary
implants. Clin Oral Impl Res 2010; 21: 1294--300.
White SN, Caputo AA, Anderkvist TA. Effect of cantilever
length on stress transfer by implant-supported
prostheses. J Prosthet Dent 1994; 71: 493--9.
Winkler S, Morris HF, Ochi S. Implant survival to 36
months as related to length and diameter. Ann
Periodontol 2000; 5: 22--31.
Prof. dr. M. Petelin, dr. dent. med., Katedra za
ustne bolezni in parodontologijo, Medicinska
fakulteta, Univerza v Ljubljani; doc. dr. I. Kopač, dr.
dent. med., Katedra za stomatološko protetiko,
Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani