Rbet

Dolen del od rbetot(sostav)
 lumbalniot 'rbet, krstnata koska (sacrum), sakroilijakalni zglobovi, trti~nata koska (coccigeum);  sosednite zglobovi, muskuli, tetivi, ligamenti;  nervni elementi (cauda equina, poedine~ni nervni koreni + periferni nervi koi gi inerviraat strukturite na dolniot del od 'rbetot).

Pre{len
pre{lenski tela, koi slu`at za nosewe na te`inata; nevralni arkusi, koi slu`at za za{tita na nervnite elementi; koskeni izrastoci (spinozni i transferzalni), koi slu`at kako potpira~i i ja zgolemuvaat efikasnosta na akcijata na muskulite.

Me|upre{lenski diskus
• • •  fibrozen prsten (annulus fibrosus) meko jadro (nucleus pulposus) Krajni plo~i na teloto; Po~nuvaj}i od srednata pa do osumdeset godi{na vozrast zapo~nuva kontinuirano i postepeno propa|awe na kolagenite vlakna vo sekoj prsten  So zapo~nuvawe na degenerativnite promeni vo diskusot se pojavuvaat abnormalni dvi`ewa pome|u sosednite pre{lenski tela.

Me|upre{lenski diskus
 Mekoto jadro e izgradeno od edna rastresita, dezorientirana osnova od vlakna na kolagen+`elatinozen matriks od razli~ni glikozoaminoglikozidi, voda i sol.  Zaradi ovaa `elatinozna struktura pravecot na vertikalnata kompresija na diskusot se distribuira ne samo vertikalno tuku i radijalno(kako obra~i na edno bure so voda)  Pri fleksija i ekstenzija pre{lenskite tela se trkalaat vrz ovaa topka sostavena od nekompresibilniot gel, dodeka pak zadnite zglobovi go vodat i go ograni~uvaat dvi`eweto.

Diskus intervertebralen

Nevralni elementi
 Nervnite korewa, kako }e ja napu{tat cauda equina, odat prema nadolu i nadvor.  Vo lumbalniot 'rbet sekoj nerven koren pominuva preku (nad) pome|u pre{lenskiot disk, pred i pod gorniot artikulira~ki (zglob) facet, nad dorzalnata strana od pre{lenskite tela, i zaobikoluvaj}i ja medijalnata i dolnata strana od pedikulusot izleguva niz pome|upre{lenskiot foramen.  Na nivo na pome|upre{lenskiot

Anatomski segment
 od hirur{ka gledna to~ka, go so~inuvaat edno pre{lensko telo, na nego zaka~enite zadni elementi i diskusot ispod nego  Za sekoe pre{lensko telo se pripoeni {est t.n. zadni elementi, vklu~uvaj}i go pedikulot+ nerven koren koj izluguva I nerven koren koj tuka propatuva

Zadni delovi na pre{lenot
 Gorni: pedikulot, superiorniot facet i transferzalniot prodol`etok.  Dolni: spinozniot prodol`etok, laminata i inferiorniot facet.  Me|upre{lenski diskus

Optovaruvawe na 'rbetot
 Promenata od legnata vo stoe~ka polo`ba go zgolemuva pritisokot za 4 pati, vo sede~ka za 6 pati, a pri navednuvawe sprema napred so spu{teni race maksimalno.  Optovaruvaweto na 'rbetot, se razbira, mora da se rastovari, inaku 5tiot lumbalen pr{len bi mo`el da se skr{i. Ova rastovaruvawe nastanuva preku paraspinalnite muskuli i najva`no od se, preku abdominalnata praznina, {to igra uloga na hidrauli~na komora {to go absorbira i go namaluva optovaruvaweto.

Bolka vo krstot(etiologija)
1.   • • • Spondilogena; Koskena; Meko tkivna; Diskogena; Neorganska(psihogena); Druga (viscerogena, vaskularna, nevrogena)

Bolest na diskusot
Pretstavuva degeneracija na rbetniot stolb i diskusot ; Toa e normalen tok na stareewe: 3. Faza na disfunkcija; 4. Faza na nestabilnost; 5. Faza na restabilizacija

Faza na disfunkcija
Se pojavuva pome|u 15-45 god; Jadroto ja gubi hidratacijata(se namaluva visinata na diskusot); Na prstenot se pojavuvaat puknatini-se gubi potporata na prstenot- lesno mo`e da nastane hernijacija na jadroto;

Faza na nestabilnost
 Pome|u 35-70 god; 2. Se gubi stabilnosta na diskusot-se gubi obsegot na trkalawe na segmentot- se gubi stabilnosta na segmentot; 3. Nastanuvaat zgolemeni obsezi na fleksija/ekstenzija- toa se gleda na Rtg(maksimalna fleksija/ekstenzija+ prisastvo na gas+ po~etni izrastoci) 4. Nastanuva lulawe na zadnite zglobovi;

Faza na nestabilnost
1. Faza na segmentalna hiperekstenzija (zaradi isten~eni predni vlakna na anulusot) so subluksacija na zadnite zglobovi; 2. Stesnuvawe na i.v. prostor+pojava na retrospondilolisteza; 3. Zadnite zglobovi se vo postojana hiperekstenzja ( treba da se izbegnuva

Faza na restabilizacija
Se javuva nad 60 god; Se formiraat osteofiti+degeneracija hiperterofija na zadnite zglobovi i ligamenti; Nastanuva spinalna stenoza

Diskus hernija

Sinonimi za diskus hernija

Herniran diskus Prolabiran diskus Sekvestriran diskus Soft disk Skliznat diskus

Protruzija na diskusot Ispaknuvawe na diskusot Rupturiran diskus Ekstruzija na diskusot "Diskus"

Patogeneza na lumboi{ijalgija
Priroda na herniraniot fragment: Prisastvo na mas efekt; Distenzija vo samata masa(jadroto) Inflamacija pome|e korenot/diskot; Anatomska lokalizacija na prtisokot vrz korenot/ganglionot

Vidovi na diskovi hernijacii 1. Zatvoreni-protruzija 2. Otvoreni-hernijacija a.subligamentarna(subanularna ) ekstruzija b. transligamentarna ekstruzija v. sekvestriran diskus

Degeneracija na diskusot
Dava lumbalna/sakralna bolka; Retko se spu{ta do kolenoto; Akutna bolka = degeneracija na dskusot ili luksacija na zadnite zglobovi; Rekurentna bolka = segmentalna nestabilnost+dodatna hiperekstenzija na zadnite zglobovi; Hroni~na bolka = segmentalna nestabilnost/ hiperekstenzija

Akutna bolka-tretman
Mirovawe+analgetika+sedativi(r etko) Fizikalna terapija i programa = ve`bi vo fleksija ili ekstenzija; Manipulacija = pasivna fleksija vo fetalna polo`ba; Upotreba na ladno(mraz);

Hroni~na bolka-tretman
1.prirodna tendencija na bolesta vodi kon namaluvawe na simptomite i eventualno izlekuvawe; 2.nitu edna specifi~na terapija ne mo`e da gi zafati promenite na diskusot; 3.tretmanot treba da se naso~i kon komforten `ivot na pacientot, dodeka prirodata vlijae vrz kontrolata na simptomite; 4.bolkata se namaluva so le`ewe i preku rastovaruvawe na 'rbetot; 5.sekoja aktivnost koja dava ekstenzioni istegnuvawa na 'rbetot ja zgolemuva bolkata.

Op{i na~ela

Sekoga{ koga e mo`no preku denot sedni. Ne dofa}aj.

Ne podigaj te`ina iznad glavata.

Ne odi navednato.

Ne pomestuvaj name{taj so povlekuvawe od napred.

Ne nosi teret.

Ne gi podigaj prozorcite.

Ne se zdebeluvaj.

Ne se premoruvaj.

Ne odr`uvaj bilo kakva polo`ba prodol`eno vreme.

Spiewe Sedewe

Stanuvawe Stoewe Podigawe

Du{ekot treba da bide tvrd. Ako du{ekot e mek, pod nego treba da se postavi daska. Spij na svojata strana so svitkani kolkovi i kolena. Nikoga{ ne sedi so ispru`eni noze. Sedi so kolenata povisoko od kolkovite. Najdobro e da se sedi so stopalata potpreni na potpira~. Ako ova go nema, skrsti gi nozete. Koga se vozi auto, sedi{teto treba da e {to poblizu do volanot. Koga se vozi{ kako patnik, postavi perni~e pozadi grbot, za da sedi{ napred na sedi{teto, flektirajj}i gi kolenata i kolkovite. Va`no e da ne se sviva grbot pri stanuvawe od sednata polo`ba. Pridvi`i se napred od stolicata i stani so ispraven grb. Upotrebi gi racete za da si pomogne{. Potrebno e ednoto stopalo da bide potpreno na podpira~, a drugoto na podot. Nikoga{ ne stoi svitkan sprema napred. Ne treba da se podiga teret pote`ok od 15 lb pri bolka vo grbot, a ni{to pote{ko od 50 lb okolu 6 meseci. Pri podigawe od podot svitkaj gi kolenata i kolkovite, so ispraven 'rbet, dr`i go objektot {to poblisku do teloto, i toga{ ispravi se.

Ruptura na diskusot

I{ijalgija-anamneza
Bolka vo nogata e dominanten simptom vo odnos na grbnata bolka  Taa dominira pri po~etokot na simptomite ili  Taa dominira za vreme na pregledot ili  Ponekoga{ za vreme na aktivnost koja ja vlo{uva, pacientot izjavuva deka glavna bolka e vo nogata (ili butot) Parestezii/otrpnatost po tipi~ni dermatomi  Lateralno stapalo i listot kaj S1 koren,  Lateralna podkolenica, dorzuma na stapalo, palec za L5 koren,  Medijalna podkolenica za L4 koren,  Koleno za L3 koren

I{ijalgija-nevrolo{ki naod
Koren Promeni Bolka L2-L4 medijalna strana od nogata L5 prednolateralna strana na noga i dorzum na stapalo Dorzofleksija na sko~en zglob; ext hall. longus dorzum na stapalo; later.podkole nica tibialis post. podkolenica S1 lateralen maleolus i stapalo Plantarna fleksija; flex. hall. longus lateral. stapalo; post. podkolenica Ahilov Podkolenica

Motorna slabost

Ekstenzija na koleno

Zaguba na senzibilitet Namaleni refleksi Oslabenost, hipotrofiii

medijalna podkolenica patelaren nadkolenica

Ruptura na diskusot:klini~ki znaci
Bolka; Polo`ba na teloto; Muskulen spazam; Iritacija na korenot (TPIN) Kompresija na korenot (Motorna slabost+senzibilitet+promena vo refleksi)

Kriteriumi za dijagnoza na dorzolateralen herniran diksus
Bolka vo nogata dominantno oplakuvawe razlika od grbnata bolka. distribucija po dermatomi za Specifi~ni nevrolo{ki simptomi Signifikantni promeni vo TPIN

TPIN pomalku normala Vkrsten TPIN

od

50%

od

Znakot na palpacija na nervot Nevrolo{ki ispadi slabost, hipotrofii, senzibilitet, refleksi (najmalku 2)

Konzervativen tretman-akutna
bolka

Mirovawe (7 dena) Analgetika/antiinflamatorni lekovi; Ladno/toplo Muskulni relaksansi; Trakcija/manipulacija-opasna; Periradikularno injektirawe na kortiko/anestetik/analgetik

Hirur{ki tretman
Progresija na muskulen deficit; Jako izrazen nevrolo{ki deficit so jako izrazen TPIN; Sy cauda equina; Neuspeh na konzervativen tretman (najmnogu 3 meseci); Rekurentna i{ijalgija;

Hirur{ki tehniki
 Laminektomija;  Hemilamnektomija;  Interhemilaminektomija;  Mikrolaminektomija;  Lateralna mikrolamnektomija;  Preden pristap;  Endoskopski pristap;  Perkutano vadewe na diskusot /hemonukleoliza

Stenoza na rbetniot kanal

Podelba na stenoza
A 1 2 B 1 2 3 4 5 C Kongenitalna Ahondroplasti~na Normalnen pac. So stenoza Steknata Degenerativna Degenerativna spondilolisteza Jatrogena posle fuzija Posttraumatska Bolesti ( m. Paget) Kombinacija na A+B

Naod kaj bolkata Tip Lokalizacija

Vaskularna Ostra, gr~ Muskuli koi rabotat (~esto na listot, mo`e butot i nadkolenica) Retko posle po~etokot Odewe Prekin na muskulnata aktivnost duri i vo stoewe Brzo (minuti) Nema Negativen Negativen Nema puls

Nevrogena Nejasna,radikularna, te`ina, gr~ Ili tipi~no radikularna ili difuzna sekoga{ vo butot i nadkolenicata

[irewe

^esto posle po~etokot, obi~no proksimalno prema distalno ^esto so odewe, no i pri stoewe Odewe svitkan, fleksiona polo`ba udobna; pri pojava na bolka treba da se legne ili sedne Bavno (nekolku minuti) Obi~no ima Pozitiven ili negativen Pozitiven ili negativen Ima puls

Vlo{uvawe Osloboduvawe

Namaluvawe na bolkata Nevrolo{ki simptomi TPIN Nevrolo{ki pregled Vaskularno ispituvawe

Indikacii za operacija
Neuspeh na konzervativen tretman; Jako izrazena bolka i ote`nato odewe; Hipotrofii na muskulaturata; Prisastvo na hernijacija na diskusot+ stenoza;

Spondilolisteza

Pri~ini za spondilolisteza
Tip I II a. b c III IV V Degenerativna Traumatska Patolo{ka Klasifikacija Displasti~na Istmi~na Liti~na Opis Kongenitalna abnormalnost sakrum ili arkusot na L5. Lezija vo pars interartikularis Fraktura poradi optovaruvawe na pars Elongiran no intakten pars interart. Akutna fraktura na pars Degeneracija na facetnite zglobovi, poradi intersegmentalna nestabilnost so dolg tok. Fraktura vo predel na arkusite nadvor od pars interartikularis Prisustvo na generalizirano ili lokalno zaboluvawe na koskata na goren

Podelba na spondilolisteza
Gradus I II III IV stepenot na izmestuvaweto <25% pome|u 25-50% pome|u 50-75% >75%.

Degenerativna spondilolisteza

Spondilolisteza-tretman

Spondilolisteza-tretman

Torakolumbarni frakturi

Stabilnost na 'rbetot
 Glavno ja davaat koskenite zglobovi (glavno diskalnite zglobovi i sinovijalnite zglobovi na zadnite elementi)  so ligamentarnite (pasivna) i muskulnite (aktivna) sistemi.  Volnite i refleksnite kontrakcii na muskulite, kako sakrospinalnite, abdominalnite, glutealnite, psoas i nadkoleni~nite ja pomagaat ovaa stabilnost

Tabela Anatomska baza na klasifikacija na frakturite
Stolb
Preden

Komponenti
Ligamentum anterior longitudinale

Predna polovina na pre{lenskoto telo Preden del od anulus fibrosus Sreden Ligamentum posterior longitudinale

Zadna polovina na pre{lenskoto telo Zaden del od anulus fibrosus Zaden Nevralniot arkus so facetnite zglobovi Ligamentum flavum Supra/interspinozni ligamenti

Klasifikacija-lesni
Frakturi na procesus transfersus; Frakturi na procesus artikularis; Frakturi na procesus spinosus.

Klasifikacija-te{ki
Kompresivni frakturi; Kompresivni frakturi na vert telo (burst); Frakturi na pojas za voza~i(seatbelt); Frakturi so dislokacija.

TL frakturi-te{ki
Tip frak Kompresiv ni Burst Seat-belt Dislokacija Preden stolb Sreden Zaden intak/distr a intakten

kompresij intakten a kompresij kompresij a a

intakt/les distrakcija distrakcija n kompresij kompresij distrakcija distrakcija a a/rotacja/ / rotacija / rotacija

Burst fr

Fraktura-dislokacija

Tretman
Preden stolb- obi~no stabilnikonzervativen tretman; Sreden stolb- nestabilnioperativen tretman; Zaden stolb- obi~no stabilni; Frakturi/dislokacija- operativno Seat-belt- konzervativno so pojas vo hiperekstenzija;

Vraten rbet

Bolka vo vratot

Bolka vo vratot-pri~ini
Te{ki: 2. Disekcija na karotidi; Srceva bolka; 3. Infekcii (retrofarinks) 4. Diskus hernija/stenoza/spondiloza; 5. Tumori Polesni: 7. Stres/muskulen spazam; 8. Prolongirana posturalna sostojba ili prekumerna upotreba; 9. Polesni povredi (pad, soobra}ajka) i frakturi; 10.Preneseni bolki od grbot

Vratna radikulopatija

Vratna radikulopatija
Se dol`i na hernijacija na vraten diskus; Bolkata zapo~nuva sabajle, posle stanuvawe od krevet; Ispituvawa: NMR, KTmielografija, nativen KT.

Vratna radikulopatija
Tretman: 90% od akutnata bolka pominuva so konzervativen tretman( antiinflamatori+ cervikalna trakcija od 10-15 min); Operacija: Preden pristap+fuzija(4-6 nedeli) Zaden pristap

Ve{ta~ki disk

Vratna stenoza
 Sinonim na vratna spondiloza;  Podelba: 3. Kongentalna; 4. Zaradi degeneracija na diskusot; 5. Hipertrofija na koskeni delovi/ ligamenti/dura; 6. Subluksacija/spondilolisteza

Vratna stenoza

Vratna stenoza
• Klinika: 2. Kompresija na koren; 3. Kompresija na medula spinalis (mielopatija) 4. Bolka I parestezija vo glavata, vratot I rameto;

Vratna stenoza

Vratna stenoza-tretman
Konzervativen: pojas/[ancova kravata; Operativen: Zaden pristap: pri >3 nivoa; Obi~no se pravi laminektomija od S3-S7; Preden pristap kaj <2 nivoa;

Stenoza-tretman

Povredi/frakturi na vraten rbet odS3-S7

Povredi na medula bez Rtg abnormalnosti
Dijagnoza:  nativen Rtg, KT, NMR na regionot+ nativen Rtg na cel rbet Tretman:  nadvore{na imobilizacija dodeka ne se odredi stabilnost so Rgg vo fleksija/ekstenzija;  Nadvore{na imobilizacija do 12 nedeli;  Po~etni aktivnosti po 3 meseci.

Vidovi na povredi na vraten rbet
Pravec na sila Fleksija Deluva sama so kompresija so distrakcija Iskinat zaden lgament Dislocirani/z aklu~eni faceti Disrupcija na ALL so retrolisteza na gornata vertebra Kompletna disrupcija na ligamenti Dislokaci Fr na predno verte ja na telo so kifoza faceti Disrpucija na lig interspinosus Fr tear-drop Fr na proc sinosus Fr niz facetite

Ekstenzija

Neutralna pozicija

Fr burst

Stabilnost na vraten rbet
Kompromitirawe na predni elementi davaat pogolema nestabilnost vo ekstenzija Zadni elementi davaat pogolema nestabilnost vo fleksija

Tretman
1. Imobilizacija i nadvore{na redukcija(ako e mo`no); 2. Da se ispita potreba od dekompresija; 3. Da se ispita stabilnosta na povredata na rbetot

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful