oblak 227_236.qxd 20.9.

2005 9:02 Page 227

Zobozdrav Vestn 2005; 60: 227--236 UDK 616.314-089.29-14

Raziskovalni prispevek

Lastnosti in uporaba zatičkov

iz cirkonijeve oksidne keramike v fiksni protetiki
Č. Oblak, P. Jevnikar, T. Kosmač, N. Funduk, L. Marion

Izvleček
Izhodišča: Načrtovali in izdelali smo novo retencijsko obliko zatička iz cirkonijeve oksidne
keramike. Namen dela je ovrednotiti silo preloma in zanesljivost novih cirkonijevih oksidnih
keramičnih zatičkov po različnih površinskih obdelavah. Material in metode: Iz cirkonijevega
prahu TZ-3YSE (Tosoh, Japonska) smo izdelali zatičke s premerom 1,3 in 1,5 mm. Izdelali smo
60 zatičkov vsake dimenzije in jih naključno razdelili v tri skupine (n = 20). Površino
koreninskega dela zatičkov prve skupine smo brusili z diamantnim svedrom, površino druge
skupine smo peskali v zobotehničnem peskalniku z delci Al2O3, površine tretje skupine
zatičkov nismo obdelovali in je služila za kontrolo. V kovinske bloke smo preparirali kanale
ustreznih premerov in zatičke cementirali v kanale s kompozitnim cementom (Panavia 21,
Kuraray, Japonska). Vzorce smo obremenjevali do loma in registrirali lomno silo v N. Vrednosti
smo analizirali z enosmerno analizo variance (ANOVA). Zanesljivost meritev smo ocenili tudi z
Weibullovo statistiko. Rezultati: Sile, potrebne za lom, so bile odvisne predvsem od premera
zatičkov, saj so bile dobljene vrednosti pri zatičkih s premerom 1,5 mm značilno višje kot pri
zatičkih s premerom 1,3 mm. Izmerjene vrednosti brušenih vzorcev so bile statistično značilno
nižje v primerjavi s kontrolno skupino in skupino peskanih vzorcev. V prispevku so opisani tudi
klinični in laboratorijski postopki izdelave cirkonijevih oksidnih zatičkov z nazidki. Zaključki:
Brušenje je klinični in laboratorijski postopek, ki na površini cirkonijevih keramičnih zatičkov
povzroči razpoke, zaradi katerih se zmanjša njihova lomna trdnost in zanesljivost, zato zatičke
čim manj brusimo. Priporočamo peskanje zatičkov, saj to poveča lomno trdnost, vendar
zmanjša njihovo zanesljivost.
Ključne besede: cirkonijeva oksidna keramika, fiksna protetika, klinični postopki, zatički

New zirconia posts: mechanical properties and clinical procedure

Abstract
Background: Zirconia posts made of partially stabilized ceramic have favourable optical and
mechanical properties and represent a promising alternative to metal systems. This study
evaluated the fracture resistance of prefabricated zirconia posts with a new retentive head
following different surface treatments. Materials and methods: Experimental zirconia posts of
two different diameters, 1.3 mm and 1.5 mm, were produced from commercially available
zirconia powder. A cylindro-conical outline form was used for the root portion of the system,
and a post head with three retentive rings was designed. Sixty posts of each diameter were

227
oblak 227_236.qxd 20.9.2005 9:02 Page 228

divided into three groups (n=20). Group 1 was ground, group 2 was airborne-particle abraded,
and group 3 was left untreated (controls). The posts were luted into root-shaped artificial
canals. They were loaded in a universal testing machine, and the fracture load (N) was
recorded. The statistical significance of differences among groups was analyzed with ANOVA,
followed by the Fischer LSD test (α=0.05) and Weibull statistics. Results: Posts with ground
surfaces showed lower fracture load values than controls, but significant differences (P<0.05)
were found only for the wider diameter. Airborne-particle abraded posts of both diameters
exhibited significantly higher fracture resistance than ground posts and controls (P<0.05).
Conclusions: The results of this study suggest that grinding reduces the fracture resistance of
zirconia posts and should therefore be avoided. Airborne-particle abrasion is recommended as
it increases fracture resistance, although it makes the post less reliable. Clinical and laboratory
procedures used in the construction of zirconia posts are presented.
Key words: post-and-core technique, prosthodontics, reliability of results, zirconia ceramic

Uvod

Za protetično oskrbo zob vidnega področja danes vse pogosteje uporabljamo

polnokeramične restavracije. Te nam omogočajo naravnejši videz zob kot kovinsko-
porcelanaste, zato jih načrtujemo pri oskrbi zob ljudi z visokimi estetskimi
zahtevami. Poškodbe zobne krone, velike, neustrezne plombe in zabarvan zob po
endodontskem zdravljenju so najpogostejši vzroki, da se odločamo za protetično
oskrbo zoba. Zaradi predhodnih obnovitvenih posegov in trepanacijskega kanala
ostane po endodontski oskrbi zoba največkrat premalo kronskega dentina za
zadostno retencijo kronskega fiksnoprotetičnega sidra. Reeh s sodelavci (1989) in
Trabert s sodelavci (1978) opisujejo 5-odstotno zmanjšanje trdnosti zob po
endodontskem zdravljenju v primerjavi z intaktnim zobom in do 69-odstotno, če je
bila predhodno že prisotna plomba MOD. Izgubljeni dentin, ki sicer služi kot
sidrišče za kronsko fiksnoprotetično sidro, nadomestimo z zatičkom z nazidkom
(Oblak in Marion, 1998). V ta namen najpogosteje načrtujemo enodelno ulite
kovinske zatičke z nazidki iz različnih dentalnih zlitin, vendar je prosevanje
kovinskega zatička skozi polnokeramične prevleke estetsko moteče. Korozija
zatička iz neplemenite zlitine pa lahko obarva dlesen.
Problem estetike je pereč predvsem pri protetični oskrbi endodontsko zdravljenih
zob v vidnem področju. V ta namen danes uporabimo različne nekovinske materiale,
predvsem keramične cirkonijeve oksidne zatičke in z vlakni ojačane kompozitne
zatičke. Obstajajo v obliki tovarniško izdelanih konfekcijskih zatičkov, kar nam
omogoča dograditev manjkajoče zobne krone v eni ordinacijski delovni fazi. Na
tržišču dostopni cirkonijevi oksidni keramični zatički imajo raven kronski del, zaradi
česar je težko doseči dober oprijem materiala za nazidek predvsem pri direktni
dograditvi zobnega krna s kompozitnim materialom (Cohen in sod., 2000). Študija
Butza in sodelavcev (2001) dokazuje manjšo trdnost in zanesljivost s kompozitom
dograjenih ravnih cirkonijevih zatičkov v primerjavi z zatički, dograjenimi s
steklokeramiko (Empress Cosmo, Ivoclar, Vivadent) in titanijevimi konfekcijskimi
zatički z retencijsko obliko kronskega dela. Oblika zatička ima pomembno vlogo pri
trajnosti celotne protetične oskrbe endodontsko zdravljenega zoba, zato smo po
predhodnih statičnih preiskusih z itrijem stabilizirane cirkonijeve oksidne keramike

228
oblak 227_236.qxd 20.9.2005 9:02 Page 229

(Kosmač in sod., 1999; Oblak in sod., 2000) načrtovali novo obliko kronskega in
koreninskega dela cirkonijevih keramičnih zatičkov (Marion in sod., 2001) (Slika 1).
Koreninski del smo načrtovali valjastokonične oblike in tako zmanjšali nevarnost
zloma zobne korenine. Želeli smo kar najbolj posnemati obliko obrušene zobne krone
in zmanjšati brušenje kronskega dela zatička. Kronski del našega zatička ima, za
razliko od do sedaj uporabljanih cirkonijevih zatičev, retencijsko obliko. S pazljivo
načrtovanimi retencijami smo želeli doseči boljši oprijem kompozita ali
steklokeramike kot pri do sedaj uporabljanih cirkonijevih zatičkih. Premer treh krožnih
retencij se zmanjšuje v kronski smeri, prav tako pa so retencije nesomerne oblike z
ravno palatinalno stranjo. Posebna pozornost je bila namenjena prehodu
koreninskega v kronski del, ki je zaokrožen in tako bolje prenaša napetost, ki je v tem
področju pod sidrom velika.

Slika 1: Nova oblika cirkonijevih oksidnih keramičnih

zatičkov s premerom koreninskega dela 1,5 mm (levi) in
1,3 mm (desni) z retencijsko obliko kronskega dela.
Koreninski del je valjastokonične oblike. Premer treh
krožnih retencij se zmanjšuje v grizni smeri, prav tako
pa so retencije nesomerne oblike z ravno palatinalno
ploskvijo, kar najbolj posnema obliko obrušenega
zoba. Zaradi takšne oblike se zmanjša obseg brušenja
keramike pri dokončni preparaciji nazidka. Retencije na
kronskem delu omogočajo boljši oprijem kompozita ali
steklokeramike kot pri drugih konfekcijskih cirkonijevih
zatičkih brez retencije. Prehod koreninskega v kronski
del je zaokrožen in tako bolje prenaša napetost, ki je v
tem področju velika.

V sodobni stomatološki protetiki vse pogosteje uporabljamo cirkonijevo oksidno

keramiko. Poleg industrijsko izdelanih elementov (zatički, implantatne nadgradnje)
izdelujemo iz cirkonijeve oksidne keramike tudi individualno izdelana ogrodja
polnokeramičnih prevlek, mostov in implantatnih nadgradenj. Individualna ogrodja
rezkamo iz cirkonijevih oksidnih keramičnih blokov v računalniško krmiljenih rezkalnih
strojih (Luthart in sod., 2004). Uporabo industrijsko izdelanih konfekcijskih zatičkov in
implantatnih nadgradenj so prvi opisali Simon (1997) ter Paul in Schärer (1996).
Obliko konfekcijskih elementov iz keramike moramo pred vgradnjo pogosto popraviti
z mehansko obdelavo. Dokončno obliko zatičkov dosežemo z brušenjem in pred
adhezijskim cementiranjem njihovo površino peskamo (Seitner in Gläser, 1997).
Implantatne nadgradnje z diamantnimi svedri preoblikujemo v obliko, ki omogoča
izdelavo polne keramične prevleke (Wohlwend in sod., 1997).
Namen dela je ovrednotiti silo preloma in zanesljivost novih cirkonijevih oksidnih
keramičnih zatičkov po različnih površinskih obdelavah.

229
oblak 227_236.qxd 20.9.2005 9:02 Page 230

Material in metode
Zatičke s premerom 1,3 in 1,5 mm smo izdelali iz cirkonijeega oksidnega prahu TZ-
3YSE (Tosoh, Japonska) (Kosmač in sod., 2000).
Pred klinično uporabo smo želeli preveriti mehanske lastnosti zatičkov po
različnih načinih obdelave. Izdelali smo 60 zatičkov vsake dimenzije in jih naključno
razdelili v tri skupine po 20 zatičkov. Površino koreninskega dela zatičkov prve
skupine smo 30 sekund brusili z diamantnim svedrom premera 1,5 mm in z velikostjo
zrn 150 µm. Vzorce smo brusili brez vodnega hlajenja z zobozdravstvenim
kolenčnikom z mikromotorjem pri 150.000 obr./min. Površino koreninskega dela
zatičkov druge skupine smo peskali v zobotehničnem peskalniku 15 sekund z zrnci
Al2O3 velikosti do 110 µm in pod pritiskom štirih barov. Površine koreninskega dela
tretje skupine zatičkov nismo obdelovali in je služila za kontrolo.
Mehanske lastnosti zatičkov smo preučevali po uveljavljeni metodi Asmussena in
sodelavcev (1999). V kovinske bloke iz nerjavnega jekla smo naredili kanale ustreznih
dimenzij tako, da so ustrezali koreninskim delom zatičkov obeh skupin. Zatičke smo
v kanale cementirali s kompozitnim cementom (Panavia 21, Kuraray, Japonska), ki
polimerizira kemično. Površino koreninskega dela zatička smo predhodno silanizirali
po navodilih proizvajalca. Zatičke smo 24 ur pred poskusom hranili v vodni kopeli pri
37 °C. Lomno trdnost zatičkov smo merili na univerzalnem trgalnem stroju Instron
4301 (Instron Corp., ZDA). Trn s premerom 1,4 mm, ki je na kronskem delu obremenil
vzorec pod kotom 45°, smo vpeli v pomično glavo trgalnega stroja, ki je potovala s
hitrostjo 1 mm/min. Na ta način je bila razdalja med vratom zatička in mestom
obremenitve ves čas enaka in je dovoljevala primerjavo dobljenih rezultatov. Zatičke
smo obremenjevali do loma in odčitali lomno silo v newtonih (N).
Vrednosti smo analizirali z enosmerno analizo variance (ANOVA). Če smo ugotovili,
da so med srednjimi vrednostmi posameznih skupin razlike, smo uporabili še Fischerjev
test LSD, s katerim smo ugotovili, ali so razlike med skupinami statistično značilne (p <
0,05). Zanesljivost meritev smo ocenili tudi z Weibullovo statistiko, ki temelji na
predpostavki, da se material poruši ob največji napaki v strukturi (Lamon, 1988). Metoda
je še posebej primerna za oceno zanesljivosti keramičnih materialov, ki so krhki in pri
katerih je lomna sila odvisna od prisotnosti in porazdelitve razpok v materialu.

Rezultati
Povprečne vrednosti lomne sile in standardni odkloni zatičkov premera 1,5 mm so
bili 518,4 N (±101,3) pri brušeni, 993,6 N (±224,1) pri peskani in 622,7 N (±110,3) pri
kontrolni skupini. Pri brušenih zatičkih s premerom 1,3 mm smo izmerili 385,9 N
(±110,3), pri peskanih 627 N (±115,1) in pri kontrolni skupini 451,2 N (±81,4). Sile,
potrebne za lom, so bile odvisne predvsem od premera zatičkov, saj so bile dobljene
vrednosti pri zatičkih s premerom 1,5 mm značilno višje kot pri zatičkih s premerom
1,3 mm. Poudariti je potrebno, da je bila lomna sila po brušenju pri obeh dimenzijah
zatičkov statistično pomembno nižja od nebrušenih in da je bila po peskanju
statistično pomembno višja kot pri intaktnih zatičkih. Rezultate Weibullove statistične
analize zanesljivosti keramike prikazuje Diagram 1. Verjetnost loma je po obeh
posegih povečana, še posebno pri brušenih tenkih in peskanih debelih zatičkih.

230
oblak 227_236.qxd 20.9.2005 9:02 Page 231

Diagram 1: Weibullov diagram zanesljivosti cirkonijevih oksidnih keramičnih zatičkov

(90-odstotna meja zaupanja). Višje vrednosti Weibulovega modula (m) določajo manjši naklon
premic na diagramu, ki kaže odvisnost verjetnosti porušitve od sile preloma in s tem večjo
zanesljivost keramičnih zatičkov: A -- premer 1,5 mm; B -- premer 1,3 mm.

231
oblak 227_236.qxd 20.9.2005 9:02 Page 232

Razprava

Zatički iz cirkonijeve oksidne keramike se v stomatološki protetiki vse bolj

uveljavljajo in v estetsko zahtevnih področjih uspešno zamenjujejo kovinske. Prve
retrospektivne klinične študije poročajo o visokem odstotku uspešnosti po štirih letih,
ne glede na izbor metode izdelave (Paul in Werder, 2002). Uporaba cirkonijeve
oksidne keramike je utemeljena predvsem zaradi izredno dobrih mehanskih lastnosti
in sposobnosti transformacijskega utrjevanja (Kappert, 1996). Vrednosti upogibne
trdnosti cirkonijeve oksidne keramike visoko presegajo vrednosti upogibne trdnosti
drugih dentalnih keramičnih materialov (Kappert, 1996; Sundh in sod., 2005). Njena
specifična lastnost je povrnljiva martenzitna fazna transformacija iz tetragonalne v
monoklinsko (t--m) kristalno modifikacijo, zato so jo Garvie in sodelavci (1975) v
tehnični keramiki poimenovali celo keramično jeklo (ceramic steel).
Transformacijo lahko povzroči tudi mehanska obdelava površine s postopki
brušenja in peskanja, kot jih uporabljamo v ordinaciji in zobnem laboratoriju.
Sprememba kristalne strukture ustvari na površini keramike plast, ki je pod tlačno
napetostjo in zavira širjenje razpok (Swain, 1986), kar prispeva k izboljšanju
mehanskih lastnosti, to je trdnosti in zlomne žilavosti keramike. Na pojavnost razpok,
ki se razlikujejo po velikosti in mestu pojavnosti, vplivajo različni dejavniki. Notranje
nepravilnosti nastanejo med proizvodnim procesom, površinske razpoke pa so
posledica različnih površinskih obdelav.
V okviru predstavljenega dela smo načrtovali in izdelali cirkonijeve oksidne
keramične zatičke sodobne oblike. Retencije kronskega dela pomembno
pripomorejo k boljšemu oprijemu kompozita in steklokeramike ter tako izboljšajo
trdnost nazidka. Pri načrtovanju prehoda koreninskega v kronski del zatička smo
upoštevali tudi rezultate poskusov, pri katerih so avtorji simulirali delovanje žvečnih sil
na zatičke, cementirane v koreninske kanale (Butz in sod., 2001). Pokazali so, da je
ravno prehod zatička iz koreninskega v kronski del najobčutljivejše mesto, saj so
večino prelomov zaznali v tem področju. Načrtovali smo zaokrožen prehod
koreninskega v kronski del zatička in tako kar najbolj zmanjšali napetosti v tem
predelu. Odločili smo se za krivino polmera 0,3 mm, pri čemer smo se zavedali, da bi
večji polmer deloval bolj blažilno, a bi bila odstranitev dentina prevelika. Želimo, da
preparacija koreninskega kanala v vratnem delu sledi krivini zatička, zato je potrebno
uporabiti posebej prilagojene svedre.
Testiranje je vključevalo tudi vpliv brušenja in peskanja na mehanske lastnosti
cirkonijevih oksidnih zatičkov. Pri tem smo potrdili rezultate, dobljene na enostavnejši
geometriji vzorcev v obliki diskov (Kosmač in sod., 1999; Oblak in sod. 2000).
Peskanje je uveljavljen laboratorijski postopek za povečanje retencijske površine
keramičnih sistemov, s katerim želimo doseči boljši oprijem pri adhezijskem
cementiranju (Awliya in sod., 1998). Peskanje z delci Al2O3 poveča trdnost
cirkonijeve oksidne keramike (Kosmač in sod., 1999; Oblak, 1999). Na površini
peskanih vzorcev se namreč ustvari 0,3 mm debela transformirana plast prehoda
cirkonijevih oksidnih kristalov iz tetragonalne v monoklinsko fazo. Višjo silo,
potrebno za prelom peskanih zatičkov, potrjuje tudi premik premice na diagramu v
desno za oba premera zatičkov. Radi bi poudarili, da so peskani zatički kljub višji

232
oblak 227_236.qxd 20.9.2005 9:02 Page 233

trdnosti manj zanesljivi od intaktnih zatičkov, kar prikazuje manjši naklon premice na
Diagramu 1, izražene z vrednostjo Weibulovega modula m.
S postopki peskanja in brušenja smo želeli ponazoriti klinično in laboratorijsko
delo pri uporabi konfekcijskih cirkonijevih zatičkov. Zavedati se moramo, da z
brušenjem cirkonijeve oksidne keramike uvajamo razpoke v material in zmanjšujemo
njegovo trdnost in zanesljivost.

Klinični in laboratorijski postopek za izdelavo zatičkov iz cirkonijeve oksidne

keramike

Izbor kliničnega postopka pri izdelavi zatička z nazidkom iz cirkonijeve oksidne

keramike je odvisen predvsem od količine in kakovosti preostalega kronskega
dentina. Kronski del zoba najprej prepariramo za polnokeramično prevleko ter
odstranimo morebitni preostali plombirni material in podvisne predele do vhoda v
koreninski kanal. S pomočjo lokalnega rentgenskega posnetka izberemo ustrezno
debelino in dolžino zatička. Koreninski kanal prepariramo tako, da apikalno ohranimo
vsaj štiri milimetre tesne koreninske polnitve. Cirkonijev nazidek lahko dogradimo in
pripravimo za protetično oskrbo s prevlekami na dva načina: neposredno v ustih
pacienta (direktna metoda) ali posredno v laboratoriju (indirektna metoda), pri čemer
poznamo dve različni izvedbi.
Po neposredni metodi zatiček najprej silaniziramo in ga adhezijsko cementiramo
v koreninski kanal s kemično ali svetlobno polimerizirajočim kompozitnim
materialom. Manjkajoči kronski del dentina dogradimo s kompozitom. V isti seji
prapariramo kronski del v dokončno obliko, odtisnemo za bodoče protetično sidro
ter izdelamo začasno prevleko. Za izdelavo zatička po tej metodi se odločimo, kadar
je ohranjenega dovolj kronskega dentina (Zalkind in sod., 2000). Opisana tehnika je
časovno ugodna, saj ne zahteva laboratorijske faze in je ob primerni indikaciji tudi
estetsko zadovoljiva. Zavedati pa se moramo, da je kemična vez med kompoziti na
osnovi bis-GMA in cirkonijevo oksidno keramiko šibka (Wegner in Kern, 2004).
Menimo, da makroretencije sicer izboljšajo oprijem, vendar neposredno metodo
svetujemo pri majhni izgubi dentina.
Posredna metoda poteka večfazno in vključuje postopke v ordinaciji in
laboratoriju. Po prvi izvedbi posredne metode zobozdravnik sam oblikuje nazidek iz
umetne smole, zobotehnik jo nadomesti s steklokeramiko. Kronski in koreninski del
zoba prav tako prepariramo po klasičnem postopku. Zatička ne cementiramo takoj,
saj bomo nanj v laboratoriju dogradili kronski del iz vročetlačene steklokeramike
(Empress Cosmo). Najpogosteje oblikujemo manjkajoči kronski del zoba -- nazidek
na keramični zatiček iz hladnopolimerizirajočega akrilata (Pattern Resin, GC). Strjeni
akrilat dokončno prepariramo v ustrezno obliko in velikost za končno sidro s
karbidnimi ali diamantnimi brusnimi sredstvi. Še v isti seji lahko odtiskujemo za
provizorično konstrukcijo. Sledi tlačenje steklokeramike na konfekcijski cirkonijev
keramični zatiček v laboratoriju (Schweiger in sod., 1998; Sorensen in Mito, 1998).
Po drugem posrednem načinu odtisnemo obrušeni kronski del zoba z zatičkom
v koreninskem kanalu z elastomernim odtisnim materialom (Slika 2). Če so meje

233
oblak 227_236.qxd 20.9.2005 9:02 Page 234

preparacije v bližini roba dlesni, za njen odmik uporabimo retrakcijsko nitko. V

laboratoriju izdelamo razstavljivi delovni model iz trdega mavca in natančno
pripravimo individualni delovni model. Zobotehnik izdela nazidek na izoliranem
individualnem delovnem modelu iz hladnopolimerizirajočega akrilata ali voska. Po
vlaganju v vložno maso tlačimo nazidek iz steklokeramike (Empress Cosmo). V
ordinaciji zatiček z nazidkom adhezijsko cementiramo, prepariramo v dokončno
obliko in odtisnemo za dokončno protetično sidro.

A B

C D
Slika 2: Pred dvanajstimi leti poškodovana prva zgornja sekalca. Zoba sta bila takrat
devitalizirana in endodontsko zdravljena. Odlomljena mezialnoincizalna četrtina zobne krone
levega sekalca je bila dograjena s kompozitnim materialom. Zobni kroni sta temnejši in
poškodovani zaradi predhodnih endodontskih in obnovitvenih posegov (A A). Končana
preparacija kronskega in koreninskega dela zob. Cirkonijeva oksidna konfekcijska zatička,
vstavljena v koreninski kanal, pripravljena za odtis in izdelavo po posredni metodi (B B). Pred
protetično kronsko oskrbo zob smo izdelali in adhezijsko cementirali dva cirkonijeva oksidna
keramična zatička s steklokeramičnima nazidkoma po sistemu Empress Cosmo. Pred
adhezijskim cementiranjem s kemično strjujočim se kompozitnim cementom Panavia 21
(Kuraray) smo koreninski del peskali, nato pa ga silanizirali z aktivatorjem Clearfil Porcelain
Bond Activator (Kuraray). Dentin smo po jedkanju pripravili za cementiranje s primerjem in
dentinskim adhezivom Clearfil Liner Bond Primers A (Kuraray) (C C). Dokončna protetična
oskrba z dvema polnokeramičnima prevlekama Cerec in Lab (Sirona) (D D).

Za opisane postopke morajo biti laboratoriji primerno opremljeni. Kljub relativno

dolgotrajnemu postopku menimo, da je posredna metoda utemeljena pri veliki izgubi
kronskega dentina. Razlika v količnikih temperaturnih raztezkov med steklokeramiko
in cirkonijevo oksidno keramiko namreč zagotavlja dober oprijem, ki ga z dodatnimi
mehanskimi retencijami v kronskem delu zatička še izboljšamo.

234
oblak 227_236.qxd 20.9.2005 9:02 Page 235

Zaključek

Dolžina in premer konfekcijsko izdelanih cirkonijevih zatičkov pogosto ne

ustrezata anatomiji prepariranega koreninskega kanala. Konfekcijsko izdelan
zatiček je zato potrebno prilagoditi. Zobozdravnike želimo opozoriti, naj to počno
previdno in vedno z vodnim hlajenjem, pri čemer naj se izognejo vratnemu predelu.
Dokazali smo namreč, da brušenje zmanjša mehanske lastnosti in zanesljivost
cirkonijeve oksidne keramike.

Reference

Asmussen E, Peutzfeldt A, Heitmann T. Stiffness, cores for aesthetic restoration of endo-

elastic limit, and strength of newer types of
endodontic posts. J Dent 1999; 27: 275--8.
Awliya W, Oden A, Yaman P, Dennison JB, Razzog
ME. Shear bond strength of a resin cement to
densely sintered high-purity alumina with various
surface conditions. Acta Odontol Scand 1998;
56: 9--13.
Butz F, Lennon AM, Heydecke G, Strub JR.
Survival rate and fracture strength of
endodontically treated maxillary incisors with
moderate defects restored with different post-
and-core systems an in vitro study. Int J
Prosthodont 2001; 14: 58--64.
Cohen BI, Pagnillo MK, Newman I, Musikant BL,
Deutsch AS. Retention of a core material
supported by three post head designs. J
Prosthet Dent 2000; 83: 624--8.
Garvie RC, Hannink RH, Pascoe RT. Ceramic steel?
Nature 1975; 258: 703--4.
Kakehashi Y, Luthy H, Naef R, Wohlwend A, Scharer
P. A new all-ceramic post and core system:
clinical, technical, and in vitro results. Int J
Periodontics Restorative Dent 1988; 18: 586--93.
Kappert HF. Dental materials: New ceramic
systems. Academy of dental materials
Proceedings Transactions 1996; 9: 180--99.
Kosmač T, Oblak Č, Jevnikar P, Funduk N, Marion
L. The effect of grinding and sandblasting on
flexural strength and reliability of Y-TZP zirconia
ceramic. Dent Mater 1999; 15: 426--33.
Kosmač T, Oblak Č, Jevnikar P, Funduk N, Marion
L. Strength and Reliabiliy of Surface Treated Y-
TZP Dental Ceramics. J Biomed Mater Res 2000;
53: 304--13.
Lamon J. Statistical approaches to failure for
ceramic reliability assessment. J Am Ceram Soc
1988; 71: 106--12.
Luthardt RG, Holzhuter MS, Rudolph H, Herold V,
Walter MH. CAD/CAM-machining effects on Y-
TZP zirconia. Dent Mater 2004; 20: 655--62.
Marion L, Kosmač T, Nardin B, Kenda Z. Yttrium-
partially stabilized zirconium diokside post and
dontically treated teeth -- a production
rationale. 3 rd International Conference on
Industrial Tools. 2001 Apr 22--25; Celje,
Slovenija. ICIT; 2001: 169--172.
Meyeberg KH, Luthy H, Scharer P. Zirconium post.
A new all-ceramic concept for nonvital abutment
teeth. J Esthet Dent 1995; 7: 73--80.
Oblak Č, Marion L. Fiksnoprotetični zatički z
nazidki. Zobozdrav Vestn 1998; 53: 9--15.
Oblak Č. Vpliv brušenja in peskanja na mehanske
lastnosti tetragonalne cirkonijeve oksidne
keramike [magistrsko delo]. Ljubljana: Univerza
v Ljubljani; 1999.
Oblak Č, Kosmač T, Jevnikar P, Funduk N, Marion
L. Mehanske lastnosti in zanesljivost cirkonijeve
oksidne keramike. Zobozdrav Vestn 2000; 55:
98--103.
Oblak Č, Jevnikar P, Kosmač T, Funduk N,
Marion L. Fracture resistance and reliability of
new zirconia posts. J Prosthet Dent 2004; 91:
342--8.
Paul S, Schärer P. Adhäsivaufbauten für
vollkeramik-Kronen. Schweiz Monatsschr
Zahnmed 1996; 106: 368--74.
Paul S, Werder P. Clinical success of zirconium
oxide posts with resin composite or glass-
ceramic cores in endodontically treated teeth:
a 4-year retrospective study. Int J Prosthodont
2004; 17: 524--528.
Reeh ES, Messer HH, Douglas WH. Reduction in
tooth stiffness as a result of endodontics and
restorative procedures. J Endod 1989; 15: 512--6.
Schweiger M, Frank M, Clausbruch SC, Höland W,
Rheinberger V. Microstructure and properties of
pressed glass-ceramic core to a zirconia post.
Quint Dent Technol 1998; 22: 73--9.
Simon. MH. Präprothetische Rekonstruktionen mit
Zirkondioksid-Wurzelstiften. Phillip J 1997; 14:
95--100.
Seitner T, Gläser R. Vollkeramische Restaurationen
bei stark zerstörten Seitenzähnen. Quintessenz
1997; 48: 499--514.

235
oblak 227_236.qxd 20.9.2005 9:02 Page 236

Sorensen JA, Mito WT. Rationale and clinical
technique for esthetic restoration of
endodontically treated teeth with the
CosmoPost and IPS Empress post system.
Quint Dent Technol 1998; 22: 81--9.
Sundh A, Molin M, Sjogren G. Fracture resistance
of yttrium oxide partially-stabilized zirconia all-
ceramic bridges after veneering and mechanical
fatigue testing. Dent Mater 2005 ; 21: 476--82.
Swain MV. Grain-size dependence of toughness
and transformability of 2 mol% Y-TZP ceramics. J
Mater Sci Lett 1986; 5: 1159--62.
Trabert KC, Caputo AA, Abou-Rass M. Tooth
fracture -- a comparison of endodontic and
restorative treatments. J Endod 1978; 4: 34-1-5.
Wegner SM, Kern M. Long-term resin bond
strength to zirconia ceramic. J Esthet Restor
Dent 2004; 16: 327--8.
Wohlwend A, Studer S, Schärer P. The zirconium
oxide abutment: an all-ceramic abutment for the
esthetic improvement of implant super-
structures. Quint Dent Tech 1997; 1: 63--74.
Zalkind M, Shkury S, Stern N, Heling I. Effect of
prefabricated metal post-head design on the
retention of various core materials. J Oral
Rehabil 2000; 27: 483--7.

Asist. mag. Čedomir Oblak, dr. dent. med., Center za fiksno protetiko in gnatologijo KC v
Ljubljani; asist. mag. Peter Jevnikar, dr. dent. med., Center za snemno protetiko KC v Ljubljani;
prof. dr. Tomaž Kosmač, univ. dipl. ing. met., Inštitut Jožef Stefan; prof. dr. Nenad Funduk, dr.
dent. med., Center za snemno protetiko KC v Ljubljani; prof. dr. Ljubo Marion, dr. dent. med.,
Center za fiksno protetiko in gnatologijo KC v Ljubljani

236