Evropa Med Socializmom in Neoliberalizmom: Evropa V Slovenskih Medijih

PRI MO KRAOVEC I N IGOR .
AGAR
DIGITALNA KNJINICA / DISSERTATIONES / 12
PEDAGOKI INTITUT / 2011
EVROPA MED
SOCIALIZMOM IN
NEOLIBERALIZMOM
Evropa v slovenskih medijih
EVROPA MED SOCIALIZMOM
I N NEOLI BER ALI ZMOM
PRI MO KRAOVEC I N IGOR . AGAR
DIGITALNA KNJINICA / DISSERTATIONES / 12
PEDAGOKI INTITUT / 2011
EVROPA MED
SOCIALIZMOM IN
NEOLIBERALIZMOM
Primo Kraovec in Igor . agar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom
Znanstvena monografja
Zbirka: Digitalna knjinica
Uredniki odbor: dr. Igor . agar, dr. Jonatan Vinkler, dr. Janja mavc, dr. Alenka Gril
Podzbirka: Dissertationes (znanstvene monografje), 12
Urednik podzbirke: dr. Igor . agar
Urednik izdaje: dr. Jonatan Vinkler
Recenzenta: dr. Darko trajn, dr. Janez Kolenc
Oblikovanje, prelom in digitalizacija: dr. Jonatan Vinkler
Izdajatelj: Pedagoki intitut
Ljubljana 2011
Zanj: dr. Mojca traus
Naklada izdaje na CD-ju: 100 izvodov
Izdaja je primarno dostopna na http://http://www.pei.si/Sifranti/EditStaticPage.
aspx?id=98
Imetnika moralnih avtorskih pravic na tem delu sta avtorja Primo Kraovec in Igor . agar, imetnik stvarnih avtorskih
pravic je Pedagoki intitut. To delo je na razpolago pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5 (priznanje avtor-
stva, nekomercialno, brez predelav). V skladu s to licenco sme vsak uporabnik ob priznanju avtorstva delo razmnoevati,
distribuirati, javno priobevati in dajati v najem, vendar samo v nekomercialne namene. Dela ni dovoljeno predelovati.
CIP - Kataloni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
070(497.4)(086.034.44)
94(4)"1956/1989":070(497.4)(086.034.44)
KRAOVEC, Primo
Evropa med socializmom in neoliberalizmom [Elektronski vir] :
Evropa v slovenskih medijih / Primo Kraovec in Igor . agar. -
Ljubljana : Pedagoki intitut, 2010. - (Zbirka Digitalna
knjinica. Dissertationes ; 12)
ISBN 978-961-270-044-7
1. agar, Igor ., 1960-
255096832
;
Vsebina
Vsebina ;
Uvod 11
I Evropa v slovenskih asopisih 19561989 (povzetki glavnih
ugotovitev in rezultatov raziskave) 1
Budimpeta 56 v Slovenskem poroevalcu (pregled poroanja) 1,
Budimpeta 56 v Dnevniku (pregled poroanja) i;
Berlin 61 v Delu in Dnevniku (pregled poroanja) ;
Delo ;
Dnevnik 1
Realpolitika razdeljene Evrope (interpretativni pregled poroanja o
Berlinu 61 v Delu in Dnevniku) ,
Mir in varnost ,
Realpolitika Vzhoda in Zahoda 8
Na Zahodu ni novega ,1
Pariz 68 v Delu (pregled poroanja) ,,
Pariz 68 v Dnevniku (pregled poroanja) 61
Praga 68 v Delu (pregled poroanja) 6,
Praga 68 v Dnevniku (pregled poroanja) 6
Varava 81 v Delu in Dnevniku: Evropa militarizacije in fnannih
trgov (interpretativni pregled poroanja) ;,
Med dvema ekstremoma ;,
Evropska varnost in sodelovanje ;8
Ekonomski in fnanni uinki poljske krize 8i
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 8
Berlin 89 v Delu in Dnevniku: rojstvo nove Evrope iz ruevin
socializma (interpretativni pregled poroanja) 8,
Evropski kontekst poroanja o padcu berlinskega zidu 8,
Rojevanje nove Evrope v Berlinu 88
Zdruena Evropa med antifaizmom in antikomunizmom 1
Dodatek: Seznam akterjev, vrednot in omemb Evrope pri vseh
obravnavanih dogodkih ,
Budimpeta 56 v Slovenskem poroevalcu ,
Budimpeta 56 v Dnevniku ;
Berlin 61 v Delu
Berlin 61 v Dnevniku 1oo
Pariz 68 v Delu 1o1
Pariz 68 v Dnevniku 1o
Praga 68 v Delu 1o
Praga 68 v Dnevniku 1o8
Varava 81 v Delu in Dnevniku 111
Berlin 89 v Delu in Dnevniku 118
II 68 in 89: veliki krizi, ki sta doloili Evropo, kot jo poznamo
danes 1i
Napredni proti birokratskemu socializmu (Kako se je mit
socializma razcepil na dvoje v Jugoslovanskem poroanju o okupaciji
ekoslovake leta 1968) 1i,
Medijska reprezentacija okupacije ekoslovake kot dogodka
izjemnega pomena 1i
Dva nasprotna sistema vrednot 1i
Reprezentacija okupacije kot krize 1,
Reprezentacija krize kot odloilne za usodo socializma 18
Zakljuek 1
68 kot hkratna kriza evropskega Zahoda in Vzhoda (Kritina analiza
poroanja slovenskih asopisov o maju 68 in okupaciji ekoslovake) 1,
Kriza evropske civilizacije med tudentskim uporom in generalno
stavko (Evropa v poroanju Dela in Dnevnika o razrednih bojih
v Parizu maja 1968) 1;
Kaj hoe dananja mladina? 1;
Vsebina
Kriza povojne evropske ureditve 1,o
Evropa , zgodovina in politini subjekti 1,
Evropa, mir in demokratini socializem (Evropa v poroanju
Dela in Dnevnika o okupaciji ekoslovake avgusta 1968) 1,;
Evropa v mitu socializma 1,;
Evropa in delitev na Vzhod in Zahod 16o
Evropa in kritike faizma, militarizma in imperializma 16
Socializem, boj za demokracijo in pot v tranzicijo 16
Madarska 56: Socialistina demokracija in sovjetski model
revolucije 1;1
Poljska 81: Socialistina demokracija in militaristini neo-
liberalizem 1;6
Berlin 89: Konec zgodovine in restavracija kapitalistine svobode 181
III Evropa, delo in znanje neko in danes 18;
Delo, politika in socializem 18
Politika brez ekonomije in ekonomija brez politike 18
Politika dela v socializmu 1,
Pravljice o imaterialnem delu in materialistina socialistina stra-
tegija ioi
Kulturno polje, novinarsko polje, avtonomija, privatizacija in
feksibilizacija i11
Bourdieujeva teorija kulturnega in novinarskega polja i11
Aktualne neoliberalne spremembe ekonomske in delovne politike i1,
Tranzicija kot prvotna akumulacija i1
Formalna in realna subsumpcija v kulturnem polju ii
Fleksibilizacija in proletarizacija v novinarskem polju ii;
Neoliberalni obrat v ekonomski politiki EU in vloga univerze v novih
zgodovinskih razmerah i1
Ekonomska politika in razredni boj v EU i1
Pomen in uinki neoliberalnega obrata v Evropi i6
Rojstvo drube znanja in zaton javne univerze io
Druba znanja, trg delovne sile in zgodovinske naloge univerze i6
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1o
Povzetek i,1
Summary i,
Literatura i,,
Stvarno in imensko kazalo i6
11
Uvod
P
odlaga monografje je raziskava Oblikovanje, razvoj in raba pojma
Evrope v slovenskih asopisih v drugi polovici 20. stoletja, ki je pote-
kala na Pedagokem intitutu od februarja 2008 do februarja 2011. Tekom
raziskave smo z metodo kritine analize diskurza (v izvirniku critical di-
scourse analysis, oziroma CDA) analizirali asopisno poroanje o estih
za zgodovino Evrope po drugi svetovni vojni prelomnih dogodkih: vsta-
ji na Madarskem leta 1956, zaetku gradnje Berlinskega zidu leta 1961,
okupaciji ekoslovake in tudentskem uporu ter generalni stavki leta v
Franciji leta1968, uvedbi vojnega stanja na Poljskem leta 1981 in zruitvi
Berlinskega zidu leta 1989 .
CDA je metoda analize medijskih in drugih javnih diskurzov, ki kom-
binira lingvistine, socioloke in zgodovinopisne metode. Je izrazito eklek-
tina in se spreminja od primera do primera. Kar je skupnega vsej heteroge-
ni mnoici CDA, je predvsem njihova drubena kritinost in poudarek na
diskurzivni posredovanosti zgodovine in politike in ne toliko strogo dolo-
ena metodologija ta variira od raziskave do raziskave in se vsaki spro-
ti modifcira glede na specifnost materiala (medijskih, arhivskih in dru-
gih virov), tematike in drubeno-kritine perspektive.
1
V naem primeru je
metodologija vkljuevala pregled poroanja Dela (leta 1956, e pred usta-
novitvijo Dela , Slovenskega poroevalca) in Dnevnika (klasina delitev na
liberalne in konservativne medije, ki jo za primerjalno analizo uporablja
veina CDA analiz, v kontekstu medijskega krajine socialistine Jugoslavi-
1 Norman Fairclough, Critical Discourse Analysis: Te Critical Study of Language, London in
New York 1995; Gilbert Weis in Ruth Wodak, Critical Discourse Analysis: Teory and Inter-
disciplinarity, Basingstoke 2003.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1i
je ni imela velikega pomena, zato smo izbrali en resneji Delo in en po-
pularneji Dnevnik asopis) teden dni po posameznem dogodku.
Gre za t. i. one week rule, saj se pri analizi medijskega poroanja o
prelomnih dogodkih to v enem tednu zadostno tematsko in reprezenta-
cijsko artikulira, da predstavlja reprezentativen material za analizo. Zbran
material smo nato analizirali kvantitativno (merjenje prostora, namenje-
nega posameznim temam in akterjem, katere podteme imajo veje naslo-
ve in fotografje, kakno je prostorsko razmerje med glavnim dogodkom in
ostalimi dogodki, o katerih asopisi istoasno poroajo, ali se v asu poro-
anja o izbranem dogodku pojavijo kakni novi tipografski in prostorsko-
distribucijski postopki v analiziranih medijih) in kvalitativno (kateri ak-
terji in podteme se pojavljajo v poroanju in dogodku, kako so lingisti-
no in diskurzivno reprezentirani, kdo ima vejo veljavo pri interpretaci-
ji dogodkov in kako je ta diskurzivno skonstruirana
2
ter osnovne ugotovi-
tve uredili v raziskovalna poroila, ki so bili podlaga posameznim poglav-
jem v tej monografji.
Prvi del monografje sestavljajo zbrana raziskovalna poroila, ki jim je na
koncu dodan e kvantitativni del o pomembnih akterjih in vrednotah ter
omembe Evrope v analiziranih asopisnih besedilih. Drugi del monograf-
je je sestavljen iz nekaj spisov, ki so nastali neposredno iz raziskovalnih po-
roil oziroma se neposredno nanaajo na raziskavo, zadnji, tretji del mono-
grafje pa so spisi, ki se na raziskavo nanaajo posredno (brez raziskave jih
ne bi bilo, a niso povsem tematsko in konceptualno vezani nanjo).
i Rudolf de Cillia, Karin Liebhart, Martin Reisigl in Ruth Wodak (ur.), Te Discursive Con-
struction of National Identity, Edinburgh 2003, 3642.
Evropa v
slovenskih
asopisih
19561989
Povzetki glavnih
ugotovitev in rezultatov
raziskave
1,
Budimpeta 56
v Slovenskem
poroevalcu
Pregled poroanja
5
.10. Pokop rehabilitiranih. Povzetek po Radiu Budimpeta . Pou-
darja se nedolnost obsojenih v politinih procesih. Tem je name-
njena zadnja ast pokopa v grobnico, ki je namenjena velikanom de-
lavskega gibanja.
V lanku se pojavi tudi drobna samorefeksija: V govorih so navzoi iz-
razili globoko obalovanje nad vlogo, ki jo je prevzel tisk v lanem procesu
proti Rajku /.../ madarski novinarji se bodo vsi udeleili pogreba in polo-
ili venec na grob. Gre za refeksijo vloge tiska v politinih procesih (ne le
tistih na sodiu) in za odloitev za simbolno gesto, ki pomeni spremem-
bo v politini orientaciji tiska v nasprotju z dananjo spontano ideologi-
jo novinarjev, ti takrat niso, ob obalovanju napak preteklosti, zaeli zakli-
njati nevtralnosti in depolitizacije, temve so obalovali doloeno politi-
no usmeritev tiska, ne politinosti tiska nasploh, in se odloili za druga-
no politino usmeritev.
8. 10. Rajko poiva med heroji. Ponovno povzetek po Radiu Budim-
peta . e v podnaslovu je poudarjeno, da je bilo na pogrebu Rajka in tova-
riev prisotnih 300.000 ljudi v molei manifestaciji. Ta sintagma po-
udarja obenem emocionalni in politini naboj dogodka. Ljudje na pogre-
bu so poimenovani mnoica delavcev , mrtvi pa revolucionarji, ju-
naki madarskega delavskega razreda in velikani delavskega gibanja.
S poudarjanjem revolucionarnosti in delavske podpore pokopanim se obe-
nem poudarja nerevolucionarnost oziroma lana revolucionarnost reima,
ki jih je obsodil. Omenjeno je, da so govorniki na pogrebu obsojali stalini-
stini reim na madarskem, kult osebnosti, stalinske teorije in napa-
ke (neposredni navedek iz govora) in zloine.
16. 10. Rakosi je glavni krivec. Madarski tisk zane odkrito obsoja-
ti prejnji reim na Madarskem , posebej Rakosija . Pri tem uporablja me-
taforika oienja in omenja vrednote iskrenosti, zdravosti in istosti. Pr-
vi se pojavijo vrednote s podroja mednarodne politike, posebej v zvezi z
Jugoslavijo : S socialistinimi deelami, med njimi tudi z Jugoslavijo , eli-
mo vzpostaviti nove odnose na osnovi vzajemnega spotovanja nacionalne
neodvisnosti, sodelovanja in izmenjave izkuenj in medsebojne pomoi.
(povzetek uvodnika Szabad Nep)
Nepsava medtem razkriva, da Rakosi ni odstopil iz zdravstenih razlo-
gov, temve je bil k temu prisiljen. Rakosijevo politiko in dejanja ta aso-
pis oznai kot zloine, ki so vrgli temno senco na ljudsko demokracijo
in socializem . To, da so se dogajali v imenu socializma , daje Rakosije-
vim zloinom e dodatno teo in obenem pojasnjuje nujnost tako i-
enja ideolokega prostora, v katerem je treba sedaj pokazati, kaj sta re-
snini socializem in ljudska demokracija, kot simbolne geste rehabilitacije
revolucionarjev, ki jih je obsodil in usmrtil Rakosijev reim. Rehabilitira-
ni revolucionarji preteklosti, resnini revolucionarji, ki so jih ravno zaradi
tega ubili lani revolucionarji, postajajo v procesu ideoloke katarze zgled
za prihodnost.
Nepsava subjektivira in aktivira narod ta naj bi popravljal napake pre-
teklosti, celo tiste, ki jih ni storil sam, a so bile storjene v njegovem imenu
in proti njemu. Tako bo narod postal subjekt zgodovine namesto zlo-
inske klike.
26. 10. Prva poroila o bojih v Budimpeti, a poroanje o bojih se zane
kasneje kot sami boji. Slovenski poroevalec o bojih poroa ele, ko ti spro-
ijo spremembe v uradni politiki. Le politika drave je newsworthy
politika mnoic ni. Tako je prva vest ta o razreitvi prvega sekretarja CK
KPM Gerja (ki je bil neposredno pred uporom na obisku v Jugoslaviji ).
Razlogi za odsotnost novic v prvih dneh upora so verjetno tudi informa-
cijska blokada in previdnost ter zadranost asopisov ob poroanju o poli-
tinem dogajanju na Madarskem , saj je Jugoslavija ob izbruhu upora rav-
no poskuala navezati prijateljske stike z Gerjem, ki je bil del Rakosijeve
klike. Obenem pa iz asopisov, razen iz ponatisa in prevoda Budim-
petanskega dnevnika Dobrice osia, ki je je bil natisnjen kasneje, ni
mogoe razbrati, da bi poskuali dobiti tudi informacije iz upornikih ali
vsaj neodvisnih virov. Prvi terenski poroevalci so se v Budimpeto prebi-
li ele veliko kasneje. Slovenski poroevalec je bil tako odvisen od uradnih
madarskih medijev, ki so na zaetku poskuali zakriti obseg in intenziv-
nost dogajanja.
1; Budimpeta 56 v Slovenskem poroevalcu (pregled poroanja)
Tudi v tem prvem poroilu, kot v veini nadaljnjih, je glavni govorec
predstavnik uradne politike, tokrat Janos Kadar . Njegova interpretaci-
ja dogajanja je, da je poloaj protisloven, da se v njem prepletajo razlini
elementi. Glavna elementa sta dva upraviene demonstracije rodolju-
bov, potene mladine ipd. in kontrarevolucionarni , reakcionar-
ni elementi. Prvi si elijo prenove socializma , resnine socialistine de-
mokracije , medtem ko drugi ne elijo ukiniti le starega reima, temve
socializem v celoti. Drui jih sovratvo do starega reima, razlikujejo pa se
v eljah za prihodnost. Kadar opredeli izbruh oboroenega boja kot na-
pad na dravno oblast in ljudsko demokracijo kar, paradoksno pome-
ni, da, e sta dravna oblast in ljudska demokracija sinonimni, je bila ljud-
ska demokracija uresniena e pod Gerjem torej ni bilo potrebe po nje-
govi zamenjavi obenem pa tudi ljudske zahteve niso bile upraviene. Ta na-
petost in to nihanje med ljudstvom kot nosilcem upravienih zahtev po
spremembi in zapeljano mnoico, ki ni sposobna videti dejanskega po-
loaja v dravi, je znailna za diskurz madarske dravne oblasti v celoti.
V lanku se tudi prvi pojavita pogosti vrednoti red in mir Kadar po-
ziva ljudstvo k pomoi pri zagotavljanju reda , medtem ko Nagy mir posta-
vi kot pogoj za uresnievanje ljudskih elja in zahtev (ki jih lahko uresnii
le drava-partija ). Ljudstvo lahko zahteve le formulira, ne more pa samo iz-
peljati sprememb. S tem se retroaktivno legitimizira obsodba oboroenega
boja v celoti, saj ta rui red in mir in onemogoa izpeljavo sprememb to-
rej je lahko le delo kontrarevolucionarjev in reakcionarjev.
V drugem lanku istega dne je dvojici red in mir dodana e disciplina.
Omenjene so zahteve mladine in knjievnikov, izraene na prvih demon-
stracijah . Kontrarevolucionarni elementi so previdno zapisani v narekova-
jih, naveden je tudi vir te oznake, Radio Kosuth. Prvi so tudi omenjene
sovjetske vojake enote z uporabo pasiva na pomo so bile poklicane,
pri emer akter klicanja na pomo ni ekspliciran.
27. 10. Szabad Nep o dogodkih. Nadaljuje se povzemanje dogajanja
po uradnih madarskih medijih, ki so vedno eksplicirani kot vir poroa-
nja. Szabad Nep poziva k redu in miru in za upor krivi zloinsko kliko,
ki je vodila napano politiko in ki je ni mogoe istovetiti s partijo .
Vzpostavlja se simbolna lonica med kliko in partijo prva je zlo-
inska organizacija, medtem ko lahko partija deluje v imenu ljudstva . Sza-
bad Nep upor interpretira kot izraz zahtev ljudstva ki jih je partija z na-
stavitvijo Nagyja in odstavitvijo Gerja in z programskimi smernicami, iz-
raenimi v govorih Nagyja in Kadarja , e zaela uresnievati. Vidna je ne-
posredna zveza med ljudstvom in partijo uradni tisk tega razmerja ne
more misliti protislovno, prav tako revolucionarna politika zanj ne more
obstajati izven ali mimo partije , mogoa je le v enotnosti med eljo ljud-
stva in akcijo partije .
Teki dnevi Madarske (vir: Radio Budimpeta ). Poloaj je ozna-
en kot bratomorna borba in prelivanje krvi. Kot poglavitni nalo-
gi vlade sta opredeljeni popravljanje napak preteklosti in uresnievanje
zahtev ljudstva . Druga prioriteta je ureditev odnosov s Sovjetsko zvezo ,
kjer se (posredno kot kritika pretekle zunanje politike Madarske ) pou-
darjajo vrednote, ki jih je v socialistino zunanjo politiko ravno kot sred-
stvo kritike zunanje politike SZ vpeljala Jugoslavija: neodvisnost , enako-
pravnost, nevmeavanje v notranje zadeve. Kot prioritete nove vlade-v-na-
stajanju so dodane e sodelovanje s sindikati in delavskimi sveti (ki so tu
ele prvi omenjeni, eprav so bili eden od glavnih revolucionarnih akter-
jev vstaje) in amnestija za upornike, ki bodo poloili oroje in se predali.
Program vlade-v-nastajanju se kona s pozivom k boju proti oboroenemu
boju in nepopuanju glede vpraanja socializma oboje je ponovno ize-
naeno, oboroeni boj proti dravi je lahko le obenem tudi boj proti socia-
lizmu . Red je pogoj za reforme, te pa za polno uresniitev socialistine de-
mokracije .
Rok za vdajo je potekel. V tem lanku so za ideoloki boj proti oboro-
enemu uporu mobilizirane patriotske (in s tem socializmu dokaj tuje) vre-
dnote. Gre za apel domoljubom in rodoljubom naj pomagajo pri vzposta-
vljanju reda (kot se za -ljube spodobi), obenem pa so -ljubi izenaeni z de-
lavci in komunisti.
Budimpeta . Uvodnik, kjer so dogodki prvi predstavljeni na izrazi-
to komentatorski nain. Najprej je postavljena ostra opozicija med mirni-
mi in mogonimi demonstracijami tudentov , delavcev , intelektualcev in
dela ofcirjev. Vrstni red in izbor akterjev ni nepomemben: prvi so tuden-
ti, ki so bili verjetno dejansko v veini in protagonisti prvih demonstracij
a niso poimenovani denimo mladina , nato so delavci , ki so nekako vri-
njeni zraven na drugo mesto, eprav druga poroila ne omenjajo da bi bil
znaaj demonstracij delavski, a njihova omemba na zaetku uvodnika do-
daja kredibilnost in legitimnost demonstracijam, obenem pa ne omaja do-
sti tonosti poroanja (saj so delavci v delavski dravi pa del vsake
mnoice ), za delavci so intelektualci, ki, skupaj z delavci, predstavljajo udar-
no silo drubenih sprememb, in na koncu, poudarjeno, del ofcirjev e-
prav je tudi tudentov in intelektualcev protestiralo le del.
Sledi samorefeksija poroevalskega dela poroil ni veliko in e tista, ki
so, so le iz uradnih virov (uradni mediji in izjave visokih madarskih poli-
1 Budimpeta 56 v Slovenskem poroevalcu (pregled poroanja)
tikov). Interpretacija stanja je podobna kot v madarskih medijih ne gre
za kontrarevolucijo , kar je tako izraz doloenih simpatij do upornikov kot
kritika uradne sovjetske interpretacije dogodkov.
Upor je interpretiran kot posledica napane politike preteklosti, ki
je bila napana ravno zato, ker se je odtujila od ljudstva , ker je delala
dozdevno v njegovem imenu, v resnici pa brez njega, mimo njega in pro-
ti njemu (citat brez navedka Nagyjev govor?), ne pa kot upor proti soci-
alizmu kot takemu. Ta del je zelo pomemben, saj kae na dve kljuni ideo-
loki znailnosti tedanjega medijskega diskurza: 1) prejnji madarski na-
in ni bil le objektivno napaen, ni le delal napak kot takih, njegova dru-
ga, prav tako pomembna napaka je bila v tem, da je svojo napano politiko
prikazoval kot politiko v imenu ljudstva in 2) ne obstaja le eno videnje so-
cializma e ve, videnje socializma , kot ga je poskual vsiliti stalinistini
reim , sploh ne pomeni resninega socializma . Zato upor proti stalinizmu
ni upor proti socializmu , temve upor proti lanemu, napanemu socializ-
mu , proti zloinski politiki, ki se maskira kot socializem . Tu sta madar-
ska in jugoslovanska interpretacija dogodkov veliko bolj natanni in kom-
pleksni kot uradna sovjetska, ki vidi v uporu le dva akterja legitimne so-
cialistine sile (izenaene z dravno-partijskim aparatom) in sile reakcije
oz. kontrarevolucije .
Uvodnik (in tudi drugi lanki v Slov. poroevalcu in povzetki iz lankov
iz madarskega tiska) predstavijo kompleksnejo, tiridelno sliko tako
dravno-partijski aparat kot uporne mnoice so razcepljeni na dvoje. Prvi
na ostanke preteklega reima in nove sile, medtem ko so druge razklane na
tiste, ki si elijo resninega socializma in tiste, ki si elijo odpraviti vse vrste
socializma (tako stalinizem kot demokratini socializem ) ter restavrirati
kapitalizem oziroma predvojno drubeno-politino ureditev. Tudi odno-
si med obema niso enostavni kot v sovjetski interpretaciji, kjer gre za eno-
staven antagonizem med revolucionarno dravo-partijo in kontrarevoluci-
onarnimi elementi tu so na eni strani napredni elementi partije in upor-
nega ljudstva , kjer drugi postavljajo legitimne zahteve in so jih prvi dolni
uresnievati, na drugi pa protiljudski stalinisti ter protirevolucionarne in
protisocialistine skupine. Naloga tako partije kot ljudstva je torej prepo-
znati in premagati protirevolucionarne (tako stalinistine kot reakcionar-
ne) elemente, a obenem tudi uresnievati dejanski socializem in premaga-
ti preteklost.
Na koncu uvodnika sta kot glavni vrednoti izpostavljeni resnina soci-
alistina demokracija in polna neodvisnost .
Evropa med socializmom in neoliberalizmom io
28. 10. Nova madarska vlada. V podnaslovu so spet najprej menja-
ve v vrhu politike, ele na drugem mestu pa poroanje o dogajanju na uli-
cah Budimpete . Enako je v lanku prvi del je namenjen menjavam v vla-
di, drugi, kraji, pa ulinim bojem. Kot glavne vrednote nove vladne zased-
be so izpostavljene socializem , demokracija , neodvisnost in prijateljstvo z
vsemi narodi. Ta nabor vrednot predstavlja osnovo medijske reprezenta-
cije madarskega upora in politinih sprememb, ki jih je sproil gre za
tako notranjepolitine spremembe (premike v smeri resninega socializ-
ma in demokratizacije) kot za spremembe v zunanji politiki (neodvisnost
predvsem od SZ , in prijateljstvo ter sodelovanje namesto ostre bloko-
vske delitve). Gre torej za poskus odlonega preloma z dosedanjo realsocia-
listino/vzhodnoblokovsko politiko tako na nacionalni kot internacional-
ni ravni ter obenem za internacionalizacijo jugoslovanskih politinih te-
denc za reformo socializma , ki je opazna pri vseh notranjih revolucijah
znotraj vzhodnega bloka (Madarska , Poljska , eskoslovaka ...).
29. 10. Utiranje nove poti. Sooanje opisov in oznak, kot so kriza,
borba, drama, zmenjava, neredi ter red , organizacija in mir . Ponovno se
red in mir postavljata kot pogoj za zaetek nove poti, ki ji je upor sicer
na zaetku dal zalet ter pokazala na njeno nujnost, a jo, po spremembah
v vladi in odstavitvi Rakosijeve klike le e ovira (gl. tudi Titov govor).
Gre tudi za prvo javljanje iz Madarske , a e ne iz Budimpete , do kate-
re se e ne da priti. Poroila iz uradnih virov pravijo da ljudstvo, posebej
delavci , pomagajo vojski pri vzpostavitvi reda in miru (gl. tudi inter-
pretacijo, da so se elje ljudstva in vlade zlile v eno) ta poudarek tudi legi-
timizira politiko partije -drave kot delavsko oziroma ljudsko-demokrati-
no politiko. Po tej interpretaciji se borijo le e protidravne in torej proti-
revolucionarne skupine delavci (poudarjeno je ustavljanje delavskih stra
v posameznih tovarnah in delavskih vojakih enot, ki pomagajo redni voj-
ski) naj bi dokonno stopili na stran partije in drave ter spoznali, da lahko
le red in mir zagotoviti resnino socialistino demokracijo .
Sploen vtis je ta, da so delavci najbolj zreli dravljani v vseh teh dogodkih, da
praktino nikjer niso nasedli protisocialistinim elementom in provokacijam,
etudi so od prve ure dalje najbolj energino zahtevali spremembo politike par-
tije in vlade, pa tudi korenite spremembe v vodstvu v smislu odstranitve tistih
ljudi, ki so odgovorni za staro politiko.
Delavci so retroaktivno skonstruirani kot subjekt dogodkov, kot tisti, ki
postavljajo zahteve, ki jih je nova vlada e uresniila delavci so obenem
najbolj progresivna in revolucionarna (najbolj energino zahtevajo spre-
i1 Budimpeta 56 v Slovenskem poroevalcu (pregled poroanja)
membo za razliko od reakcionarjev, ki le potuhnjeno in manipulator-
sko zahtevajo povratek starega) in dravi-partiji najbolj lojalna drubena
skupina, kar legitimira vladno politiko in konstruira vlado kot dejansko
ljudsko in revolucionarno.
V tej perspektivi vlada ie dialog z ljudstvom , ki vse svoje zahteve na-
slavlja na vlado to pa popolnoma izolira tiste, ki e tu in tam poskua-
jo z orojem v roki napadati socialistino drubeno ureditev /.../ Z loe-
vanjem doloenih elementov od ljudstva so prvi izolirani in postavljeni
kot nasprotniki zaveznitva med ljudstvom in dravo. To je e enkrat po-
udarjeno na koncu lanka, kjer je opisano produktivno zaveznitvo med
novonastalimi revolucionarnimi politinimi formami (delavskimi sveti) in
partijo: ko se bosta v dravo vrnila mir in red , se bodo mnogi izmed teh
svetov in odborov /.../ vkljuili v vodstvo politinega ivljenja oziroma v
upravljanje drave. Mir in red z drugimi besedami, naddoloenost tega
razmerja z dravno-partijsko konsolidacijo revolucionarnega toka sta po-
goj za vkljuitev delavskih svetov , medtem ko je izkljuitev in eliminacija
elementov, ki vztrajajo pri oboroenem boju, pogoj za mir in red. Tri sto-
pnje normalizacije: eliminacija doloenih elementov red in mir re-
stavracija dravno-partijske oblasti.
Deklaracija vlade. Nateti so vsi kljuni elementi uradnega razume-
vanja in interpretacije upora. Upor ni bil kontrarevolucija (kritika sovjet-
skih poenostavljanj situacije) temve izraz upravienega nezadovoljstva z
zloinsko politiko preteklosti (ustvarjanje simbolnega preloma s stali-
nistino preteklostjo). V revolucionarno gibanje so se pomeali in ga po-
skuali izkoristiti reakcionarni in kontrarevolucionarni elementi, a jih
je vlada s pomojo ljudstva uspela premagati. Vlada bo uresnievala ljudske
zahteve po svobodni in neodvisni Madarski , po demokratizaciji in
ekonomskem napredku. Vidimo lahko tri glavne akterje: dravo-partijo ,
delavce -ljudstvo in elemente. Prva eli popraviti lastne napake iz prete-
klosti, reformirati socializem in je odgovorna za nacionalno suverenost in
neodvisnost . Drugi si elijo predvsem demokracije in vijega ivljenjskega
standarda. Tretji elijo zruiti socializem in restavrirati kapitalizem . Iz te
perspektive so izkljuene anarhini, utopini, osvobodilni elementi, ra-
dikalna gibanja, mladina se ne omenja ve, ni monosti tretje poti soci-
alizma , le miren in urejen prehod iz stalinizma v humani in demokratini
socializem po jugoslovanskem vzoru.
30. 10. Madarsko ljudstvo naj stori vse za prenehanje nadaljnjega pre-
livanja krvi. Povzetek Titovega pisma madarski partiji . Titov diskurz
je skoraj identien Nagyjevemu . Poglavitno protislovje, ki je pripeljalo do
Evropa med socializmom in neoliberalizmom ii
upora, je nesoglasje med prizadevanji delovnih ljudi za socialistini na-
predek in med dejavnostjo dravnega in politinega vodstva /.../ To se
mora sinhronizirati s prizadevanji delovnih ljudi in skupaj poraziti ele-
mente. Kljuen zastavek ideolokega boja je ohranitev vere delovnih lju-
di v socializem in nujen razvoj socialistine demokracije . Nagyjeva dekla-
racija je dokaz, da so se politika sedanjega dravnega in politinega vod-
stva in resnino socialistina demokratina prizadevanja madarskih de-
lovnih ljudi zlili v eno. V taknih pogojih bi vsako nadaljnje preliva-
nje krvi samo kodovalo interesom madarskih delovnih ljudi in socializ-
mu in lahko koristilo samo ciljem reakcije in birokratske deformacije.
Po Titu je upor pravzaprav protest proti loitvi interesov drave-parti-
je in ljudstva -delavcev in poskus njihove ponovne zdruitve, saj je njiho-
va zdruenost pogoj socialistine demokracije (za razliko od stalinistinih
reimov , ki, kot smo videli, delujejo mimo in proti ljudstvu ) in njihova
loenost ogroa socializem in pomeni nevarnost ali restavracije kapitaliz-
ma (reakcija) ali stalinizma (birokratska deformacija) dveh realno obsto-
jeih drubeno-politinih ureditev, v katerih (za razliko od socialistine
demokracije ) volje in elja ljudstva in drave niso eno, temve ali kompro-
mis med dvema (kapitalistina demokracija ) ali popolna dominacija kli-
ke in zatiranje ljudstva (stalinizem, tudi faizem). Ko je zdruitev obeh
interesov konana, se odpre prostor za izgradnjo resnine socialistine de-
mokracije , zato je nadaljevanje oboroenih bojev odve in lahko pomeni le
poskus uvajanja enega izmed dveh nezaeljenih reimov. Pomen oboroe-
nega revolucionarnega boja je torej odvisen od konteksta upravien je, ko
so elja in zahteve drave in ljudstva loeni, ko pa so ti zdrueni, je neupra-
vien in kodljiv.
Kruh in neodvisnost (nadnaslov: Szabad Nep odgovarja Pravdi ). Re-
ferenni lanek, kjer se sooita uradna sovjetska in titovsko-nagyjevska in-
terpretacija dogodkov. ista kontrarevolucija proti legitimnemu uporu s
primesjo elementov.
Tragedija Budimpete . Prvo poroanje s terena, zmerna samokritika
in zaudenost nad dejanskim obsegom unienja in oboroenih bojev. tir-
je glavni akterji: uporniki, ljudstvo , vlada in delavski sveti. V lanku se po-
novijo osnovne poante Titovega pisma.
31. 10. Najnoveji predlogi vlade. Ponovno Nagyjevo sklicevanje na
red in mir in apeliranje na ljudstvo , naj ohrani pridobitve revolucije , obe-
nem pa izjava vlade, da priznava novoustanovljene revolucionarne organi-
zacije (delavske svete ). Uvedba vestrankarskega sistema in poziv sovjetski
i Budimpeta 56 v Slovenskem poroevalcu (pregled poroanja)
vojski naj takoj zapusti ozemlje Madarske . Prvi so omenjene mean-
ske vrednote (svobodne volitve, vestrankarski sistem). Kadar apelira na
komuniste in na moralne vrednote: istost, iskrenost, pravinost.
Pomembne spremembe v Madarski . V enem izmed budipetan-
skih predmestij so delavci napadli in zavzeli poslopje partijskega komiteja,
potem pa je njihov voditelj dejal, da ne smejo niesar pokodovati, ker to
pripada komunistini partiji delavski stranki.
3. 11. Poloaj na Madarskem . Madarska izstopi iz Varavskega
pakta in objavi nevtralnost. Kadar ustanovi novo partijo .
Nova delavska partija . Ve o novi Kadarjevi stranki. Stranka nasto-
pa za pridobitve madarske republike in proti grozei kontrarevolu-
ciji . Izjava Kadarja , da nova stranka komunistov pomeni pretrganje vseh
vezi s preteklostjo in da bo njena glavna naloga braniti nacionalno neodvi-
snost (beseda neodvisnost se ponovi trikrat v enem odstavku). Nova stran-
ka bo branila socializem , a se bo obenem opirala na revolucionarno zgodo-
vino in kulturo madarskega naroda . Ideoloka platforma stranke bo mar-
ksizem -leninizem brez stalinizma in dogmatike. Gre za zmes socialistine
in romantino nacionalistine retorike, omenjata se ast in kultura naro-
da . Akterji, na katere Kadar naslavlja, so delavci , kmeti, intelektualci, mla-
dina in vojaki. Situacijo poenostavi in se priblia uradni sovjetski reprezen-
taciji: gre za spopad med silami obrambe socializma in kontrarevolucionar-
nimi silami. Na koncu pozove narod k pomoi pri vzpostavljanju normal-
nosti, reda in miru .
5. 11. Kadar sestavil vlado. Konec Nagyjeve in zaetek Kadarjeve
vlade. Poenostavljena opozicija je predstavljena e ostreje: na eni strani so
sile socializma in demokracije , na drugi pa sile kontrarevolucije in reakcije.
Upor ni ve dvoumen ali heterogen, je izkljuno kontrarevolucionaren , kar
lahko beremo tudi kot konsekventno izpeljavo Nagyjevih in Titovih tez.
Dogodki na Madarskem . V tem komentarju zunanjepolitinega
dopisnika Tanjuga, ki govori v imenu jugoslovanske javnosti, je viden
obrat v jugoslovanskem odnosu do dogodkov na Madarskem . Komen-
tator povzame in se strinja s Kadarjevo opredelitvijo situacije upor se
je (ker se oboroen boj ni konal po ponovni zdruitvi interesov vlade in
ljudstva ) sprevrgel v kontrarevolucijo . Nagyjeva vlada ga ni mogla kona-
ti in je preve popuala silam reakcije. Podpora novi Kadarjevi vladi. Prva
omemba Evrope .
Resolucija OZN o Madarski . Sovjetska, jugoslovanska in madar-
ska uradna interpretacija so si sedaj enotne. Madarski grozi kontrarevolu-
Evropa med socializmom in neoliberalizmom i
cija , Nagyjeva vlada je bila upravieno zamenjana, saj je bila preibka da bi
se lahko uspeno borila proti kontrarevoluciji . Govoru sovjetskega pred-
stavnika je namenjeno ve prostora kot govorom vseh ostalih skupaj, z iz-
jemo amerikega, ki ima priblino polovico prostora v primerjavi s sovjet-
skim.
7. 11. Blaginja drave in mir . Nadaljnje defniranje nove ideoloke
perspektive nove vlade. Glavna akterja sta partija in kontrarevolucionar-
ne sile, katerih cilj je restavracija kapitalizma . Le ko bodo te premaga-
ne je mogoe zagotoviti za madarsko ljudstvo najiri razmah demokra-
tizma, nacionalne neodvisnosti, suverenosti in zmago socialistinega siste-
ma. Nova partija se distancira tako od Rakosijeve kot od Nagyjeve poli-
tike prvo oznai kot kodljivo in zmotno, drugo pa kot nacionalistino,
ovinistino in izdajalsko. Novo ime partije pomeni popolno prekinitev s
preteklostjo. Prioritete nove vlade so razbitje kontrarevolucije , normaliza-
cija in uresniitev zahtev delavskih mnoic . Kontrarevolucija ne pome-
ni ve dejanske kontrarevolucije , temve vsako politiko, ki nasprotuje par-
tiji ta je s simbolno gesto preimenovanja prevzela revolucionarno dedii-
no herojev delavskega gibanja in dokonno prekinila s preteklostjo ter
tako postala edini revolucionarni subjekt. V tej konstelaciji je lahko vsakr-
no nasprotovanje partiji le kontrarevolucionarno . Ljudstvo-delavske mno-
ice so povsem pasivizirane, nastopajo le kot legitimizacijsko sredstvo po-
litike partije , nimajo ve ne glasu niti niso percipirane kot aktivni subjekt
zgodovine, partija se ne obraa ve k ljudstvu po pomo pri normalizaci-
ji kot prej. Konkretne zahteve ljudstva (oz. njihove vsebine) se ne omenjajo
ve, so le e abstraktna fraza.
9. 11. Dr. Joe Brilej o Madarski . Omembe Evrope . Eksplicitna kri-
tika Nagyjeve (ni mogla nadzorovati poloaja, ni zadosti hitro reagirala na
zahteve mnoic ) in podpora Kadarjevi vladi. Tenje ljudstva niso kontra-
revolucionarne , so osnova za normalni politini in demokratini razvoj.
Napaka Nagyja je bila, da teh teenj ni razumel dovolj dobro in da je popu-
al reakcionarnim (in s tem protiljudskim) tenjam.
12. 11. ivljenje se normalizira. povzetek prvega govora Janosa Ka-
darja , ki ga je prenaal Radio Budimpeta . Kadar poudarja red in mir ter
kritizira Nagyja , ki se je upiral sovjetski intervenciji. Upor oznai kot
oboroen napad proti madarski ljudski republiki in poziva k norma-
lizaciji . Louje revolucionarne in reakcionarne sile med uporniki prve so
elele popraviti napake preteklosti, medtem ko so druge elele zruiti soci-
alizem . Nagy po Kadarju ni zavestno podpiral kontrarevolucije , a jo je po-
sredno omogoil ker ni dovolil druge intervencije sovjetske vojske . Kadar
i, Budimpeta 56 v Slovenskem poroevalcu (pregled poroanja)
se dvojno sklicuje na preteklost: eli obdrati njene revolucionarne prido-
bitve in popraviti njene napake (v vsakem primeru pa ne dovoli novega).
Poleg na red in mir se veliko sklicuje tudi na pravo in zakonitost (a ne tudi
na pravinost).
14. 11. Edini izhod: red in delo. lanek o normalizaciji poloaja na
Madarskem , glavne vrednote so red, mir in normalnost .
16. 11. Titov govor: Storili bomo vse, da ohranimo mir . Poda kriti-
ko asopisov, ki opisujejo stanje, a ne razloijo vzrokov zanj. Revolt na Ma-
darskem je bil po Titu sprva upravien, nato pa ga je prevzela reakcija.
Problem stalinizma nezaupanje v in ignoriranje revolucionarnih in krea-
tivnih potencialov mnoic , medtem ko demokratini socializem gradi rav-
no na tem. Iz zaupanja v notranje revolucionarne sile izhaja tudi dok-
trina nacionalne suverenosti in nevmeavanja v notranje zadeve mnoice
lahko skupaj s partijo gradijo socializem samostojno in, e pomembneje, v
skladu s svojimi specifnimi zgodovinskimi pogoji.
Tito opraviuje Gerv obisk v Jugoslaviji in prijateljske pogovore z njim
kot nemaevalnost in zaupanje, ki ga je Ger kasneje izdal in storil prvo
napako poklical sovjetsko armado e v asu demonstracij, ko e ni bilo
oboroenega upora. Upor je bil heterogen komunisti so protestirali pro-
ti stalinizmu , reakcionarji pa proti socializmu kot takemu. Upor se je spre-
vrgel v boj proti socializmu , kar je bila napaka premalo odlone Nagyjeve
vlade. Tito ima prvo sovjetsko intervencijo za nepotrebno napako, drugo
pa za potrebno napako. Kritika Nagyja boril se je le za nacionalno neod-
visnost , tudi e bi to pomenilo restavracijo kapitalizma . Za Tita je nacio-
nalna neodvisnost pomembna le kot pogoj za izgradnjo socializma v speci-
fnih pogojih, ne kot cilj na sebi.
Tito tudi predvidi nekaj, kar bo postalo jasneje ob okupaciji ekoslo-
vake leta 1968 boj med demokratinim in stalinistinim socializmom
bo odloujo za usodo in prihodnost socializma . Uporabi tudi metaforo
hudega udarca socializmu . Omemba Evrope .
i;
Budimpeta 56 v
Dnevniku
Pregled poroanja
P
oroanje se je zaelo 8. 10. s poroilom s pogreba Lazsla Rajka . To je
bil prvi izmed mnoice hkratnih dogodkov in procesov ki so ka-
sneje pripeljali do vstaje in sovjetske intervencije ki se je zdel Dnevni-
ku vreden poroanja. Dogodek je imel izjemen simbolni pomen, saj je bil
obenem velik in javen izraz protesta proti povojnim procesom (na kate-
rih so bili obsojeni nekateri voditelji delavskega gibanja in antifaistine-
ga boja , kar je bilo del politine restrukturacije tedaj e socialistine Ma-
darske v stalinistini tip socializma ) in izjemno mnoien (prisostvova-
lo je 300.000 ljudi) in torej za medije e po defniciji privlaen dogodek.
Kljub na prvi pogled nevtralnemu in suhoparnemu tonu poroanja, ki
se omejuje na preverljiva dejstva in tevilke, je iz nekaterih podrobnosti po-
roanja mogoe zaznati simpatijo do obsodbe stalinistine politike iz pre-
teklosti in odloitve za novo politino usmeritev Madarske , ki jo je sim-
bolno obeleeval pogreb Rajka in tovariev. Te podrobnosti so:
uporaba opisov/pridevnikov po krivem obsojeni in star partijski
voditelj ter stari borci madarskega delavskega gibanja za Rajka in to-
varie (prvi ne potrebuje dodatne razlage, medtem ko gre pri drugih dveh
za poudarjanje pripadnosti zgodovinskemu in politinemu toku socializ-
ma in antifaizma kar je tudi pozicija, s katere piejo tedanji jugoslovan-
ski asopisi in, obenem, za poudarjanje razlike med to tradicijo in stalini-
stinim tipom socializma saj stalinisti obsojajo junake delavskega in an-
tifaistinega boja )
uporaba izraza rtve za omenjene politike in neposreden citat iz
govora na pogrebu, v katerem so omenjene Stalinove napake (tako iz-
Evropa med socializmom in neoliberalizmom i8
bira sredstva neposrednega citata kot izbor samega citata iz verjetno dalj-
ega govora kaeta na simbolno strategijo posredne kritike stalinizma in
na simpatiziranje tako z rtvami stalinizma , kot s pokusi destaliniza-
cije Madarske )
povzetek vseh govorov na pogrebu: Vsi govorniki so pozivali k uni-
enju ostankov kulta osebnosti, katerega rtve so bile veraj prekopane.
(tu ne gre ve za citiranje, temve e za interpretacijo govorov kot glav-
ni poudarek je izbrana obsodba stalinizma , obenem pa je dogodku preme-
stitve krst omenjenih politikov dodana simbolna razsenost, saj so se v no-
vem grobu pridruili svojim tovariem iz delavskega gibanja. Tako je prilo
do simbolne zdruitve oziroma povratka nekaterih borcev, ki so bili pred-
hodno obsojeni in stigmatizirani, nazaj v delavsko gibanje, do poskusa sim-
bolne transformacije zgodovinskega spomina, v katerem so Rajko in tova-
rii ponovno del delavskega gibanja, medtem ko so iz njega, posredno kot
osebnost iz kulta osebnosti izkljueni Stalin in njegovi privrenci. Po-
novni pogreb Rajka in tovariev pa ima e eno simbolno razsenost kot
politina gesta je metafora za pokop ostankov stalinizma na Madarskem .
Poroanje se nadaljuje teden kasneje, 15. 10. Takrat Dnevnik objavi la-
nek o obsodbah, ki jih je na Madarskem deleen bivi prvi sekretar Partije
Matyas Rakosi a tokrat je perspektiva obrnjena. Citat (iz lanka v budim-
petanskem asopisu Nepszava), ki je izbran za podnaslov, je tokrat Pre-
teklost ni opraviilo za zloine. e je bila strategija v prejnjem lanku
sklicevanje na herojsko preteklost po krivem obsojenih, zdaj preteklost ek-
splicitno ne teje ve; e en citat, ki je del Dnevnikovega lanka to potrju-
je: nedvoumno /je treba/ poudariti, da preteklost petdesetih let v slubi
delavskega gibanja in estnajst let v zaporu ni zadostno opraviilo za zloi-
ne /.../. Tu postane oitna politina motiviranost diskurzivne strategije,
ki jo Dnevnik povzema za madarskimi viri vrednostne ocene osebnih
klasifkacij akterjev variirajo glede na to, kateri strani v politinem boju, za
katerega izvemo posredno in ki v tistem asu poteka na Madarskem , pri-
padajo. Tako je lahko, odvisno od konteksta, preteklost izjemno pozitivno
vrednotena ali pa oznaena kot irelevantna. Tema lanka je odstop Rakosi-
ja , ki se je sicer zgodil e 18. junija, ampak je ele sredi oktobra javnost izve-
dela, da ni odstopil zaradi zdravstvenih razlogov (kar je bil uradno naveden
razlog odstopa), temve zaradi pritiska vrha madarske partije .
Izjavi, povzeti po Nepszavi, iskrene besede istijo ozraje in ma-
darska partija delovnih ljudi odlono zavzema poloaje obenem odsli-
kavata tako politino dogajanje na madarskem kot njegovo medijsko re-
prezentacijo diskurz politinih sprememb so deklaracije vztrajanja, trd-
i Budimpeta 56 v Dnevniku
nosti, neomajnosti in odlonih obsodb preteklosti (utemeljenih s skliceva-
njem na resnico, ki naj bi po dolgem obdobju lai in prikrivanj konno pri-
hajala na dan). Diskurzivna strategija Dnevnika je zaenkrat povsem eno-
tna, navaja le citate in povzetke reformistine strani, kar je najverjetneje
posledica tako Dnevnikovega implicitnega soglaanja z madarskimi re-
formisti kot prevlade reformistinega diskurza v madarskem tisku, poli-
tiki in drugih virih (kar, e prva predpostavka dri, le olaja Dnevnikovo
nevtralno podpiranje reformistov).
16. 10. sledi poroilo o obisku delegacije visokih politinih predstavni-
kov Madarske v Jugoslaviji , kjer so se v Beogradu sreali s Titom in drugi-
mi visokimi funkcionarji SFRJ . Poroilo je napisano zelo objektivno, pri-
naa le imena in podatke, razen opisa razgovorov, ki so potekali v tova-
rikem in prijateljskem ozraju. V tem lahko vidimo namig o soglaanju
in poglabljanju odnosov med jugoslovansko in madarsko reformisti-
no, post-stalinistino (56 je bilo leto XX. kongresa KP Sovjetske zveze , na
katerem je Hruev obsodil kult osebnosti, kar je spodbudilo tevilne kri-
tike obdobja stalinizma in poskuse na novo opredeliti socializem
1
tako
na vzhodu kot na zahodu Evrope ) politiko, za iskanje post-stalinskih zave-
znitev in ustvarjanje novih stratekih povezav ter razmerij moi v Evro-
pi , kjer lahko Jugoslavija nastopa kot prvi potencialni zaveznik socialisti-
nih reformistov pri iskanju novih poti v socializem in novih internacional-
nih povezav.
24. 10. sledi poroilo o prvih manifestacijah v Budimpeti z naslovom
Nemirna Budimpeta . Podnaslov se glasi: Velika manifestacija bu-
dimpetanske mladine partijski in dravni voditelji doslej niso dali spre-
jemljivega programa sedem zahtev vodstva madarskih knjievnikov
faistini reakcionarni elementi napadli javna poslopja. Zanimiva je
uporaba narekovajev najprej oznaujejo citat, izpostavljeno zahtevo ma-
nifestantov, kasneje pa distanciranje od pejorativne oznake, ki jo je kasneje
za del manifestantov uporabila madarska radijska postaja in obenem opo-
zarjajo na negativen odnos do manifestacij v diskurzu madarskih medijev.
Kljuen del lanka je povzetek govora na manifestacijah, v katerem je
trenutna situacija na Madarskem opredeljena kot revolucionarna in kot
zgodovinsko kriie, partijski in dravni voditelji pa kot premalo odlo-
1 Leto 56 je bilo za Evropo prelomno predvsem kar se tie razmerij moi znotraj vzhodnega
bloka. Stalinova smrt je obenem vzela nekaj navdiha konservativnim kritikam socializma in
dala nov polet poskusom reforme socializma , ki so se na vzhodu izoblikovale kot doktrina
socializma s lovekim obrazom na zahodu pa kot evrokomunizem. Prelomnost leta
56 je ravno v tem, da se zaenja mono krhati monolitnost sovjetskega modela socializma kot
edinega mogoega realno obstojeega socializma .
Evropa med socializmom in neoliberalizmom o
ni, saj doslej niso dali sprejemljivega programa. Krivda za omahovanje
je pripisana elementom stalinizma v dravnem vrhu. Izmed zahtev mani-
festantov so omenjene nacionalno neodvisna politika (kar verjetno pome-
ni predvsem neodvisnost od SZ ), razprava o gospodarskem poloaju dra-
ve in delavsko samoupravljanje . Zahteve se osredotoajo okrog treh vre-
dnot: avtonomije, ekonomskega blagostanja in drubeno-politine parti-
cipacije mnoic .
Omenjeno je tudi nasilje , a zelo previdno poroajo, da je med mani-
festacijami prilo do spopadov z varnostnimi silami in da so bile tri rtve.
Na kateri strani so bile rtve ni eksplicirano.
Pomembna je tudi opredelitev faistini reakcionarni elementi, ki je
ravno nasprotna revolucionarnosti, ki jo sebi pripisujejo borci za spre-
membe. Kot bomo videli e na ve primerih kasneje, je diskreditacija s po-
mojo pridevnikov reakcionaren in faistien (kot nasprotja revolucionar-
ne ureditve, ki se je izoblikovala skozi antifaistini boj ) ena izmed glavnih
diskurzivnih strategij madarske uradne politike in medijev v boju pro-
ti mnoicam na ulicah. Tako (in z uporabo drugih strategij) sta se partija
in drava poskuali postaviti na simbolno mesto edinih in resninih nosil-
cev revolucije , kar mora obenem pomeniti, da so vsi njuni nasprotniki kon-
trarevolucionarji obenem pa so se tudi manifestanti sklicevali na revolu-
cionarno tradicijo in obtoevali del uradne politike, da ga je izdala. Glav-
ni zastavek ideolokega boja, ki je potekal jeseni leta 56 na Madarskem ,
sta bila ustvarjanje pomena in prilaanje pojmov revolucija, delavsko giba-
nje in demokracija .
25. 10. Ta strategija postaja e oitneja v lanku z naslovom Veji boji
v Budimpeti konani. Po poroilu o kadrovskih spremembah v KPM, ki
so jih izzvali politini boji tako na ulicah Budimpete kot v partiji , sledi po-
roilo o poteku ulinih bojev . V tem delu Dnevnik striktno govori o oboro-
enih napadalcih in upornikih, kjer je prvi izraz nevtralistien, medtem ko
drugi nosi revolucionarno in torej, v kontekstu medijskega diskurza sociali-
stine Jugoslavije , pozitivno konotacijo. ele kasneje, ko je posebej poudarje-
no, da gre za povzetek poroila madarskega radia, se pojavi izraz kontrare-
volucionarne skupine. V tem povzetku madarski radio tudi trdi, da so de-
lavci sodelovali s partijo in vojsko pri boju proti tem elementom kar je po-
skus ustvarjanja simbolne distinkcije med delavci in uporniki oziroma po-
kazati, da uporniki ne pripadajo delavskemu razredu in delavskemu gibanju,
da so torej izven revolucionarnega procesa in njegovi sovraniki.
Ta strategija se v nadaljevanju lanka, ki se nadaljuje s povzetki poroil
razlinih madarskih medijev, vekrat ponovi. Uporniki so e vekrat poi-
1 Budimpeta 56 v Dnevniku
menovani kot kontrarevolucionarji , omenjeno pa je tudi organiziranje obo-
roenih delavskih stra, ki naj bi branile svoje tovarne pred kontrarevo-
lucionarji .
Zanimiv je tudi povzetek govora sekretarja CK KPM Janosa Kadarja
(Kadar miri). Ta je situacijo interpretiral kot zaroto provokatorjev, ki
so zlorabili legitimen tudentski protest in zavedli sicer dobromisleo mla-
dino. Kadar se tako strinja s tudentskimi zahtevami in se postavlja na nji-
hovo stran kar se tie nujnosti demokratizacije drube in priznava nujnost
reform, a ostro obsoja napad na dravno ureditev, saj ta onemogoa mirno
nadaljevanje sprememb in reform madarske drube. Oboroen boj v tej
perspektivi ni radikalizirana zahteva po spremembi temve napad na in-
stanco, ki te spremembe izvaja (dravo) in ki je utemeljena na socialisti-
ni revoluciji .
V lanku je tudi prvi omenjena sovjetska pomo pri duenju vstaje.
Vidimo lahko precejnjo razliko med poroanjem o Pragi 68 in Budim-
peti 56. V drugem primeru ni povzemanja upornikih virov. Dnevnik , si-
cer s precejnjo zadranostjo in distanco, navaja le uradne vire in se ne tru-
di predstaviti glasu druge strani (tudi kasneje predstavnik Jugoslavije Brilej
po padcu Nagyjeve vlade v govoru pred generalno skupino OZN izrazi
podporo novi Kadarjevi vladi eprav je ta veliko bolj nasilna do uporni-
kov in veliko bolj prosovjetska kot Nagyjeva , Jugoslavija, vsaj manifestno,
sprejme uradno madarsko razlago da je bila Nagyjeva vlada preibka, pre-
ve popustljiva in preve pod vplivom kontrarevolucionarjev ).
26. 10. Nadaljnje poroanje poudarja, da je namen prenovljene partije
graditev resnine, demokratine in z drugimi narodi enakopravne Ma-
darske . O oboroenih ulinih spopadih se poroa kot o incidentih
(oboje je povzetek madarskega tiska). Posebej zanimiv je povzetek poro-
anja radia Budimpeta ta omenjeno diskurzivno strategijo e zaostri, saj
poziva ljudstvo naj pomaga, da bodo prenehale demonstracije ter napadi
tistih, ki se e nadalje trudijo strmoglaviti delavsko oblast.
27.10. izvemo za konkretno vsebino politike nove madarske vlade in
prenovljene partije . Ta se zavzema za neodvisnost od SZ in uvedbo dela-
vskih svetov v industriji, kar je v skladu s prvotnimi zahtevami manifestan-
tov in, kar se tie druge obljube, pomeni tako uresnievanje nael socializ-
ma kot poskus doseganja veje ekonomske uinkovitosti.
Dnevnik ta dan tudi povzema glasilo madarske partije Szabad nep, ki
pie o hudodelski kliki, ki se je loila od ljudstva in ki je zato ni mogo-
e identifcirati s Partijo. Tu gre spet za strategijo simbolnega loevanja
upornikov od ljudstva oziroma delavskega razreda , medtem ko se partija in
drava identifcirata z delovnim ljudstvom in uradni madarski mediji po-
udarjajo skupne interese delovnega ljudstva in dravnega vodstva.
V tem povzetku najdemo tudi simbolno loevanje legitimnih in nele-
gitimnih upornikov prvi so se uprli zaradi legitimnega nezadovoljstva
s stanjem v dravi (ekonomskim stanjem in prepoasno destalinizacijo),
a so jih kasneje zlorabile nelegitimne kontrarevolucionarne in sovra-
ne sile. V vsakem primeru pa je oboroeni boj , s stalia uradnih medi-
jev, povsem nesprejemljiva metoda boja za demokracijo in razvoj in se ga
lahko posluujejo le faisti in reakcionarji saj imajo lahko le ti, v tej ideo-
loki perspektivi, razlog za eljo po zruenju socialistine dravne ureditve.
Zdaj lahko e vidimo osnovne obrise post-stalinistine madarske dr-
avne ideologije socializem je mogo le znotraj drave, kot dravna ure-
ditev in vsak upor proti dravi je obenem upor proti socializmu kot take-
mu (in torej kontrarevolucionaren ). Revolucionarna dejavnost, ki je obe-
nem socialistina in protidravna (zamiljanje socializma izven okvirov dr-
ave je bila ena izmed osnovnih znailnosti vstaj v drugi polovici 20. stole-
tja) je v tej perspektivi nezamisljiva deklaracija esa takega je lahko le pre-
vara ali manipulacija.
29. 10. Ogenj pojema, povzetek vladne deklaracije, ki jo je prebral
predsednik vlade Imre Nagy . V njej je omilil uradno stalie in poudaril hi-
bridno naravo upornikega gibanja: Vlada obsoja stalie, e da je seda-
nje veliko ljudsko gibanje kontrarevolucija. Nedvomno pa je, da so tudi tu-
kaj, podobno kot se dogaja pri vsakem velikem ljudskem gibanju, kodljiv-
ci izrabili zadnje dni za najnavadneje zloine. Prav tako je dejstvo, da so se
prikljuili tudi reakcionarni, kontrarevolucionarni elementi v prizadevanju
izrabiti te dogodke za strmoglavljenje ljudskega demokratinega sistema .
Drava oziroma vlada si je, po relativni umiritvi razmer in ko njen ob-
stoj ni bil ve neposredno ogroen, lahko privoila bolj naklonjeno obrav-
navo upornikega gibanja in bolj spravljiv in umirjen ton kot prej. A osnov-
ne rte vladnega diskurza ostajajo iste kot prej madarska dravna uredi-
tev je ljudska in demokratina, za protidravno nasilje pa so odgovor-
ni kontrarevolucionarni elementi. Obenem je modra drava edina, ki zna
loiti med avtentinim ljudstvom in kodljivci brez posredovanja dr-
avnega nasilja bi se ljudstvo v nedogled pustilo zapeljevati kodljivcem,
tako da je lahko ljudski upor avtentino ljudski le, e se, paradoksno, pu-
sti voditi dravi.
Nagy priznava da je prilo pri vstaji do zdruitve in poenotenja ljudstva v
elji po demokratinih spremembah, ki jih tudi postavlja kot politino pri-
Budimpeta 56 v Dnevniku
oriteto nove vlade, a te spremembe lahko, po mnenju vlade, nastopijo le v
sodelovanju med dravo in ljudstvom (kjer je drava instanca vednosti in
moi/odloanja, ljudstvo pa nujni legitimizacijski dodatek) in po elimina-
ciji kontrarevolucionarnih elementov.
30. 10. Uporniki oddajajo oroje sovjetske ete se umikajo. Nasto-
pajo trije akterji, dva domaa (uporniki in vladne sile kar je zelo klasino
in nevtralistino poimenovanje) in en tuji (sovjetske ete , ki so jasno ozna-
ene kot tuje).
Titovo pismo madarskim komunistom. Krivda za nastale razmere je
pripisana dolgotrajni zgreeni in kodljivi politiki (s imer je miljena
stalinistina preteklost madarske partije ). Prvi je tematizirano nasprotje
med ljudstvom in dravo/partijo : Ta politika je privedla do nasprotij med
tenjami delovnih ljudi k socialistinemu napredku in dejavnostjo drav-
nega in politinega vodstva in nazadnje do oboroenega boja . Oboroeni
boj proti dravi/partiji ni ve primarno kontrarevolucionaren (v prejnjih
interpretacijah, povzetih po madarskem dravnem in politinem vod-
stvu, je samo dejanje oboroenega boja proti dravi/partiji nujno kontra-
revolucionarno dejanje, ki je posledica manipuliranja reakcionarjev z neza-
dovoljnimi mnoicami, medtem ko Tito dopua monost dejanskega ob-
stoja antagonistinega protislovja med mnoicami in dravnim aparatom,
pri emer so mnoice progresivna sila, ki eli uresniiti socializem , drava
pa jih je, pred nedavnimi politinimi spremembami na Madarskem , pri
tem ovirala).
Tito opozarja, da pomen teh dogodkov presega meje Madarske in da bo
njihov razplet odloilno vplival na mednarodni socialistini razvoj, a da se
Jugoslavija vseeno ne bo vmeavala v notranje zadeve Madarske .
Za Tita glavno nevarnost predstavlja monost napanega prepoznanja
stalinistine deformacije kot pravega ali e uresnienega socializma
e bi se to zgodilo, bi lahko madarske mnoice izgubile (za)upanje v so-
cializem in se zaele boriti proti socializmu kot takemu. Po Titu je glav-
ni namen reakcionarnih elementov, ki naj bi se vmeali v politini boj
na Madarskem , izkoristiti skrhano zaupanje mnoic v socializem in obr-
niti boj za spremembe v smeri uresnievanja pravega socializma v boj pro-
ti socializmu .
Ker zanj pravi socializem pomeni jugoslovanski model samoupravnega
socializma , Tito mono podpira napovedane ukrepe nove madarske vla-
de: demokratizacijo javnega ivljenja, uvajanje delavskega samoupravlja-
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
nja in ureditev odnosov med socialistinimi dravami na osnovi enako-
pravnosti in spotovanja suverenosti.
Razlika med uradno madarsko in Titovo ideoloko perspektivo je to-
rej naslednja; madarski uradni viri trdijo, da gredo tenje mnoic in dr-
ave v isto smer, v smer popravljanja preteklih napak in uvedbe dejanske-
ga socializma , oboroeni boj pa je posledica manipulacij kontrarevolucio-
narjev , medtem ko po Titu do oboroenega boja privede ravno nasprotna
smer teenj mnoic in drave, kar pomeni, da najveja odgovornost lei na
dravi in da je vloga kontrarevolucionarjev precej marginalna poudarek
pri Titu ni toliko na boju proti kontrarevolucionarjem kot na boju za pre-
vlado progresivne tendence znotraj dravnega in partijskega aparata. Eno-
tnost mnoic in drave je v diskurzu madarskih medijev in uradne poli-
tike nekaj, kar so nasilno zaasno prekinili kontrarevolucionarji , medtem
ko je po Titu nekaj, kar je bilo potrebno ele dosei s politinimi spremem-
bami v smeri samoupravnega socializma , ki je odraz elja in teenj ljudskih
mnoic : /P/olitika sedanjega dravnega in politinega vodstva ter resni-
ne demokratine socialistine tenje madarskih delovnih ljudi so se zlile
v eno. ele v tej situaciji bi vsako nadaljnje prelivanje krvi samo kodi-
lo koristim madarskih delovnih ljudi in socializmu . Lahko bi koristilo le
ciljem reakcije in birokratske deformacije. Oboroen boj je bil deloma le-
gitimen in upravien, a le do toke, ko je sproil zamenjave v vladi in napo-
ved reform v smeri demokratinega in samoupravnega socializma od te
toke naprej lahko nadaljevanje oboroenega boja pomeni le kontrarevolu-
cijo ali povratek v stalinizem (ti dve opciji sta pri Titu , eprav tega posebej
na pojasni, precej izenaeni).
31. 10. in 2. 11. sta objavljeni dve pomembni poroili o razvoju politi-
nih dogajanj na Madarskem : da Madarska uvaja vestrankarski sistem in
da razglaa nevtralnost in odpoveduje Varavski pakt . Obenem so poteka-
la pogajanja o umiku sovjetskih et z ozemlja Madarske , ki niso povsem
uspela. 2.11. naj bi v Madarsko prispele nove sovjetske ete .
3. 11. Razprava o Madarski v Varnostnem svetu. OZN je foregro-
unded kot pomemben drubeni akter.
5. 11. Dnevnik poroa, da je Nagyjeva vlada padla in da je sestavljena
nova vlada Janosa Kadarja . Ta je za pomo pri urejanju razmer prosila sov-
jetsko vojsko. Prav tako je nova vlada OZN obvestila, da ne eli ve, da o
Madarski razpravljajo v Varnostnem svetu.
Program nove vlade, ki ga povzema Dnevnik , je skoraj identien stare-
mu. Vsebuje: zagotovitev neodvisnosti in suverenosti drave, obrambo
ljudske demokracije in socializma , prenehanje bratomorne vojne, izbolj-
, Budimpeta 56 v Dnevniku
anje ivljenjske ravni delovnih ljudi, odpravo birokracije in utrditev de-
lavskega samoupravljanja . Obenem pa si je nova vlada za priorieto vze-
la razbijanje temnih rekacionarnih sil in v ta namen za pomo prosi-
la vojsko SZ .
Na ravni retorike je nova vlada spotovala zahteve mnoic po demokra-
tizaciji sistema in uvedbi socialistinega samoupravljanja . Kljuna razlika
med Nagyjevo in Kadarjevo vlado je, da je prva poudarjala amnestijo za
upornike in zahtevala takojen odhod sovjetskih et iz madarskega oze-
mlja, medtem ko druga v burnem politinem dogajanju v dravi vidi iz-
kljuno le zaroto reakcionarjev in zahteva podaljano bivanje sovjetske voj-
ske na Madarskem .
Shema odnosa ljudstvo drava je prav tako obratna. Nagyjeva politika
izhaja primarno iz politinih zahtev in teenj ljudstva , medtem ko se Ka-
darjeva politika primarno vidi kot politika vodenja ljudstva in (re)defnira-
nja kljunih politinih pojmov (kot so demokracija , razvoj, samoupravlja-
nje , socializem ). Ideologija nove, prosovjetske vlade je bistveno bolj post-
moderna kot ideologija Nagyjeve vlade pomenov kljunih vrednot in
politinih pojmov ne vidi kot fksiranih, temve kot spremenljive in odvi-
sne od konteksta. Zato, eprav v praksi deluje zelo razlino, uporablja iste
pojme in vrednote kot prejnja vlada, kar je nasprotno obnaanju Nagyjeve
vlade, ki je ob prihodu na oblast tudi stare pojme, ideale in vrednote zame-
njala z novimi in zaela v politini imaginarij uvajati pojme samoupravlja-
nja , socialistine demokracije ipd.. Nova vlada je ravnala drugae ohra-
nila je obstoje politini imaginarij in z njim legitimizirala drugano delo-
vanje, predstavljala se je kot da se e naprej bori za napredek in proti biro-
kraciji, le da bolj uinkovito in na drugaen nain kot predhodna vlada.
Poudarek na redu je e moneji kot prej. Red nastopa kot nujni korelat
miru . Nova vlada naj bi branila revolucionarne pridobitve v imenu reda ,
ki je, tradicionalno, kljuna vrednota reakcije. Mnoice v tem diskurzu ne
morejo nastopati drugae kot drubeni akter z napako po eni strani jih
drava, ki uporablja revolucionarno retoriko za nasilno ukinitev revolucio-
narnega gibanja, potrebuje (kot domnevne nosilce revolucije in ustvarjalce
zgodovine), obenem pa jih, ravno ker gre za politiko dominacije, ne more
posluati in ustrei njihovim zahtevam zato predpostavi elemente reakci-
je, ki zlorabljajo drugae pozitivno vrednotene in legitimne revolucionar-
ne impulze mnoic . Dominacija v imenu revolucije mora dosei simbolno
zdruitev dravnega aparata in mnoic , ki je mogoa le s simbolno in real-
no odstranitvijo moteega elementa, reakcije, in posledinega poenote-
nja politinih teenj mnoic in drave.
9. 11. Prva omemba Evrope v govoru jugoslovanskega predstavnika Bri-
leja pred generalno skupino OZN .
Glavni individualni akterji so posamezni politiki, posebej predsedniki
drav in vlad.
Glavni drubeni akterji so nacionalne drave in OZN , poleg njih e
uporniki, sovjetske ete , vladne sile in delovno ljudstvo .
Glavne vrednote so demokracija , socializem , samoupravljanje , suvere-
nost, neodvisnost , mir .
12. 11. Poroilo o prvih konkretnih ukrepih nove vlade. Upor je defni-
ran kot oboroeni boj proti madarski ljudski republiki, njegovo nasil-
no zatrtje pa kot obnova zakonitega reda in miru . Kadar je ponovil sta-
ro interpretacijo, po kateri je bilo sovratvo do Rakosijeve klike upravi-
eno, da pa so upor hitro prevzeli kontrarevolucionarji in ga eleli zlorabiti
za strmoglavljenje ljudske republike. Vekrat se ponovi beseda normalizaci-
ja . Nova vlada seznamu dominatnih vrednot tako doda normalnost in red .
Zanimiva zgodovinska primerjava v rubriki Komparacije, ki je na ta
dan namenjena veinoma kritiki anglo-francoskega posredovanja v Egip-
tu, a vsebuje tudi kritiko sovjetske intervencije na Madarskem . Leta 1848
je ruski general po navodilih Svete alianse zaduil madarsko revolucijo, da
bi ohranil zakonito vladavino. Primerjava je zelo na mestu, saj sta red
in zakon tudi priljubljeni besedi Kadarjeve vlade in kaeta na podobnost
antirevolucionarne ideologije v razlinih zgodovinskih kontekstih ter na
vztrajanje doloenih ideolokih elementov kljub temu, da sta se nova do-
minacija in zatiranje revolucije na Madarskem leta 56 dogajali ravno v
imenu revolucije .
;
Berlin 61 v Delu in
Dnevniku
Pregled poroanja
Delo
D
elo je, v primerjavi z Dnevnikom , oblikovano veliko bolj resno,
prostora in lankov namenjenih svetovni politiki je veliko ve. Ve-
likost rk je manja, lanki so dalji, v primerjavi z Dnevnikom je veliko ve
teksta in manj slikovnega gradiva (fotografj, ilustracij in karikatur). Tudi
oglasov je manj, medtem ko zabavnih vsebin sploh ni. Poroanje o dogaja-
nju v Berlinu je omejeno na prvo stran, ki je v celoti namenjena svetovni po-
litiki. lankov na prvi strani je okrog pet (od esar sta dva ali trije namenje-
ni Berlinu ), vasih so zraven tudi kraje vesti. Fotografj na prvi strani je ve
(povpreno tri ali tiri) in spremljajo najpomembneje lanke. V primerjavi
z Dnevnikom so fotografje manje. lanki o Berlinu so na vrhu strani, kar
pomeni, da so vrednoteni kot pomembni (kar velja tudi za dogajanje, o ka-
terem poroajo) a vseeno ne toliko (za razliko od poroanja o Pragi 68 )
da bi povzroili spremembe v standardnem layout asopisa.
Drug pomemben dogodek v tistem asu, ki je prav tako zasedal veliko
prostora v Delu , je bila beograjska konferenca neuvrenih.
14. 8. Meja v Berlinu zaprta. Zelo suh in uraden diskurz, glavni ak-
terji so vlade in drave. Perspektiva visoke politike. lanek je povzetek iz-
jave vlad lanic VP , s imer se tekst distancira od slabalnih pridevnikov
kot so revanisti in rekacionarne sile ter od paranoidnih obtob o namerah
zahodnih drav (podtalno delovanje, spodkopavanje gospodarstva NDR ).
Glavna negativna vrednota izjave je nenormalno stanje, glavna pozitivna
pa nadzor.
Posvetovanja v Bonnu. Glavni akterji so visoki politiki ZRN , ki (v
polcitatu) zahtevajo sankcije proti NDR .
15. 8. Poloaj se e zaostruje. Aktivni akterji e zmeraj visoki politi-
ki (individualni) ter vlade/drave (kolektivni). Kot pasivni in vasih aktiv-
ni akterji se pojavijo dravljani. Opisovanje represivnih ukrepov mestnih
oblasti (na obeh straneh) in reakcij javnosti. Pojavi se delo kot vrednota in
sindikati kot akterji (kot problematino je izpostavljeno da vzhodni berlin-
ani ne morejo ve biti zaposleni v zahodnem Berlinu ) kar je dosedaj edi-
na vez z revolucionarno/socialistino ideologijo (od uradnih izjav predstav-
nikov NDR in drugih drav VP se Delo distancira in jih le korektno na-
vaja). Struktura teksta povzetki poroanja tujih tiskovnih agencij, nato
povzetki izjav visoko politinih akterjev. Strog objektivizem, brez komen-
tiranja ali analize.
Bonn dramatizira poloaj. Najprej povzetek izjav predstavnikov za-
hodnonemkih dravnih in berlinskih mestnih oblasti, nato (zelo na krat-
ko, razmerje 4:1) druge strani, vzhodnonemkega tiska. Zahodni pogled
je na prvem, vzhodni na drugem, zahodni ima na voljo mnogo ve prosto-
ra. Poroanje vsebuje pogled obeh strani, a obe nimata na voljo enako pro-
stora manipulacija prostora razkriva naklonjenost zahodni strani. Za-
hod opisuje poloaj kot kritien, medtem ko Vzhod svoje akcije opisuje kot
normalne in motivirane z zaito miru . Drugi del lanka ima identino
strukturo povzetek najprej amerikega in nato sovjetskega tiska, v pro-
storskem razmerju 2:1. Pravda se sklicuje na Evropo in jo povezuje z vre-
dnoto miru .
16. 8. Protest zahodnih poveljnikov. Primarni aktivni akterji so po-
veljniki zahodnih vojakih sil, medtem ko je poveljnik sovjetskih oboroe-
nih sil na zaetku pasiven in sekundaren (omenjen je na drugem mestu, ko
prejme protest zahodnih). Nato povzetek poroila AP o vsebini protesta in
izjav zahodnoberlinskih uradnikov s podroja prometa (pojavi se svoboda
gibanja kot vrednota v povezavi s svoboda dela zapora meja povzroa te-
ave transportu in turistinim dejavnostim). Nato sledi poroilo o ukrepih
v Berlinu brez navedbe vira, na koncu pa e o izpadu zasluka vzhodnober-
linskih delavcev , ki bodo izgubili denar ob preraunanju pla v vzhodno-
nemko valutu po teaju 1:1.
Reakcija v zahodnih dravah. ZDA nastopajo kot aktivni metoni-
mini substitut Zahoda , SZ pa kot pasivni Vzhoda . Poroilo o dejavnostih
amerike politike in povzetki amerikega in anglekega tiska. Povzetkov iz-
jav sovjetskih politikov ali pisanja sovjetskega tiska ni.
Berlin 61 v Delu in Dnevniku
Bonn se trudi pridobiti Zahod za politiko sankcij. Zahod nastopa
v naslovih vseh treh lankov na temo berlinske krize 16.8.. Mono neu-
ravnoteena, prozahodna perspektiva. Vzhodnih akterjev v naslovih ni,
v lankih pa (e so sploh omenjeni) nastopajo na drugem mestu ter imajo
manj prostora. Prva vrednostna opredelitev brez eksplicitne navedbe vire
ukrepi NDR so oznaeni kot represalije. Delovanje NDR je posredno kri-
tizirano kot krenje vrednot miru , svobode dela in gibanja, ki so vpeljane v
predhodnem poroanju.
17. 8. Mir v vzhodnem, nemir v zahodnem Berlinu . Vojake sile kot
primarni aktivni akter. Ponovno problematika prometa in dela . Nemir, na-
petost in negotovost kot znailnosti zahodnega Berlina , ki se manifestira-
jo v protestih in demonstracijah . Druga polovica lanka je namenjena per-
spektivi vzhodnoberlinskih oblasti in partije ta podpira represivne ukre-
pe zahodnoberlinskih oblasti na meji (saj si prizadeva za nadzor kot pot do
miru ), protestira pa proti napovedani trgovinski blokadi NDR , saj bi ta
lahko ogrozila vrednoto normalnega ivljenja.
Odmevi v svetovnem tisku. Povzetki poroanja zahodnega (ameri-
kega 2/6, britanskega 1/6, francoskega 1/6, zahodnonemkega 1/6 celo-
tnega prostora v lanku) in vzhodnega tiska (sovjetski kot edini predstav-
nik vzhodnega tiska ima 1/6 prostora, a je na prvem mestu v lanku). ZRN
si eli odloneje stalie in ukrepe Zahoda , medtem ko ameriki in angle-
ki tisk, eprav se ne strinjata z ukrepi ZRN , kritizirata ZRN zaradi gro-
enj in veanja napetosti ter pozivata k pogajanjem ter umirjeni ter reali-
stini politiki (pohvala Hruova kot realistinega politika v Washington
Postu). Sovjetski tisk podpira NDR , nejgove kritike ZRN pa so zelo po-
dobne amerikim in anglekim (vsaj v tem povzetku ni revanistov in re-
akcionarnih sil).
Razlika med pozicijami tiska ZRN in anglo-amerikega tiska predsta-
vlja napetost znotraj ideologije realpolitike ta po eni strani preferira pra-
kso pred teorijo, akcijo pred razmiljanjem (kar je oitno iz pozicije NDR
dejanja, ne besede!), obenem pa je edini princip, ki ga spotuje, princip
moi torej so dejanja, utemeljena na principih (posebej e gre za dejanja
proti monemu nasprotniku) nesmiselna. V nenaelnem momentu real-
politike se ujameta poziciji SZ in ZDA/Anglije, medtem ko pozicija ZRN
predstavlja naelni tip realpolitike . Obojim je skupno da iz politike izga-
njajo misel in teorijo razlikujejo pa se v tem ali politiko brez teorije uve-
ljavljajo cinino ali moralistino.
18. 8. Trojni protest v Moskvi. Poroilo u uradnem protestu zaho-
dnih velesil, kjer so te spet primarni aktivni akter in Moskva sekundar-
ni pasivni akter. Glavna vrednota protesta je svoboda gibanja oziroma pro-
test proti njeni kritvi. Sekundarne vrednote so neodvisnost in samoodlo-
ba narodov, miroljubnost in prepreevanje agresije. Zahodno perspektivo
je v lanku predstavljena izkljuno skozi oi Amerike, ki zastopa celoten
Zahod .
Vojaki manevri v Grnewaldu. Kot vrednoti v prvem delu lanka
(kjer je predstavljena zahodnonemka perspektiva skozi oi njenih visokih
politikov) sta izpostavljeni prosta trgovina in prosta pretok delovne sile .
Zadnja tretjina lanka predstavi tudi vzhodnonemki pogled (povzetek
vzhodnonemkega tiska), kjer je glavna vrednota mir in glavni akter dela-
vski razred kot edini mogo nosilec bodoe miroljubne ureditve Berlina .
Delavski razred in ostale znailno socialistine vrednote in akterji v Delu
drugae ne nastopajo, le kot del diskurza vzhodnonemkega tiska.
Bonnu je protest premil. Ponovno sta poudarjena napetost med za-
hodnonemko in zahodno perspektivo ter zahodnonemki zahteva po de-
janjih namesto le besed.
19. 8. Zmerneji glasovi v Bonnu. Povzetek stali visokih politikov
in predsednikov strank ZRN o situaciji v Berlinu . Omenjene je diskordan-
tnost v staliih posameznih strank. Posamezni politiki in vlada so e ve-
dno zashtevali osre ukrepe, medtem ko je vlada zaela popuati in svo-
je stalie priblievati ostalim zahodnim velesilam in poudarjati vrednoto
zmernosti. Situacija v Berlinu je oznanena kot kriza, a tokrat brez doda-
tnih opredelitev (napetost, sovranost ipd.).
Sestanek zahodnih premierov. Ponovno oba lanka tega dne prina-
ata le zahodno perspektivo in, v tem lanku, ponovno le skozi oi ameri-
ke visoke politike in tiska. V primerjavi s Prago in Budimpeto je oitna
presentljiva odsotnost citiranja in povzemanja sovjetskega tiska deloma
verjetno tudi zato, ker SZ ni neposredno vpletena v dogodke (a enako ve-
lja za Ameriko, ki ji je v poroanju o berlinski krizi namenjenega presente-
ljivo veliko prostora).
20. 8. Johnson svetuje Bonnu zadranost. V ospredju je e zmeraj no-
tranji razcep v Zahodni perspektivi oziroma spor na relaciji ZDA ZRN .
V drugi tretjini lanka se pojavijo vojska in oboroene sile Zahoda kot
glavni akterji in obenem udejanjanje politike dejanj. Na koncu je ko-
mentar sovjetskega tiska, ki krepitev zahodnih vojakih sil oznauje kot
provokacijo in namerno dramatizacijo razmer. Glavne vrednote Zahoda
so odlonost, prosta trgovina, svoboda gibanja , Vzhoda pa varnost, nor-
malnost in mir .
1 Berlin 61 v Delu in Dnevniku
Pokazali smo svojo mo. lanek je povzetek govora predsednika dr-
avnega sveta NDR Ulbrichta. Pojavijo se vse znailne vrednote: mir in an-
timilitarizem, zahodnoberlinska in zahodnonemka oblast pa sta oznaeni
kot revanistini. Dve novi vrednoti sta socializem in mirna koeksistenca.
ZSSR zavraa zahodni protest. Konno se zanejo pojavljati lanki,
ki so v celoti namenjeni vzhodni perspektivi. Prva stran 20.8. je uravno-
teena dva lanka prinaata perspektivo Zahoda , dva Vzhoda , prostor-
sko so priblino izenaeni. Vlada ZSSR se poziva na vrednoto uinkovite-
ga nadzora in obtouje zahodne sile rovarjenja, diverzij, pijonae in pro-
vokacij. Normalnost in miroljubnost sta postavljeni kot nasprotje agresiv-
nosti in militarizmu . e ena pomembna vrednota je samostojnost (drave).
Zahod bo predlagal Moskvi pogajanja. Morda SZ nastopa ve kot
akter in vir ker se aktivneje vkljuuje v reevanje berlinske krize (tj. gre za
objektivistini proporcionalizem, kjer se ve poroa o bolj aktivnih akter-
jih ob podmeni, da so relevatni akterji le visoki politiki svetovnih velesil)?
21. 8. Okrepitev amerike garnizije. Samo en lanek, v celoti posve-
en zahodnemu pogledu. Ameriani poveujejo svojo vojako prisotnost
v zahodnem Berlinu , ZRN pa poveuje investicije da bi nadomestila iz-
pad vzhodnoberlinskih delavcev . Na koncu je komentar situacije angleke-
ga tiska.
Dnevnik
Dnevnik je naravnan zelo popularno, veliko prostora je namenjeno
ugankam, povestim v nadaljevanjih, lokalnim novicam, poljudni znanosti,
zanimivostim, ljudskemu humorju (rubrika N. N., ki je ostala do danes) in
eksotinim reportaam (predvsem iz neuvrenih, preteno afrikih, dr-
av). Resne novice (hard news) so le na prvi in zadnji strani. Veliko je fo-
tografj, vsaka prva stran ima eno veliko fotografjo, ki spremlja glavno no-
vico dneva. V prvem tednu po zaetku berlinske krize so na prvi strani tri-
je ali tirje news items, od katerih je vsaj eden namenjen dogajanju v Ber-
linu . O Berlinu se poroa le na prvi in zadnji strani (kjer so ponavadi nada-
ljevanja lankov s prve strani), sestava popularnih strani je ostala nespreme-
njena razen 17. 8., ko je na tretji strani dalje poroilo o stanju v Berlinu ,
kar je edina izjema oziroma edini lanek o Berlinu v notranjosti Dnevnika .
lanki so kratki, imajo veliko manj teksta, a veliko veje naslove kot lanki
v Delu in tudi znotraj Dnevnika v primerjavi s lanki o drugih temah. Tema
je tako tipografsko skontruirana kot udarna in pomembna.
14. 8. Zaprta meja Vzhod Zahod . Kratko poroilo o zaprtju meje.
Akterji so Berlin , notranji minister NDR (ki je dal ukaz), prebivalci vzho-
dnega Berlina , drave lanice VP in delavci . Vrednote so nadzor in boj pro-
ti agitaciji (iz uradne obrazloitve vzhodnonemkih oblasti). Omenjeni
so tudi begunci (v Delu jih ni), ki beijo iz vzhodne v zahodno Nemijo.
Dnevnik v svojem imenu govori o obmejnih incidentih in provokacijah s
strani prebivalcev zahodnega Berlina spontano povzame diskurz vzho-
dnonemkih politikov. lanek povzema neimenovane tiskovne agencije
in poskua podati objektivno sliko dogajanja, pri citiranih komentarjih pa
je ve prostora namenjenega uradnemu pojasnilu vlad drav lanic VP , na
koncu je le zelo kratek citat Adenauerja.
15. 8. Naelni sporazum: nasprotni ukrepi. Ta lanek je drugotne-
ga pomena na ta dan vije od njega na naslovnici je lanek o monosti
skupnega nastopa Hruevega in Kennedyja na zasedanju Generalne skup-
ine OZN . Izkljuno perspektiva visokih politinih predstavnikov za-
hodnih velesil. Omenjeno je razhajanje med anglekimi in zahodnonem-
kimi prolitiki glede nasprotnih ukrepov. Ostali akterji so e francoski in
ameriki politiki.
16. 8. Trije poveljniki protestirajo. lanek je v senci prihoda telova-
dnega ampiona Mira Cerarja v Ljubljano (znak bolj populistine in manj
resne orientacije Dnevnika ). Kot akterji se pojavijo poveljniki zahodnih
oboroenih sil, kot pasivni akter jim je dodan poveljnik sovjetskih oboro-
enih sil . Vrednota je svoboda bivanja, kot sekundarni akterji pa nastopajo
zahodnoberlinske mestne oblasti in sindikati.
Protiukrepi bonnske vlade. Primarni aktivni akter je zahodnonem-
ka vlada, katere sklep o protiukrepih je primarni vir lanka.
17. 8. Prvi neposredni stik. Fotografja na prvi strani ponovno ni ve-
zana na Berlin , pa pa na kratko vest o jezerskih planarjih (!). Poroilo o
sreanju sovjetskega veleposlanika v Bonnu Smirnova in zahodnonemke-
ga kanclerja Adenauerja, kjer je uporabljena zelo previdna in diplomatska
retorika.
Arterije Berlina ne utripajo normalno. Prvi in edini dalji lanek na
temo berlinske krize in obenem edino poroanje o njej v notranjosti Dnev-
nika . Literarni vloki in opisi emocionalnega stanja berlinanov (human
interest angle). Oseben, polliteraren slog in opis vsakdanjega ivljenja lju-
di v Berlinu . Opredelitve stanja kot nesmiselnega, nevarnega in nenormal-
nega. Organske metafore.
18. 8. Enaka stalia v treh notah. Fotografja brandenburkih vrat
kot simbola meje med zahodnim in vzhodnim Berlinom vedno velika
fotografja na prvi strani, tokrat prvi v povzeavi z Berlinom. Primarni ak-
tivni akter je Francija, primarni pasivni akter pa SZ (Francija izroa SZ
protestno noto). Sekundarna aktivna akterja sta Amerika in VB, ki prav
tako vroata svoji protestni noti (a zgodba je povedana s perspektive Fran-
cije in tudi navaja se le vsebina francoske note). Sekundarni pasivni akter
je NDR , katere ukrepe Francija kritizira v noti. Stanje je opisano kot na-
peto in nevarno.
19. 8. Sestanek predsednikov zahodnih sil? Prioriteto pri fotograf-
jah ima tokrat konferenca neuvrenih v Beogradu, pri lankih pa e vedno
berlinska kriza. Primarni aktivni akter je amerika administracija (indivi-
dualna Kennedy in Johnson). Sekundarni akter so zahodne sile.
21.8. Tanki za zahodni Berlin . Fotografja spet ni iz Berlina ali esa
z Berlinom povezanega. Aktivni akterji: vojake enote tirih zahodnih sil.
Ne bomo dovolili da nas vrejo iz zahodnega Berlina . Glavni akter so
ZDA, tema vesti pa protest ob nartih za metanje ZDA iz zahodnega Ber-
lina . Kot potencialno relevanten akter se pojavi OZN .

Realpolitika
razdeljene Evrope
Interpretativni pregled
poroanja o Berlinu 61
v Delu in Dnevniku
Mir in varnost
P
oroanje o zaprtju meje in zaetku postavljanja zidu se v Delu in
Dnevniku e takoj 14. 8. pojavi na prvih straneh in zane po nekaj
dneh (v Delu 16. 8., v Dnevniku pa 18. 8.) na njih dominirati (zasedati ve
prostora, imeti veje fotografje in biti na zgornji polovici strani), a stil po-
roanja je dale od angairanosti, znailne za poroanje o tudentskih in
delavskih uporih v Parizu in okupaciji ekoslovake sedem let kasneje.
Pravzaprav je stil in nain poroanja neposredno nasprotje eksplicitne po-
litine in moralne angairanosti poroanje je nadvse nevtralno, zadrano
in previdno. eprav se je denimo tudi poroanje o okupaciji ekoslova-
ke dralo profesionalne novinarske etike in naela nevtralnosti, je ta nev-
tralnost vseeno vsebovala politino opredelitev, saj je bilo poroanje vei-
noma sestavljeno iz nevtralnega povzemanja virov, ki so bili do okupa-
cije kritini.
Takna, nevtralna in novinarsko korektna, a vseeno posredno angaira-
na pozicija jugoslovanskega tiska je bila v takratnem kontekstu mogoa, saj
so bila stalia ekoslovake vlade, ekoslovakega ljudstva in zahodnoe-
vropske levice podobna oziroma skoraj identina staliem jugoslovanske
uradne politike in jugoslovanskega tiska, tako da se je lahko podpora pro-
testom proti okupaciji izrazila tudi z nevtralnim povzemanjem teh virov. V
primeru zaetka gradnje berlinskega zidu leta 1961 takna politika nevtral-
nosti ni bila mogoa, saj ni bilo legitimnega subjekta izjavljanja, ki bi vsaj
priblino ustrezal tedanji politino-ideoloki usmeritvi jugoslovanskega ti-
ska (prizadevanje za nenasilno svetovno uveljavljanje demokratinega soci-
alizma , nasprotovanje tako kapitalistinemu izkorianju kot avtoritarno-
sti sovjetskega modela socializma , nasprotovanje blokovski delitvi sveta in
nasilni logiki velesil) na katerega bi se lahko poroanje pripelo in tako iz-
razilo tako svojo kritino nastrojenost do zaostritve hladne vojne in bloko-
vske delitve Evrope kot ohranilo poroanje v okvirih standardne profesi-
onalne novinarske etike, ki prepoveduje eksplicitno in neposredno politi-
zacijo poroanja.
V primeru poroanja o Berlinu 61 glavni akterji (vzhodno- in zahodno-
nemka dravna politika, politini vrh Sovjetske zveze in nekaterih po-
membnejih zahodnoevropskih drav ter ZDA) v svojih tekstih in izja-
vah predstavljajo in reproducirajo politina in ideoloka stalia Zahoda
in Vzhoda v hladnovojni, blokovski delitvi sveta ni pa tistega tretjega, al-
ternativnega akterja za razliko od ekoslovakega ljudstva in partije ali
upornikih tudentov in delavcev v Parizu leta 1968 , ki bi predstavljal
tretjo pot oziroma neuvreno pozicijo, pozicijo demokratinega socia-
lizma , na katero bi se lahko navezal jugoslovanski tisk. Zato se je v poroa-
nju o zaetku gradnje Berlinskega zidu omejeval na poudarjanje vrednot,
ki so (kljub temu, da so vasih razlino interpretirane vsaj nominalno) sku-
pne tako jugoslovanski tretji poti kot hladnovojni realpolitiki . e to-
rej v analizah poroanja o Pragi in Parizu 68 obravnavamo predvsem tisto,
kar je bilo v tedanji jugoslovanski politini imaginaciji prelomnega in no-
vega, se bomo tokrat omejili na tisto, kar je skupnega vsem tedanjim pre-
vladujoim politinim ideologijam, tako zahodni in vzhodni razliici real-
politinega diskurza, kot jugoslovanski uradni ideologiji.
Prva vrednota, ki se pojavi v poroanju in ki jo uveljavi prvi aktivni ak-
ter, drave lanice Varavskega pakta (gre za povzetek njihovega skupne-
ga sporoila za javnost) kot kolektivni protagonist zaprtja meje med Vzho-
dnim in Zahodnim Berlinom, je nadzor oziroma kontrola, skupaj s pridev-
nikoma uinkovita in zanesljiva. Proti koncu prvega poroila v Dnevniku
se ta vrednota povee z vrednoto zaite (ozemlja). (Dnevnik , 14. 8., str. 1)
Poroilo Dela o zaprtju meje in izvajanja ukrepov, ki so se konali s posta-
vitvijo Berlinskega zidu , je bolj izrpno. Prinaa veliko podrobneji povze-
tek sporoila drav lanic Varavskega pakta s poudarkom na navedbah,
da Vzhodni Nemiji preti nevarnost zaradi podtalnega delovanja, vohun-
stva in sabotae s strani Zahodne Nemije , a se od nje na kljunih mestih,
kjer bi se predolgo in prepodrobno navajanje izjave bralo kot strinjanje ali
identifciranje z njo, distancira s poudarjanjem vira navedb
1
, a ostane le pri
/J/e reeno dalje v skupni izjavi, kakor opozarja izjava, je reeno v izjavi, poudar-
ja izjava, je reeno na koncu izjave (Delo , 14. 8. str. 1).
; Realpolitika razdeljene Evrope (interpretativni pregled poroanja ...)
tem, pri retorinem pomagalu, s katerim nedvoumno poudari, da stalie
asopisa ni enako staliu izjave in brez eksplicitne kritike stali, vsebova-
nih v izjavi. V Delovem poroilu sta vrednoti varnosti in nadzora tudi eks-
plicitno povezani tako z Evropo kot z vrednoto miru ,
2
ki je tudi, kot lahko
vidimo tudi predvsem iz analiz poroanja o vojakih posredovanjih Sovjet-
ske zveze (Madarska 56 in ekoslovaka 68 ), osnovna vrednota ideolo-
kega horizonta, ki mu pripadajo jugoslovanski asopisi. Mir je ena izmed
osnovnih politinih vrednot, ki so skupne tako obema blokoma kot neu-
vrenim. Razlika med vzhodno in zahodno ideoloko perspektivo v pri-
meru gradnje Berlinskega zidu je, kakne in katere vrednote katera vee na
mir in kako te vrednote interpretira ter kakne dejanske politine ukrepe
naj bi zvestoba tem vrednotam zahtevala, medtem ko tretja, alternativna
oziroma neuvrena ideoloka perspektiva umanjka.
15. 8. je poroanje podobno zmerno, nevtralno in zadrano. Poudarjena
je mrzlina aktivnost v Zahodnem in mrtvilo v Vzhodnem Berlinu , glavna
dejavnost Zahoda je protest (protestne izjave zahodnonemkih politikov,
demonstracije meanov in protestna dvominutna stavka delavcev ), Vzhoda
pa ohranjanje reda , varnosti in nadzora. 15. 8. sta v Delu dva lanka, posve-
ena situaciji v Berlinu , in oba sta v vejem delu posveena zahodnonemki
perspektivi, a, prav tako kot prejnji dan pri povzemanju izjave drav lanic
Varavskega pakta , z doloeno zadranostjo in distanco. Tako nobena poli-
tina izjava ni navedena kot objektivno dejstvo, povsod je naveden vir in naj-
ostreje formulirana mesta so v narekovajih,
3
eprav bi se v obiajnih okoli-
inah dalo podobne povzetke izjav politikov izvesti tudi brez njih tako pa
narekovaji poudarjajo nevtralnost in nepripravljenost Dela postaviti se na
katerokoli stran v konfiktu. Podobno so z narekovaji oznaeni tudi povzet-
ki pisanja sovjetskih asopisov Pravde in Izvestije, kjer sta vrednoti varnosti
in miru v Evropi eksplicitno povezani in postavljeni v soodvisnost: Pravda
poudarja, da ukrep vlade DR Nemije ustreza koristim varnosti drav soci-
alistinega tabora in koristim miru v Evropi .
Gre torej za precejnjo razliko v pojmovanju vrednote evropskega miru ,
kot je ta prisotna v poroanju o okupaciji ekoslovake 68 . Tam mir za
jugoslovanske asopise predstavlja posledico skupne zmage socialistinih
in demokratinih zaveznikov nad faizmom in pogoj za razvoj demokra-
tine in pravine (tj. socialistine) Evrope , utemeljeno na naelih miroljub-
nega sodelovanja, politine participacije mnoic ter ekonomskega in po-
i Ta predlog je reeno dalje v izjavi upoteva realni poloaj, ki se je izkristaliziral po vojni v
Nemiji in Evropi in ima namen odpraviti ostanke druge svetovne vojne in utrditi mir . (N. m.)
Predstavnik britanske vlade pa je povedal, da tri zahodne drave izmenjavajo stalia o mo-
rebitnih protiukrepih ... (Delo , 15. 8., 1.)
litinega razvoja in napredka, tu pa mir, v perspektivi sovjetskih asopi-
sov, predstavlja geostrateki management varnosti z nasilnimi, militari-
stinimi sredstvi. Mir ni pogoj za razvoj in napredek demokracije in socia-
lizma , temve je varnost, zagotovljena z nasilnimi ukrepi, pogoj za mir, ki
nima nobene pozitivne vsebine, temve je le gola odsotnost vojne. Mir , do-
seen z uvajanjem varnosti in nadzora, se pravi z metodami policijske dra-
ve , je, v perspektivi sovjetskih asopisov, nain odvraanja nove vseevrop-
ske vojne, ki naj bi jo kuhali zahodnonemki podtalniki. To je kljuna raz-
lika med hladnovojno realpolitiko in neuvreno politiko demokratinega
socializma v prvi je mir krhek in nikoli doseen rezultat politike, ki na-
stopa militaristino v zunanjih in policijsko v notranjih zadevah, medtem
ko je v drugi mir pogoj in izhodie politike, ki si prizadeva zlomiti bloko-
vsko delitev sveta ter njeno nasilno politino logiko. e je v perspektivi re-
alpolitike mir nadaljevanje vojne s podobnimi, le nekoliko omejeni sred-
stvi, ki prepreujejo nuklearno katastrofo, je v neuvreni perspektivi mir
antimilitaristien, protivojni koncept, koncept, ki prelamlja z logiko poli-
tike-kot-vojne.
4
Realpolitika Vzhoda in Zahoda
16. 8. se prikazovanje dogodka dokonno izkristalizira: dogodek je pri-
kazovan kot konfikt med Zahodom in Vzhodom , kjer je ve prostora na-
menjenega zahodnim interpretacijam dogodka in odzivom nanj. Zastopan
je tudi vzhodni pogled, a izrazito sekundarno, namenjenega mu je manj
prostora in tudi v lankih, kjer se pojavi, se pojavi na drugem mestu, za za-
hodnim pogledom. Zahod in Vzhod sta torej glavna akterja poroanja o
zaetku gradnje Berlinskega zidu . V Delu so 16.8. vsi trije lanki o zapr-
tju meje in s tem povezanimi stvarmi namenjeni perspektivi Zahoda , kar
je oitno e iz naslovov omenjenih lankov: Protest zahodnih poveljni-
kov, Reakcija v zahodnih dravah in Bonn se trudi pridobiti Za-
hod za politiko sankcij. V Dnevniku istega dne kot glavni akter nastopa-
jo tri zahodne drave.
Ta precej abstraktna opredelitev glavnih akterjev ne pove ni konkretne-
ga o znaaju Zahoda in Vzhoda in se vsaj eksplicitno ne opredeli ne za ene-
ga ne za drugega, kar bi se dalo storiti denimo z uporabo pridevnikov kot
sta demokratini za pozitivno in kapitalistini za negativno opredelitev do
Zahoda ali socialistini in avtoritarni v primeru Vzhoda , ali z bolj value
loaded hladnovojnim argonom, denimo z oznakama svobodni svet
Za podrobnejo analizo nainov diskurzivne formacije in politinih uinkov obrnjene
Clause witzeve formule politika je nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi, gl. Michel Fou-
cault , Society Must be Defended, London 2004, 1516, 4748.
Realpolitika razdeljene Evrope (interpretativni pregled poroanja ...)
in totalitarizem , ki so bile tedaj pogoste v zahodnih, e posebej ameri-
kih medijih in politinih analizah. S taknim, abstraktnim geografskim
opredeljevanjem jugoslovanski asopisi lahko poroajo o klasini hladno-
vojni konfrontaciji in ob tem ostanejo nevtralni. Povzemane so uradne iz-
jave politikov tako Zahoda kot Vzhoda , torej v poroanju nastopa bolj od-
krito politina retorika hladne vojne v obeh razliicah, a vedno v narekova-
jih ter z doloeno zadranostjo in distanco.
Kadar ne povzemata izjav uradne politike in tujih asopisov, Delo in
Dnevnik poroata o dejstvih, o stanju prometa v Berlinu , policijskih ak-
cijah, demonstracijah v zahodnem delu mesta, stanju telekomunikacij, vo-
jakih premikih ipd. V delu poroanja, ki je namenjen reakcijam in pogle-
du Zahoda , prevladujejo vrednote preudarnosti, mirnosti in treznosti. Po-
udarjen je prvi razkol na Zahodu med zahodnimi silami (ZDA, VB
in Francijo ), ki se zavzemajo za previdno politiko do Vzhoda , ki se izogi-
ba vsakrnih ukrepom, ki bi lahko privedli do odkritega spopada med Za-
hodom in Vzhodom in nove vojne ter med Zahodno Nemijo , ki zahteva
sankcije in represalije nad Vzhodno Nemije in pri tem rauna na pomo
preostalega Zahoda . Pri tem je e vidna doloena inverznost med hladno-
vojno retoriko Vzhoda in Zahoda obe strani taktizirata, da bi se izognili
vojni, za obe mir pomeni le odvraanje vojne in obe svoje akcije utemeljuje-
ta ravno s tem; Vzhod tako trdi, da je zaprtje meje med Zahodnim in Vzho-
dnim Berlinom nujen ukrep ob rovarjenju Zahoda , ki bi lahko pripeljalo
do vojne, Zahod pa se izogiba preostrim protiukrepom, da ne bi ti spro-
ili plaz u reakcij Vzhoda , katerega posledic ni mo napovedati in so lah-
ko zelo nevarne (Delo, 16.8., str. 1). Vzhod tako nastopa kot aktiven ak-
ter, tisti, ki dejavno dela za ohranitev varnosti in stabilnosti (kot sinonimov
miru v perspektivi hladnovojne ideologije ), Zahod pa kot pasivni akter, ti-
sti, ki te dejavnosti dopua in zaskrbljeno spremlja.
Edina eksplicitna kritika zaprtja meje prihaja s strani meanov Zaho-
dnega Berlina in Zahodnonemke uradne politike, s imer je Zahodna
Nemija zaasno izloena iz Zahoda (to je razvidno tudi iz e navedenega
naslova Bonn se trudi pridobiti Zahod za politiko sankcij, kjer je Bonn
kot metonimija Zahodne Nemije simbolno izloen iz in stoji nasproti Za-
hodu ) ter nastopa kot nekaken greni kozel Vzhod jo krivi za nartova-
nje vojne, Zahod pa za prenagljenost v reakcijah na zaprtje meje, torej se
obe razliici hladnovojne retorike ujemata tudi v tem, da kot nestabilni ele-
ment, ki lahko ogrozi krhko ravnovesje med blokoma ter evropsko varnost
in mir , opredelita Zahodno Nemijo , s to razliko, da je Vzhod do Zahodne
Nemije odkrito sovraen, Zahod pa sicer precej zadran, a e vedno fgu-
Evropa med socializmom in neoliberalizmom ,o
rira kot njen vojaki in politini zaveznik. 17.8. se v Delu poroanje o ber-
linskih dogodkih spremeni v nekakno samokritiko Zahoda (ki je nakaza-
na e prej) v lanku z naslovom Mir v vzhodnem, nemir v zahodnem
Berlinu je sama vrednota miru uporabljena proti politinemu delovanju
v zahodnem Berlinu . V lanku, ki je sicer precej dejstven, so za opis stanja
v zahodnem Berlinu uporabljeni pridevniki iz repertoarja psihologije: na-
petost, negotovost in vznemirjenje. Tako se tudi prebivalstvo Berlina poja-
vi kot akter, ki uti neprijetne in potencialno nevarne posledice nepremi-
ljenega ravnanja zahodnonemke politike, saj naj bi bili meani nemir-
ni in vznemirjeni zato, ker priakujejo pomanjkanje, e bi zahodni Berlin
prekinil trgovske in transportne poti z vzhodnim Berlinom. Povzetku go-
vora mestnega naelnika zahodnega Berlina Willyja Brandta , kjer ta pozi-
va Zahod k podpori za sankcije proti vzhodnemu Berlinu , sledita povze-
tek javne izjave Komunistine partije Zahodne Nemije , ki v imenu miru
podpira ukrepe Vzhodne Nemije in vlade Vzhodne Nemije, ki Zahodno
obtouje uporabe groenj, pritiska in sile ter ogroanja normalnega pote-
ka ivljenja.
Skupno nasprotovanje politiki Zahodne Nemije postavi Zahod in
Vzhod kot zaasna zaveznika, saj oba menita, da Zahodna Nemija z na-
povedmi represalij ogroa mir in varnost, le nain teh obsodb je razlien:
Zahod je bolj umirjen in zadran in poziva ZRN k treznosti in hladno-
sti, medtem ko jo Vzhod neposredno napada in kritizira. V tej simetrino-
sti se pokae, da sta hladnovojna bloka pravzaprav zrcalni sliki eden dru-
gega, pri obeh gre za velesili, ki, z Arrighijevimi
5
besedami, delujeta v sme-
ri tako teritorialne kot akumulacijske ekspanzije in v nekem trenutku tri-
ta druga ob drugo ter vzpostavita zaasno premirje, ki pa je pravzaprav le
akanje na primerno prilonost za nadaljnjo ekspanzijo. V tem kontekstu
moramo tudi razumeti mir kot ta fgurira v poroanju o dogodkih v Berli-
nu leta 1961 kot le zaasno suspenzijo ekspanzionistinih teenj velesil. Ta
suspenzija se institucionalizira z zidom, ki simbolizira obojestransko izo-
gibanje neposredni vojaki konfrontaciji, medtem ko teritorialna in aku-
mulacijska ekspanzija potekata naprej drugje na nain, ki ga je inavgurira-
la ravno hladna vojna , kot vojna nizke intenzivnosti, bodisi v obliki vo-
jakega posredovanja znotraj lastne interesne sfere (ekoslovaka 68 ) bo-
disi kot imperialistina vojna (sovjetska okupacija Afganistana in ameri-
ka okupacija Vietnama ter vojaki posegi v Juni Ameriki). Na zaetku
estdesetih si Zahodni in Vzhodni blok nistave politino ali ideoloko na-
sprotna, temve je njuno medsebojno razmerje razmerje imperialistine in
, Giovanni Arrighi, Te Long Twentieth Century, London 2002.
,1 Realpolitika razdeljene Evrope (interpretativni pregled poroanja ...)
ekonomske konkurence . Obe velesili imata iste cilje (razvoj oboroevalnih
in industrijskih kapacitet, teritorialna in akumulacijska ekspanzija) in za
njihovo dosego uporabljata podobne metode (kar je razvidno tudi iz real-
politine retorike, ki je lastna obema ter enotnega razumevanja osnovnih
politinih konceptov kot je mir), sovrani sta si le ker sta pri doseganju teh
ciljev ena drugi v napoto.
Delo in Dnevnik se ne postavita na nobeno izmed strani v berlinski kri-
zi ne na stran janusovske realpolitike , saj predstavljata neuvreno per-
spektivo, a tudi ne na stran zahodnonemkih pozivov k povrailnim ukre-
pom, saj tudi Zahodna Nemija ne predstavlja revolucionarnega, dejansko
demokratino socialistinega akterja, katerega staliem bi se asopisa lah-
ko pridruila ne da bi tvegala svojo pozicijo novinarske nevtralnosti. Tako
se 18.8. poroanje prilagodi dejanskemu antagonizmu, tistemu med real-
politiko in Zahodno Nemijo in prostor v Delu je enakomerno porazde-
ljen med protest zahodnih drav (ZDA, VB in Francije , ki se poimenovane
tri zahodne velesile, Zahodne Nemije ni med njimi) v Moskvi ter reak-
ciji Zahodne Nemije , kateri se zdi protest premil (v Dnevniku je ve pro-
stora namenjenega protestu Zahoda v Moskvi, ki je novica dneva na vrhu
prve strani ter jo spremlja velika fotografja). Antagonizem je torej preme-
en ne gre ve za spopad med Zahodom in Vzhodom , temve, e citira-
mo Delo, za neenotnost Zahoda .
Na Zahodu ni novega
Ta interpretacijski okvir ostane dominanten do konca prvega tedna po-
roanja o berlinski krizi. Zahod v razlinih verzijah (zahodni predsedniki,
zahodni premieri, zahodne drave, zahodne sile) postane dominanten ak-
ter, Vzhod nastopa le redko in e takrat v sekundarni in pasivni vlogi (de-
nimo kot prejemnik protestne note). Z jugoslovanske perspektive kakrna-
koli podpora SZ oziroma uradnei politiki drav lanic Varavskega pak-
ta kot se je pokazalo tudi pri analizah poroanja o madarski vstaji leta
1956 in okupaciji ekoslovake 68 ne pride v potev, saj gre za dve anta-
gonistini viziji razvoja socializma , katerih boj bo odloil o usodi socializ-
ma in sveta, zato kakrnokoli taktiziranje ali kompromis ne prideta v po-
tev. V takni situaciji je zadrana, nevtralistina podpora Zahoda (na na-
in prostorskega priviligiranja pogledov zahodnih sil, a z veliko mero
zadranosti in distance ter brez eksplicitnega strinjanja z njimi) edina ozi-
roma manj slaba monost, saj bi podpora zahodnonemki poziciji pomeni-
la podporo izrazito antikomunistinemu, antisocialistinemu in potenci-
alno militaristinemu diskurzu in politiki.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom ,i
Delo in Dnevnik jemljeta berlinsko krizo kot hladnovojni bussiness as
usual, kot sicer pomemben, a ne usoden ali prelomen dogodek, saj v njem
ni elementov demokratinega socializma oziroma nobene politine novosti,
ki bi lahko zamajala hladnovojni status quo in sproila premike v globalni
geopolitini ureditvi. Berlinska kriza je prej eden izmed rutinskih medblo-
kovskih incidentov, katerega posebnost je le v tem, da bi tako ekstremnost
samega ukrepa zaprtja meje in zaetka gradnje zidu kot ogorena zahodno-
nemka reakcija nanj lahko pripeljali do oboroenega spopada med svetov-
nima velesilama. Tako se pozicija jugoslovanskih asopisov uskladi s pozici-
jo Zahoda , a iz druganih razlogov za Zahod je mir kot nadaljevanje voj-
ne pogoj za nemoteno nadaljnje izvajanje svoje akumulacijske in teritorial-
ne ekspanzije, katerih meja je interesna sfera Vzhodnega bloka in kate-
rih potek bi bil resno ogroen, e ne celo onemogoen v primeru eskalacije
sovranosti in neposrednega vojakega spopada med blokoma, medtem ko
je za Jugoslavijo krhko ravnovesje sil in izogibanje novi svetovni vojni (hla-
dnovojni militaristini mir) sicer ne ravno idealni, a v danih zgodovinskih
razmerah edini pogoj za razvijanje in irjenje demokratinega socializma ,
katerega razvoj bi bil v primeru nove vojne, zaradi vojake in ekonomske in-
feriornosti neuvrenih v primerjavi z blokoma, gotovo zaustavljen.
V takni situaciji so za jugoslovanske asopise znotraj neenotnega Za-
hoda zahodne sile manj slab protagonist kot Zahodna Nemija, saj bi
podpirati njen nain kritike Vzhoda pomenilo podpirati eskaliranje krize
in nevarnost oboroenega spopada, se torej postaviti na stran odkrito mi-
litaristine tendence na Zahodu . A jugoslovanski asopisi, ko se, kot v zgo-
raj navedenih primerih poroanja o Madarski 56 in ekoslovaki 68 ,
ukvarjajo z neposredno kritiko politike Vzhoda , tega kritizirajo ne zato
(kot zahodni blok) ker bi bil preve socialistien, temve zato, ker je soci-
alistien le nominalno, le navidez, ker zlorablja svojo revolucionarno zgo-
dovino ter socialistine ideale za militaristini ekspanzionizem ter notra-
njepolitino represijo, namesto da bi se boril proti logiki velesil in za uve-
ljavitev demokratinega socializma . A to, kar jugoslovanski asopisi oita-
jo Vzhodu , velja tudi za Zahod , Zahod je prav tako blok, ki pristaja na ozi-
roma je izumitelj in aktivneji protagonist koncepta hladne vojne , sodelu-
je v oboroevalni tekmi in se posluuje notranje represije (primer reakcije
francoske policije na tudentski upor leta 1968), gre za kritiko in distanci-
ranje od logike blokovske delitve sveta in hladne vojne v celoti. Posebnost
poroanja o Berlinu 61 je le v tem, da je sam dogodek precej irelevanten za
razvoj demokratinega socializma , torej gre pri poudarkih v poroanju in
porazdelitvi prostora med posamezne akterje za naelo izbire najmanjega
, Realpolitika razdeljene Evrope (interpretativni pregled poroanja ...)
zla med obema blokoma, ohlapno opredeljenima kot Zahod in Vzhod , je
manje zlo Zahod, saj je veina drav v bloku demokratinih in v mnogih
med njimi obstaja delavska, socialistina in druga odpornika gibanja, ki
laje delujejo v pogojih formalne kapitalistine demokracije kot v pogojih
avtoritarnega vzhodnega socializma in ki so objektivni zavezniki Jugosla-
vije v boju za razvoj demokratinega socializma , medtem ko Vzhod pred-
stavlja avtoritarno drubeno-politino ureditev in zlorabo ter diskreditaci-
jo socializma . Znotraj Zahoda samega pa je manje zlo treznost in mir-
nost zahodnih sil, ki si prizadevajo diplomatsko reiti krizo tako, da
ta ne bi pripeljala do oboroenega spopada, za razliko od Zahodne Nemi-
je , ki zahteva odkrite povrailne ukrepe in okrepitev vojake navzonosti
Zahoda na meji med blokoma.
S svojo izbiro stalia, ki mu bodo namenjali najve prostora, Delo in
Dnevnik zavrneta oba eksplicitno agresivna akterja v konfiktu, Zahodno
Nemijo in Vzhod , in podpirata tistega, ki je vezan na vrednote zmernosti
in zadranosti,
6
tj. preostanek Zahoda . A gre le za taktino, ne pa tudi na-
elno podporo in zaveznitvo, za nain poroanja, ki znotraj okvirov para-
digme nevtralnega in dejstvenega poroanja lahko izrazi en aspekt politike
demokratinega socializma , kritiko hladnovojnega militarizma , saj na Za-
hodu v asu zaetka gradnje berlinskega zidu ni niesar politino novega,
nobenega politinega subjekta ne programa, ki bi bil nosilec politike demo-
kratinega socializma in neuvrenosti v celoti. Ta politika avgusta 1961
zaasno v nekaterih pogledih soglaa s perspektivo Zahoda prenaglje-
na in agresivna reakcija na zaprtje meje, po kateri klie Zahodna Nemija,
lahko pripelje do nevarnosti oboroenega spopada, a medtem ko je Zaho-
du mir kot nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi bistven za ohranjanje sta-
rega, je z jugoslovanske perspektive pomemben kot stanje, v katerem se lah-
ko potencialno razvije novo.
6 Zmerneji glasovi v Bonnu (Delo , 19. 8., 1); Johnson svetuje Bonnu zadranost (Delo,
20. 8., 1).
,,
Pariz 68 v Delu
Pregled poroanja
e na zaetku poroanja velika fotografja. lanki na zaetku obse-

gajo okoli etrtino prve strani (so precej kratki, a se nadaljujejo na
kasnejih straneh). Veliko ve teksta, dalji lanki kot v Dnevniku . Prvi
malo obseneji lanek je objavljen 9. 5., ko se kot akter vkljui francoska
vlada. Prav tako 9. 5. je prvi veliki komentarski lanek na strani 4. 12. 5. se
poroanje premakne na vrh prve strani, a so lanki e zmeraj razmeroma
kratki. Od 13. 1. dalje so lanki o Parizu dolgi in na vrhu prvih strani po-
roanje o Parizu dominira. Dolgi in izrpni lanki.
5. 1. Parika Sorbonna zaprta. Glavna akterja sta tudenti in polici-
ja. Poroilo o njihovih spopadih na vrhu prve strani s fotografjo. Eksplici-
tna kritika francoskih oblasti, ki hoe onemogoiti delovanje levo usmer-
jene tudentske mladine. Omenjeni so desniarski provokatorji kot eden
izmed sproilcev nasilja, ki je v ospredju poroanja.
7. 5. Protest parikih tudentov . Glavna akterja sta tudenti in pro-
fesorji, glavna vrednota pa njihova splona stavka (tudi protest proti nasi-
lju policije). lanek je kraji in pomaknjen nije na prvi strani, glavno vlo-
go imajo poroila iz Vietnama.
8. 5. Aretacije tudentov v Parizu . Ponovno nije na prvi strani, a po-
drobno poroilo o demonstracijah . Poudarek je na kvantitativnih podat-
kih o nasilju (tevilo ranjenih in aretiranih). Moralna obsodba nasilja po-
licije in problematizacija oviranega prometa v Parizu . Internacionalizacija
problematike, omemba solidarnosti tudentov iz drugih evropskih drav
protest kot prva vseevropska problematizacija povojne ureditve Evrope .
Evropa med socializmom in neoliberalizmom ,6
9. 1. Francoska vlada o vzrokih tudentskih demonstracij. Delo re-
dno dnevno poroa o dogodkih v Parizu , a s krajimi lanki, ki niso ve na
vrhu prve strani. e vedno dominira poroanje o Vietnamu. Tokrat so pr-
vi omenjeni visoki francoski politiki, dominira de Gaulle . Kot vrednota
so navedene sodobne potrebe oziroma potrebe drave in asa. Kot akterji,
nasprotni vladi, so navedeni tudenti in sindikati. Kvantitativno poroanje
o nasilju je premaknjeno na konec lanka.
Srdit vihar v Latinski etrti. Prvo poroanje, ki ni na prvi strani.
Dalji komentar dogajanja. Kot akter se pojavi Daniel Cohn-Bendit . In-
ternacionalizacija in evropeizacija tudentskih protestov . Kot vzrok pro-
testa so navedene zastarelost francoskega univerzitetnega sistema, repre-
sivne moralne norme in revolucionarnost mladine, ki si eli ire drube-
ne spremembe kot le reformo univerze . Problematizacija policijskega nasi-
lja (kot kontrarevolucionarne prakse) in analiza razkola v francoski javno-
sti, ki podpira tudente , dokler ti protestirajo znotraj okvirov normiranega
liberalnega politinega udejstvovanja, a se ograjuje od leviarskih skraj-
neev. tudentski problem je postal nacionalni problem tudentski
upor je predstavljen kot odgovor na drubene probleme, ki niso vezani le
na tudentsko populacijo.
12. 5. Silovit boj v Parizu . Spektakularnost nasilja spet pribori pari-
kim dogodkom mesto na vrhu prve strani in fotografjo. Za vrh prve stra-
ni Dela sta dovolj newsworthy le dva tipa dogodkov nasilje (vojno ali
policijsko) in dravniko sreanje na najviji ravni, ter le dva tipa fotogra-
fj mnoinega pretepa ali bitke ali sreanja visokih politikov. Podroben
kvantitativen in kronoloki opis spopadov med tudenti in policijo.
13. 5. Pariz: prvi plenarni sestanek Sorbonna bo danes spet odprta.
Skupen velik lanek, ki zaseda zgornjo polovico prve strani in je namenjen
dvema pomembnima dogajanjima v Parizu : pogajanjem med ZDA in Vie-
tnamom in tudentskim protestom. Kot vladni akter se pojavi Pompidou ,
kot vrednoti pa razumevanje in mir .
14. 5. Splona stavka v Franciji . Kot pomemben drubeni akter se
tudentom in policiji pridruijo delavci . Podrobno poroilo o sploni stav-
ki in njenem uinku na dravo ter vsakdanje ivljenje dravljanov.
17. 5. Mao in Che na Sorboni. Sorbona je poslovenjena, ni ve fran-
coskega rkovanja kot na zaetku poroanja. Dalji lanek na vrhu prve
strani, ki se ukvarja z ve tekoimi dogajanji v zvezi s tudentskimi protesti .
Navedena je zasedba gledalia Odeon in zahteve revolucionarnih tuden-
tov . Velika pozornost je posveena revolucionarnim simbolom, kot so rde-
,; Pariz 68 v Delu
e in rne zastave in slike Cheja, Maa in Stalina (ta v naslovu, iz razumlji-
vih razlogov, ni omenjen) v sklopu analize protislovja med parlamentarno
politiko, ki jo zagovarja zmerni del tudentov , in revolucionarno (ekstre-
misti), ki ne pristaja na pogoje in metode parlamentarizma. Omenjena je
monost padca javne podpore tudentom, ko ti s svojo politiko (ki ni eno-
tna) zaenjajo presegati horizont reforme univerzitetnega sistema in zahte-
vajo celovito in radikalno spremembo drube kot celote.
20. 5. Usodni dnevi za V. republiko. Ocena stanja v Franciji . Ponov-
no dolg lanek na vrhu prve strani. Glavna akterja sta de Gaulle in Pom-
pidou . Prvi odstavek je namenjen stavki, s podatkom o tevilu stavkajoih
in panogah, v kateri poteka splona stavka . Kot poglavitna dilema Franci-
je je predstavljena izbira med socialno-profesionalno in politino reitvijo
krize, kjer profesionalna reitev pomeni pomiritev protislovij znotraj ob-
stojeega, politina pa temeljno spremembo drubeno-politinega sistema.
Delo je eksplicitno na strani delavcev in podpira drugo reitev (eprav ne
z revolucionarno retoriko) ter izraa dvom v vladno sposobnost reiti kri-
zo in razumeti dejanske interese prebivalstva. Poudarjeno je, da si revoluci-
onarne sile elijo stvari, ki naj bi bile v Jugoslaviji e uresniene delavsko
samoupravljanje in neposredno demokracijo .
21. 5. 6 milijonov stavkajoih. Vrh strani, veji naslov od ostalih
lankov, fotografja. Poudarjeno je de Gaullovo omahovanje in izmika-
nje prevzemu odgovornosti. Nato opis stanja med generalno stavko, ki je
obenem problematizacija teav, s katerimi se prebivalci Francije sreujejo v
vsakdanjem ivljenu, in pohvala uinkovitosti stavke.
22. 5. Francijo ogroa zastoj. Od zaetka generalne stavke poroa-
nje o Parizu povsem dominira. Glavni akterji: de Gaulle , sindikati in are-
tirani med demonstracijami, ki jim je obljubljena pomilostitev. Struktura
lanka je: opis stanja v dravi (predvsem na podroju prometa in komuni-
kacij), poroilo o Sartrovi diskusiji s tudenti, kjer ta omeni samoupravlja-
nje in Jugoslavijo , situacija v uradni politiki in monost referenduma, sta-
nje na levici in dejavnosti KPF (ta je e zmeraj precej marginalen akter), de-
javnosti sindikatov.
23. 5. Pompidou , da ali ne Val stavk se iri. Zaporedno poroanje o
dogajanju v vrhu politike in med delavci . Glavna uradno politina akterja
sta vlada in opozicija. Na koncu so navedene nove panoge, ki so se pridru-
ile stavki, in stanje na parikih ulicah.
24. 5. Vsi akajo na de Gaullov govor. Poroilo o nadaljevanju de-
monstracij in stavk (akterji Cohn-Bendit , tudentje, delavci , policija, de
Evropa med socializmom in neoliberalizmom ,8
Gaulle ). Zelo velika fotografja, ki je nad lankom. Omenjene so rdee za-
stave tudentov . Dodana je tudi manja fotografja Cohn-Bendita , kar je
tudi edini portret ne uradno politinega individualnega akterja v vsem po-
roanju v obeh asopisih (ali pa morda tudi znak da je Cohn-Bendit prepo-
znan kot/sprejet med uradno-politine akterje?). Razporeditev poroanja
je: tudentski protesti poroilo o poteku stavke poroilo o dogajanju v
francoskem parlamentu.
25. 1. Plima stavk e vedno naraa. lanek je tokrat na sredini prve
strani, pod lankom slovenski delegaciji, ki je na poti k Titu . O protestih
in drugih dejavnostih tudentov in delavcev se prvi poroa skupaj, kot ak-
ter so jim prvi dodani tudi kmetovalci. Vlada je pasivni akter v lanku, re-
agira na pobudo zaveznitva delavcev , tudentov in kmetovalcev. Omenje-
na je tako radikalizacija sindikatov kot omahljivost KPF. Na koncu e opis
najnovejega spopada med tudenti in policijo (v vseh teh opisih so primar-
ni akter tudenti, policija pa sekundarni).
26. 5. Pompidou je opozoril na dravljansko vojno. Poroilo, ki vse-
buje termidorski in militaristini diskurz francoske vlade. Sledi mu dogod-
kovno in kvantitativno poroilo o spopadih med demonstranti in polici-
jo. Znailno je, da Pompidou dogodke tolmai kot zaroto in protidravno
delovanje ne gre za manipulacijo, temve za nain delovanje konservativ-
ne ideologije , ki ne more misliti alternative in vidi upor le kot manipulaci-
jo prikritih zlih akterjev. Nevtralen in korekten opis ulinih bojev je v kon-
trastu z navedbo Pompidoujevih rekacij, ki so enostranske in revanistine
(najprej obtoi nebrzdane elemente nasilja, nato pa zahteva odkrito in
nasilno represijo nad njimi v imenu reda in miru ).
27. 5. V Parizu sorazmerno mirno. Poroilo o odstranjevanju bari-
kad in zaetku pogajanj med sindikati in vlado ter o pomanjkanju v Pari-
zu . Mir je predstavljen pozitivno, problematizirane pa so posledice nemi-
rov, ki motijo normalno ivljenje. Razmiljanje o pomenu umiritve raz-
mer za politino reitev krize proper. Sledi poroanje o dogajanju v uradni
politiko, kjer je ponovno opozorjeno da mladinsko gibanje v revolucionar-
nosti mono prehiteva partijo . tudentske organizacije, in ne partija, so ti-
ste, ki mobilizirajo delavske in kmeke mnoice v vstajo. Kot glavna anta-
gonistina akterja sta sedaj predstavljena uporni tudentje in golistini re-
im v celoti (partija je tu, posredno, omahljiv del golistinega reima). Si-
tuacija v Franciji je opredeljena kot ali zaetek dravljanske vojne ali socia-
listine revolucije (v nevtralistini predstavitvi pogleda obeh strani je ujeto
glavno ideoloko protislovje zgodovinske situacije).
, Pariz 68 v Delu
29. 5. Minister Peyreftte odstopil. Najveji lanek dosedaj, polovica
prve strani. Mitterand v ospredju kot individualni akter. Pomembna indi-
vidualna akterja tudi de Gaulle in Pompidou . Zaznana je politina novost,
ki presega ponudbo obstojeih parlamentarnih strank, medtem ko politi-
ni razred (tako desnica kot levica) vztraja le pri permutacijah znotraj obsto-
jee politine ureditve in si vse, kar to ureditev, razlaga kot nered, teror,
unievalnost ipd. KPF nastopa kot pasivni akter, skozi opis nartov, ki jih
ima Mitterand s KPF v svoji potencialni levi koaliciji. Sledi poroilo o za-
stoju pogajanj med vlado in sindikati ter poroilo o stanju v dravi.
30. 5. Tajna de Gaullove odsotnosti. Politina kriza pod vreliem.
V ospredje od individualnih akterjev pride Mendes France (Delo zanima
politina reitev krize, ki bo leviarska, a, kljub doloenim simpatijam, ni
povsem na strani upornikov priznava jim le odpiranje novih politinih
perspektiv in pogledov, ne pa tudi moi in sposobnosti za sprovajanje nove
politike , namenja veliko prostora akterjev z uradne levice). Poudarjena je
zahteva sindikatov po samoupravljanju. lanek je skoraj v celoti posveen
uradni politiki, vmes je kraje poroilo o poteku ulinih bojev . Na koncu
lanka je nekaj odstavkov o poteku stavk, kjer je najve pozornosti posve-
eno zahtevi po samoupravljanu. Najdalji in najbolj analitien lanek do-
sedaj.
31. 5. De Gaulle je razpustil parlament in vztraja. Poroilo razpu-
stu parlamenta in vpoklicu dodatnih enot francoske vojske na vrhu prve
strani z najvejim naslovom dosedaj. Prvi del lanka povzema de Gaullov
radijski govor in vsebuje citata o nevarnosti diktature in zmage komuniz-
ma. lanek se nadaljuje z podrobnim opisom de Gaullovega dneva in nje-
govega izginotja iz Pariza . Omenjen je konservativni diskurz, ki stavko in
vstajo enai z zaetkom komunistine diktature.
Parika komuna (tudentov ) 68 . Bolj mnenjski oziroma doivljajsko-
potopisni lanek. Razglabljanje o medgeneracijskem konfiktu in usodi
evropske civilizacije oboje je v lanku povezano, konfikt naj bi na novo
defniral prihodnost Evrope .
61
Pariz 68 v
Dnevniku
Pregled poroanja
V
eji naslovi in manj teksta kot v Delu . Poroanje o Parizu je na pr-
vih straneh, a ne dominira (2025 % prostora). Nekajkrat je priso-
tno tudi v rubriki Okno v svet na sedmi strani. Dominirati zane po 20. 5.,
ko se zanejo delavske stavke (povpreno polovica prvih strani + fotogra-
fje). Po 25. 5. se lanki o francoski krizi zanejo pojavljati tudi na dru-
gih straneh. V ospredju sta na zaetku potek vietnamske vojne (vietnam-
sko odporniko gibanje je pogosto poimenovano partizani) in potek poga-
janj med ZDA in Vietnamom v Parizu .
4. 5. Blokada v Latinski etrti. Kratka novica, akterji so tudentje,
policija in oblast. Omenjena je blokada prometa.
7. 5. tudentje na barikadah. Poroanje o spopadih policije in tu-
dentov (tokrat nekoliko dalje). Nova akterja sta profesorji in Pariz (ome-
njene so udeleba profesorjev in spremembe v podobi Pariza ).
9. 5. Brutalnost policije okirala javnost. Poroanje je e vedno osre-
dotoeno na spektakularnost nasilja, vsebina protestov in zahteve tuden-
tov so omenjene zelo na kratko in so v ozadju. To je prvi mnenjski lanek
na to temo. Sprauje se o namenih in eljah tudentov , a ne navaja odgovo-
rov na ta vpraanja, ki jih v svojih protestih izraajo tudentje sami (strate-
gija moraliziranja z retorinimi vpraanji).
12. 5. Stranke pro od univerze . e en mnenjski lanek. Tokrat po-
drobneja analiza tudentske politike in ugotovitev, da se ta formira v na-
sprotju z uradno, da gre za odmik od in upor proti politiki strank. Prva
omemba Evrope . Zadran in distanciran ton (kot da globalni tudentski
upor ni pertinenten za Jugoslavijo , temve prej za staro Evropo ).
15. 5. Upor mlade generacije. Nadaljevanje mnenjske obdelave pro-
blematike. Detekcija novosti tudenskih protestov in sploen opis veje
vloge mladine v sodobnih drubah. Ni povezave s soasnim aenjem
mladine v Jugoslaviji .
16. 5. tudenti zasedli gledalie Odeon. Glavni akter so e vedno
tudenti. Podrobno poroilo o zasedbi gledalia.
17. 5. Ve policije pod Eif om. Pojavi se Pompidou kot prvi vladni
akter. Prvi je omenjena vojska. Vrednota republike in apel na dravljane.
20. 5. Delavci zasedajo tovarne! Velik naslov na vrhu prve strani s
prehodom na delavsko problematiko zane poroanje o Parizu dominirati.
Veliki fotografja manifestacij pred tovarno. Pojavi se de Gaulle .
21. 5. Gre za zaupnico. Vzpostavi se drugi element newsworthi-
ness poroilo o vladni reakciji na splono stavko. Poroanje o Parizu
postane dominantno ele ko kot glavna akterja nastopita delavski razred in
francoska vlada, tudentje niso dovolj pomemben akter da bi poroanje o
njihovem uporu zasedalo vrh prve strani. Poroila na prvi strani so e ve-
dno kratka, a so priviligirana s svojo prostorsko postavitvijo.
21. 7. ivljenje paralizirano. Prvi mnenjski lanek o delavski proble-
matiki. De Gaulle postane glavni individualni akter, delavci pa glavni ko-
lektivni. Opis uinkov splone stavke na gospodarstvo in vsakdanje ivlje-
nje Francije . Delavci nastopajo kot edini akter, ki lahko izpelje dejansko
drubeno-politino preobrazbo (ta monost v primeru tudentskih upo-
rov ni omenjena).
22. 5. Usluga, ki jo lahko storite! Poroanje o spopadih znotraj poli-
tinega razreda v Franciji , ki je bilo prej odsotno. Pojavi se Mitterand.
23. 5. Vlada ni padla! Kratka vest o preivetju Pompidoujeve vlade.
Stoji na vrhu prve strani.
Policija napada s solzivcem. Fotografja tudentskih protestov . la-
nek je pod lankom o vladi. Opis spopadov tudentov s policijo (ni omem-
be politike in zahtev tudentov ). Pojavi se Daniel Cohn-Bendit . lanek
je dalji kot prvi, dodan mu je kratek ivljenjepis Daniela Cohn-Bendita .
25. 5. Pompidou , odstopite! lanek o dogajanju v francoski uradni
politiki, spet zelo kratek, a tokrat pod drugimi vestmi na prvi strani (nad
njim sta poslanica CK ZKS ob dnevu mladosti in vest iz Vietnama). Ob
odsotnosti tako ulinega nasilja kot parlamentarnih dram poroila iz
Pariza izgubljajo na pomenu.
27. 5. Vso no brez haska. Poroilo o pogajanjih med sindikati in vla-
do. Dalje kot obiajno, a pod poroilom o obisku Ceaucescauja v Beogradu.
6 Pariz 68 v Dnevniku
Rdee zastave vihrajo. Prvi mnenjski lanek, ki ni na sedmi strani in del
rubrike Okno v svet. Opis situacije kot neredov (delno pejorativno, tako za-
radi manjka politine opredelitve tako do neredov kot neredov samih kot za-
radi potencialno destruktivnega uinka neredov brez konstruktivne alterna-
tive kot resni subjekti dejanske spremembe se omenjajo le delavci in parla-
mentarna opozicija). Glavni akter je de Gaulle , skupaj s tudenti in sindikati.
28. 5. Dramatien preobrat? Glavna akterja sta francoska vlada in
sindikati (lanek o njunih propadlih pogajanjih). Glavni vrednoti sta stav-
ka in solidarnost (delno tudi odsotnost neredov/incidentov). Pojavi se
Mendes France.
29. 5. e ni ne kae na konec krize. Poroanje je preneeno na tre-
tjo stran (zunanjepolitine novice). Glavna vrednota je e vedno stavka, ak-
terjem se pridruijo delodajalci kot zavezniki vlade. Sindikati so tokrat bolj
pomemben akter kot delavci .
Barikade na univerzah. Poroanje o tudentskih protestih v Zaho-
dni Nemiji . Pohvale tudentom za politino dejavnost za ohranitev demo-
kracije in obsodba sindikatov, ki ne podpirajo politinih stavk. Delavci
so prezentirani kot politien subjekt in depolitizacija delavstva kot nasilje .
Rdee zastave in barikade kot znak revolucionarnosti tudentov .
30. 5. General zapua bojie. Poroanje se vrne na prvo stran ob
ponovni drami v vrhu uradne politike v Franciji (de Gaulle bei iz pred-
sednike palae). Opis dogajanja v uradni politiki, kot akter se pojavi tudi
KPF, ki ima v poroanju (glede na ostale akterje iz francoske uradne politi-
ke) dokaj marginalno vlogo. Podrobno poroanje o vedenju de Gaulla (per-
sonalizacija politike).
Objavljen osnutek zakona o obnovi. Komentar reformistinega za-
kona v Franciji . Omenja se socialno varnost in sodelovanje delavcev . Prva
in edina eksplicitno politina opredelitev do stanja v Franciji : /S/edanje
stanje v Franciji ni kriza francoskega reima, temve kriza civilizacije. V bi-
stvu je to kriza drubenega, malomeanskega sistema v Franciji , ki ni znal
doslej razreiti vrste protislovij ... A ta politizacija je doseena za ceno za-
vzemanja distance do Francije (za razliko od nas) in nekritinosti do
stanja v socializmu . Demokracija v Franciji je opredeljena kot nezadostna.
31. 5. Franciji grozi diktatura. Ponovno poroilo na vrhu prve stra-
ni z veliko fotografjo. Glavna akterja sta Mitterand in de Gaulle kot ura-
dna predstavnika nasprotujoih si politinih sil. lanek vsebuje prehajanje
vrednot, ko obe strani drugi oitata diktaturo (ena kot lano demokraci-
jo , druga kot uvajanje komunizma). Omenjen in problematiziran je proti-
komunizem degaullistov.
6,
Praga 68 v Delu
Pregled poroanja
O
itna dominacija poroil o okupaciji S , ki zavzemajo po cele
strani. Veji naslovi kot obiajno. Kratki, poevno natisnjeni ko-
mentarji, ki so edini opinion pieces (pisma bralcev? vsaki je drug av-
tor, verjetno predstavniki civilne drube, pogosto z dr. pred imenom) za-
nimiva vkljuitev glasu ljudstva v asopisni prostor, posebej s perspektive
dananjega aenja stroke in strokovnih mnenj. Ljudstvo ima mesto, ki ga
danes zasedajo strokovnjaki oz. medijski intelektualci. Veliko velikih foto-
grafj. Poudarjene so reakcije in kritike po svetu, ki jim je namenjeno enako
prostora kot neposrednim poroilom o dogajanju. lanki o dogajanju sa-
mem so dolgi in podrobni, poudarek je na poteku uradno politinih proce-
sov in opisovanju vojakih dejanj ter ljudskega odpora. Naslovi so pogosto
citati najudarnejih izjav glavnih akterjev lankov. Fotografje imajo dva
osnovna motiva: tanke in vojsko kot simbol represije in podobe ljudskega
odpora (tu sta dva podmotiva eden ljudstvo samo v konfrontaciji z voj-
nim strojem VP in drugi podobe simbolov odpora graftov, zastav ipd.).
Precej je tudi fotografj s protestov proti okupaciji (predvsem iz protestov v
Jugoslaviji ). Nekaj, a ne veliko, je portretov posameznih pomembnih poli-
tikov. Ena fotografja ekoslovakih turistov. V primerjavi z Dnevnikom
je veliko ve teksta, podatkov, informacij, poroila so veliko podrobneja in
izrpneja. Veliko je tudi karikatur. Natisnjene so tudi informacije za S
turiste v eini, a poroanja o stanju in teavah S turistov je zelo malo
(za razliko od Dnevnika ). Naslovi so treh tipov: citati, dejavnosti pomemb-
nih akterjev ali zgoeni opisi stanja. Pogosto je sooanje kritik in zagovo-
rov okupacije na isti strani.
21. 8. prva posebna izdaja. Ogromen naslov, ve krajih lankov, ko-
mentar na prvi strani. Opisi dogajanja in vojakih premikov. Druga stran
fotografje in povzetki reakcij po svetu.
21. 8. druga posebna izdaja. Skoraj identina prvi, nekoliko drugana
postavitev in nekaj zamenjav v tesktu na prvi strani. Na drugi strani foto-
grafje, reakcije po svetu in povzetek Pravdinega zagovora okupacije .
22. 8. Spet ogromen naslov, tema je tokrat ljudski odpor. Najpomemb-
neja akterja na prvi strani sta Tito in dravno ter partijsko vodstvo S .
Oba kritizirata okupacijo . Na drugi strani sta dva povzetka zagovora oku-
pacije (akterja sta Pravda in TASS) ter poroilo o vojakem dogajanju in kri-
tikah okupacije s strani S politikov in ZDA. Tretja stran je v celoti name-
njena protestom v Sloveniji ter stanju ekoslovakih turistov v Jugoslaviji .
22. 8. posebna izdaja. Prva stran: povzetek govora Svobode in poroi-
lu o stanju okupacije , zraven sta e dva lanka o odzivu in kritikah s strani
uradne politike SFRJ in o ljudskih protestih v Jugoslaviji . Vzpostavljena je
dihotomija skupin akterjev (uradna politika ljudstvo ), kjer se prva legiti-
mira z izbranostjo in odgovornostjo drugemu. Na drugi strani so fotograf-
je, poroilo o obravnavi okupacije v VS, povzetki razlinih izjav uradne po-
litike S in kraji povzetek sovjetskega zagovora okupacije (citirajo se sov-
jetski mediji, ne izjave sovjetskih politikov!!).
23. 8. Prva stran: veliko poroilo o vojakem dogajanju z veliko fotogra-
fjo, glavni akter je general Pavlovski. e dva lanka, eden o protestih v Ju-
goslaviji in eden o odloni obosodbi okupacije s strani jugoslovanske ura-
dne politike. Na drugi strani je sooenje svetovnih kritik in lokalnih za-
govorov okupacije . Celotna tretja stran je posveena domaim odzivom in
stanju S turistov.
24. 8. Na prvi strani je poroilo o pogajanjih v Moskvi, poroilo o dejav-
nostih S dravnega in partijskega vodstva ter o ljudskem odporu. Podvo-
jitvi akterjev vlada-ljudstvo na tematski ravni ustreza podvojitev okupaci-
ja/politini odpor-ljudski odpor. Na drugi strani je poroilo o odzivu ko-
munistinih partij sveta na okupacijo ter o zagovoru okupacije v ostalih dr-
avah VP (dosedaj so bili samo povzetki zagovorov iz SZ ). Tretja stran je
ponovno v celoti namenjena protestom doma akterji so tudentje, poli-
tini vrh, ljudstvo in lokalna politika.
25. 8. Na prvi strani dva velika lanka o pogajanjih v Kremlju in en o
Titovi kritiki okupacije . Druga stran je v celoti posveena povzetkom refe-
ratov z desete seje CK ZKJ in Titovi sklepni besedi. Na tretji strani je pol
strani namenjene kritikam okupacije po svetu, malo manj kot pol Castro-
6; Praga 68 v Delu
vemu in Pravdinemu zagovoru okupacije in ostalo kratki novici o dogo-
vorih med Zahodno Nemijo in ZDA. Na etrti strani je zgornja polovi-
ca strani namenjena informacijam za S dravljane v Jugoslaviji v eini
ter domaim, evropskim in kitajskim kritikam okupacije . Na spodnji stra-
ni strani je prvoosebno poroilo iz Bratislave, kar je anr, ki je v Delu , v pri-
merjavi z Dnevnikom , manj zastopan, saj prevladujejo poroila tiskovnih
agencij in bolj neosebna poroila a je vseeno human interest dimenzi-
ja zanimiva in pomembna (pri drugih primerljivih in analiziranih dogod-
kih je sploh ni, vkljuena je verjetno da bi prikazala loveko, vsakda-
njo razsenost trpljenja pod okupacijo in njeno nasilnost v najelementar-
neji in najgrozljiveji obliki, tudi povezava z vrednotami lovenosti, hu-
manosti). Na peti strani so samo fotografje dokumenti odpora, grafti,
sabotae, letaki ... Na esti strani so poroila o protestih proti okupaciji v
Jugoslaviji in komentar, kjer je tudi naslov pisca pod imenom (zagotovo pi-
smo bralca). Ta dan je poroanje o okupaciji najobseneje.
26. 8. Prvi se poimenosko pojavijo voditelji ostalih tirih drav napa-
dalk razen SZ , najprej kot varavska etverica. Poroilo o dogovorih
vrha VP v Moskvi, dva lanka o politinem dogajanju v S in eden o civil-
nem odporu na prvi strani. Na drugi strani informacije v eini, lanek o
stanju S turistov, poroilo o svetovnih obsodbah okupacije in rekacijah
nanjo ter pozvetek Sartrove javne kritike okupacije (Sartre je prvi in edi-
ni svetovno znani intelektualec, ki nastopa kot akter v poroanju o okupa-
ciji S ). Na tretji strani so povzetki preostalih referatov z desete seje CK
ZKJ, nadaljevanje dnevnika iz Bratislave ter pozvetek napadov na Jugosla-
vijo v sovjetskih medijih.
27. 8. Poroila o pogajanjih v Kremlju, politinem dogajanju v S in Ju-
goslaviji ter odporu v S (enaka struktura prve strani kot prejnji dan). Na
drugi strani so poroila o obsodbah okupacije v Evropi ter o poskusih zago-
vorov v tisku petih drav VP (te so prvi oznaene za lai, prej so bile precej
nevtralno povzemane). Na tretji strani sta nadaljevanje dnevnika iz Brati-
slave ter celoten tekst resolucije CK ZKJ.
6
Praga 68 v
Dnevniku
Pregled poroanja
V
primerjavi z Delom so Dnevnikovi lanki kraji in manj podrobni.
Na ravni vsebine sta si asopisa zelo podobna, razlika je le v doli-
ni in navajanju podrobnosti in citatov (tega je v Delu ve), diskurz je zelo
podoben v obeh. Dnevnik ima veje naslove in manj teksta, tudi format
Dnevnika je manji. Fotografje so zelo velike, veliko je tudi drugega sli-
kovnega materiala, denimo karikatur in razlinih oglasov (za artikle in sto-
ritve). Poglavitna razlika med obema asopisoma so lanki o poloaju in
informacije o ekoslovakih turistih, ki jih v Delu ni, medtem ko jim je v
Dnevniku namenjeno veliko prostora. Dnevnik je torej, na nek nain, bolj
senzacionalistien (veji naslovi, ve in veje fotografje, manj teksta) in
bolj popularen (human interest angle, zgodbe o S turistih). K dru-
gemu spadajo tudi dnevniki in potopisni lanki, polliterarni oziroma ese-
jistini teksti pri dogodkov v S , ki se prav tako bolj kot s politiko ukvar-
jajo s lovekimi usodami in uinkom okupacije na vsakdanje ivljenje. Ta-
knih tekstov, prav tako kot poroil o turistih in karikatur, v Delu ni.
21. 8. Celotna prva stran je namenjena poroanju o okupaciji S , trije
lanki. Prvi, zgoraj levo, prinaa podatke o vojakih premikih in aosvne
podatke. Drugi, zgoraj desno, je povzetek reakcije S dravnega in partij-
skega vodstva. Spodaj je odziv svetovne javnosti, predvsem komunistinih
strank in pa amerikega predsednika. Prvi lanek s prve strani se nadaljuje
na tretji, kjer sledi opredelitev politine situacije, povzetek poroil S svo-
bodnih radijskih postaj, opis vojakih manevrov in povzetek TASS-ovega
opravievanja interevencije (na koncu).
22. 8. Kratek tekst in zelo velika fotografja ter ogromen naslov na prvi
strani. Na drugi strani sta dva lanka, prvi, zgornja polovica strani, je po-
Evropa med socializmom in neoliberalizmom ;o
droben povzetek izjav politinega vrha Jugoslavije , drugi, spodaj, pa je pov-
zetek izjav vodstva S partije . Oba akterja nastopata kot priviligirani in-
stanci izjavljanja, zagovorov intervencije, pa tudi drugih kritinih odzivov
ni kot najpomembneji sta izpostavljeni uradni kritiki Jugoslavije in S .
Na tretji strani je en veji lanek in veliko krajih vesti. lanek je name-
njen podrobnemu opisu vojakih manevrov okupacijskih enot, vesti pa od-
zivom in tevilnih drav v tujini vse so kritine, razen Bolgarije, ki nasto-
pa na zadnjem mestu in podpira okupacijo . Malo ve prostora je namenje-
nega odzivu predsednika ZDA in papea, ob strani pa je e nekaj vesti o de-
lovanju okupacijske in odpornike propagande. Ves as kot pomembni ak-
terji nastopajo razlini mediji in tiskovne agencije. Celotna etrta stran je
namenjena poloaju in teavam S turistov, skupaj s koristnimi informa-
cijami in obvestili.
Na peti strani je samo en lanek, poroila z uradnih in ulinih prote-
stnih zborovanj po Sloveniji. Na esti strani sta dva lanka prvi je povze-
tek izjave S veleposlanika v ZDA o pogajanjih Svobode v Moskvi, drugi
pa uinek dogodkov v S na svetovno gospodarstvo, predvsem borze. Dru-
gi je zelo zanimiv, ker se je pojavil e drugi dan po okupaciji , eprav na splo-
no (tudi pri drugih analiziranih dogodkih) ni veliko pozornosti posvee-
ne ekonomskim uinkom teh dogodkov.
Na sedmi strani je, v okviru rubrike Okno v svet, celotna stran je posve-
ena SSR . Dva lanka. Zgornji je sploen pregled vojakega aspekta oku-
pacije , s poudarkom na tem, da je v Budimpeti 56 posredovala SZ sama,
zdaj pa svojo militaristino logiko vsiljuje tudi drugim dravam. Kritika
vmeavanja v notranje zadeve socialistine drave s strani drugih drav kot
socialistinega naela. Primerjava z Vietnamom situacija je ekvivalnen-
tna, zato mora dosledna kritika kritizirati oboje. Drugi lanek, spodaj, je
osebna izpoved prie dogodkov, opis dogajanja na vsakdanji ravni, pome-
an z moralno kritiko militarizma .
23. 8. Prva stran: lanek ez celotno prvo stran s fotografjo tankov.
Tema lanka je delovanje in oviranje delovanja svobodnih oziroma odpor-
nikih medijev na S , posebej radijskih postaj. Druga pomembna akterja/
temi sta Dubek (njegova aretacija in neznano stanje) in Svoboda (narto-
vana verjetno neprostovoljna pot v Moskvo).
Druga stran: poroilo o velikih protestih v Beogradu. Poudarjeno je, da
je bilo na protestih 250.000 ljudi. Glavna vrednota (v citatih in povzetkih
govorov s protesta) je mir (v povezavi z Evropo ) ter, sekundarno, suverenost
in neodvisnost socialistinih drav. Ko pravilna reitev trenutne situacije
;1 Pariz 68 v Dnevniku
je defnirano odlono in pogumno vztrajanje na nadaljnjem razvijanju na-
prednega, demokratinega in humanega socializma .
Tretja stran: poroilo s protesta, ki so ga okupacijske sile razgnale s stre-
ljanjem, ki se nadaljuje z opisom pasivnega odpora prebivalstva, zaetka
splone stavke in prihoda novih vojakih enot na S .
Peta stran: zapiski ekoslovakega novinarja, pripoved z osebne per-
spektive. Poudarek je na nasilnosti okupacije in represiji nad novinarji in
pisatelji. Kritika zaviranja procesa demokratizacije na S . Spodaj je poro-
ilo o pomoi S turistom.
esta stran: poroilo o obravnavi situacije na S v OZN . Glavni vre-
dnoti sta legalnost oziroma zakonitost in demokratinost oziroma izvolje-
nost v kontekstu visoke mednarodne politike se fokus prenese z abstrak-
tnih obelovekih vrednot na specifne zakone in posebnosti demokra-
tinega politinega sistema, kar je vse kreno v primeru okupacije S . Kri-
tika tako poteka na treh glavnih oseh kritika s pozicije naprednega soci-
alizma proti birokratskemu socializmu , kritika s pozicije humanizma pro-
ti nasilju in militarizmu , kritika s pozicije pravnega reda proti nezakonite-
mu vojakemu posredovanju in ruenju legitimne dravne oblasti. Spodaj
je e eno poroilo o stanju S turistov resneji lanki so dopolnjeni s
human interest lanki.
Sedma stran: rubrika Okno v svet. Poroilo o protestih mednarodne
javnosti, politinih vrhov in komunistinih partij proti okupaciji (sploh
komunistinim partijam je posveeno veliko pozornosti in so priviligirani
akterji tako tiste, ki okupacijo obsojajo kot tiste, ki jo podpirajo , pose-
bej v kritiki okupacije kot hudega udarca socializmu ). Drugi del lanka je
posveen sploni opredelitvi situacije poskus uresniitve humanega soci-
alizma proti dogmatizmu in nazadnjatvu SZ in njenih zaveznic. Spodaj je
lanek o ugrabitvah in drugih oblikah represije nad visokimi S politiki.
24. 8. Prva stran: ve lankov, vsi so zelo stenografski: o izjavi CK ZKJ
in njegovi kritiki okupacije , o prihodu Svobode v Moskvo, o spekulacijah
o Dubkovi lokaciji, o domnevnem prihodu sovjetskih et v Romunijo, o
sploni stavki v S . Izbor tem nekako ponazarja folus poroanja: usode in-
dividualnih politikov, ki metonomino zastopajo ustavno demokratino
politino ureditev S (personifkacija), reakcije in interpretacije jugoslo-
vanske ZK kot nosilke razvoja in avantgarde humanega socializma in na-
peti odnosi VP z Romunijo, ki je prav tako priviligiran akter, saj je edina
lanica VP , ki ni sodelovala v okupaciji in jo je obsodila in torej potencia-
len zaveznik naprednih sil znotraj vzhodnega bloka (pogoste so poro-
Evropa med socializmom in neoliberalizmom ;i
ila o obsodbah okupacije s strani voditeljev neuvrenih drav, kar pou-
darja mednarodno izoliranost podpornikov okupacije napredni svet so
v tem diskurzivnem kontekstu humano-socialistine drave, neuvreni in
demokratine drave + OZN , ter e posebej delavska gibanja in komuni-
stine stranke znotraj nesocialistinih drav).
Druga stran: podroben opis resolucije CK ZKJ. Glavne vrednote so mir ,
prijateljstvo in nevmeavanje v notranje zadeve socialistinih deel (ker vsa-
ka razvija socializem v skladu s svojimi specifnimi pogoji). Ob strani sta
dodani e nadaljevanji lanka o prihodu Svobode v Moskvo in sploni stavki .
Tretja stran: nadaljevanje lanka o prihodu novih vojakih enot na S ,
ki zavzema skoraj celo stran. Opis nasilnosti okupacije , delovanja odporni-
kih radijskih postaj, delavskih sabota v proizvodnji in prometu. Ob stra-
ni je poroilo o zahtevi CK SSR naj okupatorske enote takoj odidejo in
o reakciji Kitajske tej je posveena precejnja pozornost, saj gre za socia-
listino velesilo, ki ni naklonjena SZ in je zaveznica Romunije, medtem ko
ima do Jugoslavije ambivalenten odnos.
Sedma stran: v rubriki Okno v svet je podrobno poroilo o romunski
kritiki okupacije , o samostojni poti Romunije v socializem in gospodar-
skem sodelovanju med Jugoslavijo in Romunijo.
25. 8. Kratek in dramatien povzetek dogajanja v nedeljski izdaji na prvi
strani.
26. 8. Prva stran: dva velika naslova, oba problematizirata blokovsko po-
litiko, velika fotografja tanka in kratek tekst o politinih monostih za re-
itev krize.
Druga stran: poroilo z desete seje CK ZKJ, ki je v glavnem namenjeno
kritiki blokovske politike v celoti in brezpogojni podpori S poti v sociali-
zem . Resolucija CK je navedena v celoti.
Tretja stran: en velik lanek, ki podrobno opisuje stanje v okupirani S:
vojako zasedbo mejnih prehodov, delavske sabotae, civilni odpor ter od-
nos med civilnim prebivalstvom in vojakimi enotami VP .
etrta stran: zgornja polovica strani lanek o zbiranju pomoi za S tu-
riste, spodnja ni namenjena okupaciji in stvarem, povezanim z njo. Glavni
akter je Rdei kri, lanek pa poroa o aktivnostih obanov, turistinih or-
ganizacij in lokalnih oblasti, ki sodelujejo pri pomoi S turistom.
Peta stran: subjektivna pripoved slovenskega podjetnika, ki je bil v asu
zaetka okupacije v Pragi . Poudarek je na vsakdanjem trpljenju ljudi in po-
sameznih nasilnih dejanjih ter na opisu emocionalnega stanja prebivalstva.
; Pariz 68 v Dnevniku
esta stran: lanek, poln omemb Evrope . Glavni akter je bonnski kanc-
ler Kiesinger, ki poudarja ponovno delitev Evrope in prilonost za zdrui-
tev zahodne proti vzhodni Evropi .
27. 8. Celotna prva stran je posveena vrnitvi Svobode v Prago . Podat-
kov o sporazumu ni, poudarjeno je, da so se vojake enote VP umaknile is-
pred dravnih in upravnih zgradb v Pragi .
Druga stran: dva lanka, oba povzetka poroanja Svobodnega radia Pra-
ga . V prvem je izraena bojazen pred kompromisom namesto zahteve po
brezpogojnem umiku vojske in popolne neodvisnost S . Dodana so poro-
ila o protestih proti in rtvah nasilja okupatorja. Drugi vsebuje povzetek
radijske ankete, kjer dravljani komentirajo moskovske pogovore ter poro-
ajo o pasivnem odporu S vojakov in delavcev , naporih sovjetskih propa-
gandistov ter o smrtnih rtvah in ranjenih.
;,
Varava 81 v Delu
in Dnevniku:
Evropa militarizacije
in fnannih trgov
poroanja
Med dvema ekstremoma
O
b zaetku poroanja o uvedbi vojnega stanja se kot glavni dru-
beni akter takoj vzpostavi novoustanovljeni vojaki svet za naci-
onalno reitev (v nadaljevanju: vojaki svet), kot glavni individualni ak-
ter pa predsednik poljske vlade general Wojciech Jaruzelski . Poroanje se
v obeh asopisih zane 14. 12. s poroiloma o stanju na Poljskem , ki sta na
vrhu prvih strani obeh asopisov. V Delu je poroilo dolgo, obirno in iz-
rpno. Zane se z opisom stanja in politinih ukrepov (prepoved sindika-
tov in stavk, prepoved potovanja v tujino, omejeno gibanje, prepoved zbi-
ranja, policijska ura, cenzura medijev), nadaljuje pa z opisom vojakih ma-
nevrov. Osrednji del poroila predstavlja povzetek razglasa vojakega sveta ,
v katerem ta upraviuje svoje ukrepe. Osnovna diskurzivna strategija raz-
glasa, ki ga Delo le povzema in se do njegove vsebine ne opredeljuje, je pre-
naanje odgovornosti za vojno stanje na drugega glavnega akterja, ki nasto-
pa pasivno, kot nekdo, o katerem se govori, ne kot subjekt, ki govori. Ta ak-
ter so protidravne prevratnike sile sovranikov socializma , ki so pri-
vedle dravo na rob dravljanske vojne. (Delo, 14. 2., 1.) Takoj nato so te
sile, v navedbi iz razglasa, povezane s Solidarnostjo , ki naj bi blokirala iska-
nje izhoda iz krize. Interpretacija dogodkov, kot jih vidi vojaki svet, je to-
rej naslednja: Poljska je zala v krizo, ki si jo je vlada iskreno prizadevala re-
iti a Solidarnost kot zdruba sovranikov socializma v krizi vidi prilo-
nost za zruitev socialistine ureditve, zato blokira monosti za njeno re-
itev. Kot osnovna vrednota vojakega sveta je navedena (in vekrat pono-
Evropa med socializmom in neoliberalizmom ;6
vljena) normalnost , predvsem zagotavljanje normalnega delovanje dravne
uprave (kot pogoja za reevanje krize). Za vojno stanje naj bi bili neposre-
dno odgovorni prevratniki in pustolovci (n. m.), ki so motili in saboti-
rali normalno delovanje drave in s tem iskanje izhoda v krize na ta na-
in vojaki svet samega sebe kot diskurzivnega akterja pasivizira in predsta-
vlja kot nekoga, ki preprosto ni imel izbire kot da reagira tako, kot je. Od-
govornost za vojno stanje se s tem preloi na drugega glavnega akterja, ek-
stremiste iz Solidarnosti .
Poroilu je v Delu dodan kratek komentar, ki to enostransko perspek-
tivo poljskega vojakega sveta uravnotei a ne tako, da bi dodal per-
spektivo Solidarnosti , temve tako, da se do obeh akterjev in njunih poli-
tinih teenj ter metod opredeli s tretje, objektivne perspektive. Objek-
tivna perspektiva v tem primeru ne pomeni politino nevtralne perspek-
tive, temve perspektivo, ki ne podpira nobenega izmed akterjev poljske-
ga drubenega konfikta, temve je kritina do obeh. Delova opredelitev
zgodovinske in politine situacije na Poljskem je naslednja: vojno stanje
/.../ do nadaljnjega /.../ odpravlja tisto sooanje politinih sil, predvsem do-
gmatskega krila v partiji in skrajneev v Solidarnosti , zaradi katerega se je
Poljska v nasprotju s proklamirano politiko drubenega dialoga znala na
robu konfikta. (N. m.) Za jugoslovanske asopise skrajnei niso le v Soli-
darnosti , temve tudi v partiji . Partija tako ni ve na strani reda , miru , sta-
bilnosti in normalnosti, temve je eden izmed akterjev, ki so krivi za nape-
tost in konfikte v drubi. Radikalizacija Solidarnosti je predstavljena kot,
eprav napana, reakcija na edalje bolj zbirokratizirano in avtoritarno vla-
davino partije in kriza ter drubeni konfikti na Poljskem so videni kot
rezultat sooenja dveh ekstremizmov, ki je kulminiral v vojnem stanju in
se lahko razrei le z mirnim in strpnim drubenim dialogom ter umikom
obeh skrajnih polov politinih sil.
Poroanje v Delu in Dnevniku tako 14. in 15. 12. niha med povzema-
njem uradnih sporoil vojakega sveta (v obeh asopisih je tudi v celoti na-
tisnjen radijski govor Jaruzelskega , v katerem ta pojasnjuje razloge za uved-
bo vojnega stanja in njegovo nujnost ter upravienost) in, ker je zaradi me-
dijske cenzure na Poljskem (izhajata le dva asopisa, partijski in vojako
glasilo) nemogoe priti do alternativnih virov informacij, opisom stavk, ne-
mirov, ulinih spopadov in aretacij. Tako je uradna propaganda poljskih
vojakih oblasti na nek nain uravnoteena s poroanjem o drubeni
praksi, ki ne ustreza uradnim deklaracijam o ljudski podpori uvedbi vojne-
ga stanja , vse ve prostora pa je progresivno (tj., iz dneva v dan) namenje-
nega reakcijam in interpretacijam dogajanja iz tujine, predvsem Zahodne
Evrope in ZDA ter, v veliko manji meri, ZSSR .
;; Varava 81 v Delu in Dnevniku: Evropa militarizacije in fnannih trgov
Kljuen za razumevanje pogleda na dogajanje, ki ga vzpostavljajo jugo-
slovanski asopisi, je komentar z naslovom Petnajst dolgih mesecev, ki
so ob vseh pretresih poljski drubi prinesli le malo obnove in dialoga. Ta
prinaa tako zgodovinski kontekst kot izrpno analizo drubeno-politine
situacije na Poljskem . V njem na zaetku pie:
Poljska politina pokrajina se je v noi s sobote na nedeljo korenito spremenila:
potem ko je z uvedbo vojnega stanja oblast prevzel vojaki svet za nacionalno re-
itev, je bil z njenega oblija do nadaljnjega izbrisan tisti politini pluralizem , ki
je bil skozi zadnjih petnajst mesecev njena poglavitna znailnost in ki je obetal
kljub vsem zastojem, zatikanjem in stranskim potem postati izvirna izkunja
poljske drube in njen izviren prispevek v prizadevanjih za oblikovanje sociali-
stinih drubenih odnosov. (Delo , 15. 12., 4.)
Zgodovinski razvoj Poljske je predstavljen kot izvirna, posebna pot v
socializem , za katero sta bila, do uvedbe vojnega stanja , znailna plura-
lizem in dialog. To dvoje je bilo prekinjeno, a ne, kot trdi uradna propa-
ganda poljskih oblasti, enostransko s strani skrajneev v Solidarnosti , ki
vladi niso pustili druge izbire kot vojno stanje, temve bilateralno, za-
radi radikalizacije tako Solidarnosti kot partijskih oblasti. Kot trije glav-
ni drubeni akterji so navedeni PZDP (Poljska zdruena delavska parti-
ja), katolika cerkev in delavsko gibanje, zbrano okrog neodvisnih sindi-
katov. Uvedba vojnega stanja ukinja njihov medsebojni pluralizem in dia-
log (in, po mnenju Dela in proti mnenju Jaruzelskega , ne predstavlja pogo-
ja za dialog in drubeni razvoj) in predstavlja poskus partije in vojske obdr-
ati zastarel in preseen etatistini sistem birokratskega monopola. Ta
sistem je privedel do krize, iz katere se je mogoe reiti le s pluralnim dia-
logom a temu nasprotujejo dogmatske sile v partiji , ki si ne elijo ko-
renitih drubenih sprememb, saj bi to pomenilo tudi zmanjanje njihove-
ga delea oblasti.
Po ekonomskem avanturizmu sedemdesetih se je poljsko delavsko
gibanje pod vodstvom KOR (odbora za obrambo delavcev) odcepilo od
PZDP in organiziralo v neodvisno sindikalno organizacijo Solidarnost .
Poljska zdruena delavska partija se je tako prvi znala v poloaju, da
se tudi formalno ni ve mogla sklicevati na to, da so njene korenine nje-
ne drubene vodilne vloge v delavskem gibanju; to delavsko gibanje je prav
v spopadu s PZDP mnoino prelo na stran Solidarnosti . (N. m.) To je
privedlo do relativizacije vodilne vloge partije in do dialoga pri nartova-
nju bodoega drubenega razvoja. Kljub deklarirani podpori politiki dia-
loga in reform, pa partiji (zaradi politinih sabota dogmatskega krila)
Evropa med socializmom in neoliberalizmom ;8
ni uspelo premagati gospodarske krize, zato so oblast poskuali prevzeti
politini avanturisti v Solidarnosti . Namesto kooperacije je med dru-
benimi akterji prilo do konfrontacije in redukcije politinega prizoria
na spopad med partijskimi dogmatiki in avanturisti v Solidarnosti .
Po tem komentarju je oitno, da je jugoslovanski tisk zadran do obeh,
tako do PZDP kot do Solidarnosti . Prva ima, poleg tistih z dogmatizmom,
teave tudi s svojo kredibilnostjo zaradi napak iz preteklosti in s svojo spo-
sobnostjo, saj ni znala najti izhoda iz gospodarske krize, medtem ko za dru-
go ni gotovo, da predstavlja politino alternativo, ki je e zmeraj socialisti-
na. Solidarnost je sicer avtentino delavsko gibanje, a to e ne pomeni, da je
tudi socialistino v njem so elementi katolikega korporatizma in libera-
lizma, nekatera ideoloka in politina stalia Solidarnosti niso kompatibil-
na s socializmom . Jugoslovanski tisk tako ne podpira nobenega izmed glav-
nih akterjev, saj ima na eni strani partijo , loeno od delavskega razreda , na
drugi pa organiziran delavski razred , ki ni nujno ali povsem socialistien
po politini in ideoloki usmeritvi. Poudarek v poroanju je tako po ana-
lizi drubene situacije in zgodovinskega razvoja na Poljskem ter predstavi-
tvi glavnih akterjev premeen na iro, evropsko in svetovno perspektivo.
Evropska varnost in sodelovanje
Odzivi evropskih medijev, javnosti, politinih institucij in posameznih
vodilnih politikov so prav tako strukturirani okrog opozicije vojaki svet
Solidarnost , kjer je drugi akter prav tako pasiviziran, tj. nekdo o katerem
se govori in poroa in ne subjekt, ki govori. Osnovna forma evropskih od-
zivov na zgodovinsko situacijo na Poljskem je v prvih dneh po zaetku voj-
nega stanja tako splona opredelitev do situacije, ki je obenem komentar na
govor Jaruzelskega . Delo je v rubriki V ariu 15.12. objavilo ve odlom-
kov iz reakcij evropskih in svetovnih medijev na situacijo na Poljskem . Po-
sebej zanimiva je reakcija francoskega komunistinega asopisa L Huma-
nite, ki, podobno kot Jaruzelski v svojem govoru, Solidarnost posredno ak-
tivira eprav je Solidarnost e vedno pasiven akter, ki v tekstu ne pri-
de do besede, se aktivira skozi obtobe: Porojeno upanje pa so pokopali
predvsem ekscesi Solidarnosti . Skupaj z napakami, narejenimi v sedemde-
setih, so dezorganizirali gospodarstvo, privedli do pomanjkanja, neredov
in nenehnih stavk. (Delo, 15. 12., 5.)
Jaruzelski svoj govor, ponatisnjen v Delu in Dnevniku 14. 12., prav tako
zane z opisom splone drubene situacije in govori o propadanju, nedelo-
vanju dravnih institucij, usihajoem gospodarstvu in ozraju neskon-
nih konfiktov, nesporazumov in sovratva. (Delo , 14. 12., 3.) Za to sta-
nje nato okrivi skrajnee in avanturiste s postopkom pasivne aktivaci-
; Varava 81 v Delu in Dnevniku: Evropa militarizacije in fnannih trgov
je ne da jim besede, a govori o njihovem delovanju z izrazito negativni-
mi konotacijami in pejorativnimi oznakami in kot reitev iz stanja ka-
osa, demoralizacije in poraza postavi ustanovitev vojakega sveta in uved-
bo vojnega stanja , kar naj bi zagotovilo ponovno vzpostavitev tistega, kar
v govoru Jaruzelskega predstavlja osnovne pozitivne drubene vrednote:
red , mir , disciplino, varnost in normalno delovanje dravnih institucij ter
gospodarstva. (n. m.) Gre za diskurzivno strategijo inverzije vrednot: obli-
ke politinega (demonstracije, ustanavljanje delavskih svetov ) in ekonom-
skega boja (sindikalna agitacija, stavke), ki so bile znailne za delavske boje
20. stoletja in ki so bile osnovne metode socialistinih revolucij , so predsta-
vljene kot lastno nasprotje, kot nekaj, kar ogroa, po besedah Jaruzelske-
ga , socialistino dravnost in socializem sam, in v ta namen so mobi-
lizirane tradicionalno konservativne vrednore (red, varnost, normalnost ),
ki sedaj nastopajo kot obramba socialistine ureditve pred avanturisti in
skrajnei. Klasine metode revolucionarnega socializma so prikazane kot
antisocialistini ekstremizem in konservativne metode vladanja kot
tisto, kar naj bi reilo socializem.
e se vrnemo k evropskim odzivom: ti vsi upotevajo osnovno ideolo-
ko-diskurzivno matrico, ki jo vzpostavi govor Jaruzelskega oziroma dis-
kurz poljskih vojakih oblasti. Tudi evropskim medijem, javnosti in uradni
politiki so najpomembneje vrednote varnosti , reda in normalnosti, razli-
no se opredeljujejo le do specifne metode za njihovo zagotavljanje (voj-
nega stanja ), ne problematizirajo pa konservativnega ideolokega horizon-
ta, v katerega je postavljeno celotno medijsko razumevanje in interpretira-
nje situacije, s svojimi variacijami ga le reproducirajo. Tako denimo, v prej
omenjeni rubriki, francoski Le Figaro pie, da general Jaruzelski ni mo-
gel ukrepati drugae, japonski Te Daily Yomiuri da bi morala tudi So-
lidarnost ukrepati trezno, nemki Frankfurter Rundschau pa, da je ra-
zvoj zadnjih mesecev, ki ga oznauje razblinjenje sleherne avtoritete, zlom
gospodarskega sistema, razkroj javne morale in pojav anarhistinih teenj
videti s stalia reima dokaz, da je prevzem vojake oblasti edini izhod iz
katastrofe. (Delo , 15. 12., 5.) Osnovna opredelitev situacije deela je v
kaosu in razpadanju, reitev je v varnosti , redu , normalnosti in ukrotitvi
ekstremnih sil v evropskih in svetovnih odzivih ni sporna, razlikujejo se
le pogledi na to, kako reiti situacijo in vzpostaviti osnovne vrednote tu
odzivi variirajo med eksplicitno podporo vojakemu svetu in vojnemu sta-
nju, kritiko vladnih ukrepov kot neustreznih in zadranostjo v stilu po-
akajmo, pa bomo videli.
Poleg pristajanja na osnovni ideoloki horizont interpretacije zgodovin-
ske situacije, ki ga zarta Jaruzelski v svojem govoru, je za evropske odzive
znailen tudi poudarek na vrednoti nevmeavanja . V Delu je 16. 12. obja-
vljenih ve odzivov na poljsko vojno stanje v, po Delovem izboru, kljunih
evropskih dravah: Sovjetski zvezi , Zahodni Nemiji , Avstriji, Franciji in
Veliki Britaniji. Poroilo o odzivih v Evropi je pisano kot meanica pregle-
da medijskega poroanja v izbranih dravah in povzetkov izjav nekaterih
pomembnih politikov. Del o odzivih v Sovjetski zvezi je najbolj interpreta-
tiven in vsebuje komentar oziroma kratko analizo medijskega poroanja o
vojnem stanju na Poljskem v Sovjetski zvezi :
Vse informacije so naravnane tako, da izgleda kot da se poloaj na Poljskem
umirja in kot da se v deeli ni zgodilo ni posebnega, ni nepriakovanega, samo
tisto, kar je bilo nujno in normalno. Taken nain obravnavanja poloaja na Polj-
skem v sovjetskih sredstvih mnoinega obveanja seveda ne pomeni, da SZ ne
spremlja pazljivo celotnega razvoja dogodkov v tej sosedni deeli in da ni do naj-
veje mone mere zainteresirana za tamkajnja dogajanja. e so v tem trenut-
ku informacije in vesti o Poljski v Moskvi umirjene in pazljivo izbrane, je vzrok
samo v tem, da Sovjetska zveza ne eli niti z besedico vzbuditi vtisa v tuji javno-
sti, da se kakorkoli vmeava v reevanje poljske krize, in da ne eli oteiti e tako
tekega poloaja na Poljskem , v odnosih znotraj vzhodnoevropske socialistine
skupnosti in v svetu na sploh, e posebej pa ne v Evropi , kjer so se pred kratkim
zaeli zapleteni pogovori o razoroitvi. (Delo , 16. 12., 3.)
Tako je tudi sovjetsko medijsko poroanje vpotegnjeno v sploen hori-
zont nevmeavanja , eprav vrednote nevmeavanja tam ni mogoe ekspli-
citno zaslediti, tako da mora Delo , da bi bilo v svoji zgodbi o nevmeavanju
konsistentno, zaasno opustiti kriterije nevtralnega poroanja (oziroma
nevtralnega pregleda poroanja) in prestopiti v anr komentarja. Pri pre-
gledih poroanja v ostalih dravah to ni potrebno, saj je to e samo po sebi
osredotoeno na vrednoto nevmeavanja . Tako je pri zahodnonemkem
odzivu poudarjena evropska razsenost vrednote nevmeavanja (nevme-
avanje je dolnost vseh, obnovljene prilonosti v popuanju napeto-
sti n. m.), v NATOvem odzivu sta na prvem mestu varnost ter popua-
nje napetosti kot njen pogoj, v francoskem odzivu pa je citirana izjava pre-
mierja Mauroya, da odloitve, sprejete na Poljskem , ostajajo v okviru no-
tranje suverenosti te deele. (N. m.) eprav so britanski mediji najbolj
kritini do uvedbe vojnega stanja , prav tako posredno poudarjajo vredno-
to nevmeavanja skozi prelaganje vse odgovornosti na poljske notranje sile:
Iskreno upamo, da bosta poljska vlada in ljudstvo lahko reila svoje pro-
bleme s kompromisom in sporazumom ter brez prelivanja krvi. (n. m.,
citat izjave ministra za zunanje zadeve lorda Carringtona). Tudi uradno
81 Varava 81 v Delu in Dnevniku: Evropa militarizacije in fnannih trgov
stalie Jugoslavije je utemeljeno na vrednoti nevmeavanja : Ti dogodki
so poljska notranja zadeva. e vedno sodimo, da so poljsko ljudstvo, polj-
ska zdruena delavska partija in druge poljske politine sile edini pristojni,
da v okviru popolne suverenosti drave poiejo izhod iz krize, ki je zajela
Poljsko . /.../ To je hkrati v prid stabilnosti, varnosti , popuanju in miru v
Evropi in na svetu. (Delo, 16. 12., 4.)
Celoten mednarodni odziv (tako sovjetski in jugoslovanski kot zaho-
dnoevropski) je torej strukturiran okrog zgodnje moderne opozicije med
raison d tat in policijsko dravo , ki se v Evropi uveljavi v 17. stoletju kot
osnovno naelo vladanja v nastajajoih modernih nacionalnih dravavah.
1

Raison d tat pomeni pravila obnaanja drave v odnosih z drugimi dra-
vami, s katerimi tekmuje v ekonomski in politini moi, a je njena suvere-
nost, za ohranjanje stabilnosti in miru po velikih vojnah, omejena, da bi se
prepreile nove vojne v Evropi . Po drugi strani je suverenost drave navzno-
ter neomejena, kar je bila znailnost absolutistinih policijskih drav pred
francosko revolucijo in razvojem sodobne demokracije . V primeru vojne-
ga stanja na Poljskem je vpraanje demokracije suspendirano in ponovno
se uveljavita omenjeni arhaini naeli vladanja za zagotavljanje notranje
stabilnosti in reda , je poljski dravi dovoljeno ukrepati tudi tako, da uki-
ne demokracijo oziroma socialistino razliico demokracije in uvede poli-
cijsko dravo (uvedba vojnega stanja je le drugo ime za policijsko dravo ),
obenem pa se vse ostale evropske drave zavzemajo za to, da druge evropske
drave (predvsem Sovjetska zveza, ki je leta 56 in 68 e krila raison d tat
in tako ogrozila stabilnost, mir in varnost v Evropi ) ne bi vojako posredo-
vale. Notranja suverenost poljske policijske drave predstavlja mejo zunanji
suverenosti ostalih evropskih drav. Skrb za varnost in mednarodno voja-
ko ravnovesje je v primeru vojnega stanja na Poljskem prevladalo nad skr-
bjo za demokracijo tej je bilo namenjeno upanje, medtem ko so bili prvi
posveeni praktini politini ukrepi in akcije. Obenem pa je tudi sodobna
demokratina dravna ureditev ob krizi, ki je predhodila vojnemu stanju
na Poljskem , naletela na svojo zgodovinsko mejo leta 1981 se je na Polj-
skem pokazalo, da demokracija ne pomeni popolnega preseganja in popol-
ne odprave policijske drave ,
2
temve policijska drava ostaja del demokra-
cije kot potencialni skrajni ukrep, ko je ogroena dravnost sama (zato ta-
ken poudarek na vrednotah normalnega funkcioniranja dravnih insti-
tucij in pravnega reda ), saj bi razpad poljske drave ogrozil evropski rai-
son d tat prav tako kot zunanja vojaka intervencija. Globalno gledano, je
1 Michel Foucault , Te Birth of Biopolitics, Basingstoke 2008, 150.
i N. d., 28.
notranja politina dinamika Evrope , razdeljene na svobodni in sociali-
stini del, v kriznih situacijah privedla do suspenzije demokracije in nai-
na upravljanja mednarodnih odnosov, ki so jih uveljavljali ZN (kot institu-
cionalni podaljek amerike svetovne politine in ekonomske hegemonije
po drugi svetovni vojni).
3
Hladna vojna in policijska represija, znailna za
Evropo v obdobju hladne vojne (tako na Vzhodu kot na Zahodu ), sta v kri-
znih trenutkih zgodovinsko pomenili suspenzijo sodobnih in obrat nazaj,
k naelom vladanja, znailnih za 17. stoletje.
Ekonomski in finanni uinki poljske krize
Poroanje o Poljski krizi vsebuje tudi element, ki se sicer pojavi pozno
in mu ni posveenega veliko asopisnega prostora, a vseeno pomeni novost
glede na prejnja poroanja o kriznih dogodkih. Gre za poroanje o zaskr-
bljenosti nad ekonomskimi in fnannimi uinki poljske krize. Delo o tem
poroa 19. 12., v drugem delu lanka z naslovom ZDA: Tri besednjak
(Delo, 19. 12., 3). Prvi del lanka je posveen Reaganovem odzivu na do-
godke na Poljskem . Ta je izrazito kritien do uvedbe vojnega stanja in do
domnevne sovjetske podpore vojakim oblastem a ne napove nobenega
aktivnega ukrepa, le pasivne, tj. zadranje amerike fnanne pomoi polj-
skemu gospodarstvu dokler traja vojno stanje. Finanna pomo oziroma
manipulacija s posojili Poljski je poglaviten instrument amerike zunanje
politike do Poljske (gospodarstvo te je bilo leta 1981 v veliki meri odvisno
od amerikih in drugih zahodnih posojil in Poljska je takrat, po navedbah
Dela , zahodnim bankam in dravam dolgovala e okoli 26 milijard dolar-
jev nova posojila, ki jih je zadral Reagan, bi bila namenjena zgolj plae-
vanju obresti na e obstojee dolgove Poljske ). Tako so ZDA lahko na Polj-
sko vrile pritisk in obenem ne ogroale svetovne vojake stabilnosti in hla-
dnovojnega ravnoteja sil. lo je za posreden, ekonomski pritisk in ne za ne-
posrednega vojakega ali politinega, tako da so ZDA spotovale tudi dok-
trino o nevmeavanju . Obenem pa je to, v dosedaj analiziranih poroanjih
Dela in Dnevnika o kriznih dogodkih v evropski zgodovini druge polovice
20. stoletja, prvi, da asopisi poroajo o fnannem in ekonomskem aspek-
tu krize. O prej analiziranih dogodkih (vstaji na Madarskem leta 56, za-
etku gradnje berlinskega zidu leta 61, tudentskih uporih in generalni
stavki v Franciji ter okupaciji ekoslovake leta 68 ) sta Delo in Dnevnik
poroala iz politine, zgodovinske in socialne ter nikoli iz ekonomske per-
spektive. A dodajanje ekonomske perspektive ne pomeni spremembe v sen-
zibilnosti poroanja, ki bilo pozorneje na prej spregledane ekonomske vi-
dike kriznih dogodkov, prej gre za premik v samih politinih metodah, o
David Harvey , Te New Imperialism, Oxford 2003, 2687.
8 Varava 81 v Delu in Dnevniku: Evropa militarizacije in fnannih trgov
katerih asopisi poroajo, saj ekonomski ukrepi postanejo osrednje sred-
stvo (posrednega) politinega pritiska.
Delo (n. m.) v zvezi s tem povzema Wall Street Journal, ki pie, da se
zastran tega na vrhu plete srdit spor, kaj dalje storiti: ali se pridruiti ti-
stim, ki si prizadevajo Poljski olajati breme tako, da bi odplailo dolgov
raztegnili na ve let, ali pa izkoristiti prilonost in zadati udarec celotne-
mu zahodnemu kreditiranju vzhodnoevropskega bloka. Dilema v ameri-
kem politinem vrhu je torej, ali Poljski gospodarsko pomagati (in s tem
posredno spodbujati poljsko zadolenost ter ekonomsko odvisnost od Za-
hoda , kar lahko pomeni uinkovito orodje pritiska in da dodatno mo zah-
tevi po prehodu v trno gospodarstvo) ali pa jo (in ostale socialistine dra-
ve Vzhodne Evrope ) prepustiti ekonomski krizi, ki bi jo (jih) dodatno osi-
romaila in zmanjala njihovo ekonomsko in politino mo, kar bi pome-
nilo e vejo politino in ekonomsko premo Zahoda v zgodovinskem kon-
tekstu hladne vojne .
Kot opozarja Delo nekaj odstavkov naprej, bi poljski bankrot prizade-
jal hud in morda nepopravljiv udarec svetovnemu fnannemu sistemu
(n. m.). Popoln kolaps poljskega gospodarstva in bankrot bi sicer koristil
Zahodu geopolitino, saj bi to pomenilo sesutje ene izmed najvejih vzho-
dnoevropskih drav, a bi imel tudi za Zahod negativne ekonomske uin-
ke, saj ekonomska (pre)mo Zahoda ni bila absolutna, temve relativna in
determinirana ravno z ekonomsko odvisnostjo in zadolenostjo Vzhoda .
Bankrot katere izmed vzhodnih drav ali kakrnokoli drugo drastino po-
slabanje ekonomskega poloaja bi obenem poruilo krhko ravnovesje eko-
nomske odvisnosti in dolgov, na katerih temelji relativna premo Zahoda
obenem pa je manipulairanje s posojili poglavitno politino sredstvo Za-
hoda za politino destabilizacijo Vzhoda . Geopolitini zastavek mednaro-
dne fnanne politike Zahoda je bil torej na zaetku osemdesetih vzdre-
vanje Vzhoda malo nad stanjem krize in poveevanje odvisnosti Vzhoda
od Zahoda . Zahodna posojila so obenem odpravljala akutne gospodarske
teave in, zaradi naraajoe odvisnosti Vzhoda , onemogoala avtonomo-
no odpravljanje vzrokov zanje, saj so bile pogoj za posojila gospodarske in
politine reforme, ki so bile ve Zahodu , torej reforme v smeri trnega go-
spodarstva in strankarske demokracije . Strategija ZDA do Poljske je bila
leta 1981 torej gronja z zadranjem posojil dokler se ne ukine vojno sta-
nje , obenem pa umanjkanje zahodne pomoi ni smelo biti tako drastino,
da bi povzroilo popoln gospodarski kolaps Poljske in s tem tudi celotne-
ga kompleksnega in krhkega sistema mednarodne fnanne (so)odvisnosti.
Pozornost, ki jo tudi asopisi posveajo vlogi fnanc v mednarodni po-
litiki, je odraz globalnega zasuka k monetarizmu kot (od zaetka osem-
desetih in prihoda Reagana in Tatcherjeve na oblast v ZDA in VB) do-
minantni ekonomski politiki, kar nadomesti predhodno tekmovanje v in-
dustrijski produktivnosti in ivljenjskemu standardu med Zahodnim in
Vzhodnim blokom.
4
Do zaetka osemdesetih je bila hladna vojna boj med
dvema koncepcijama in nainoma upravljanje industrijske drube z mo-
no dravno regulacijo in zagotovljeno socialno varnostjo (ta model je bil
dominanten tako na Vzhodu kot na Zahodu z izjemo Zahodne Nemi-
je , kjer je vse od konca tiridesetih prevladoval model, ki se danes imenu-
je neoliberalni ),
5
medtem ko se od zaetka osemdesetih dalje ekonomska
politika Zahoda vse bolj fnancializira. To postavlja tudi vrednoto in
zunanjepolitino doktrino nevmeavanja v novo lu: nevmeavanje pome-
ni predvsem vojako nevmeavanje in odsotnost neposrednega politinega
pritiska, ne pa tudi fnannega nevmeavanja . Zahodno vztrajanje na poli-
tiki nevmeavanja pomeni le spremembo terena vmeavanja od vojake-
ga, kjer sta Zahod in Vzhod ve ali manj enakovredna, k fnannemu, kjer
ima Zahod odkrito premo. Militarizem , najsibo notranji (uvedba vojne-
ga stanja ) ali zunanji (potencialna vojaka intervencija Sovjetske zveze ) po-
meni ne le ogroanje evropske stabilnosti in miru nasploh, temve, glede
na spremembe v zahodni ekonomski politiki od zaetka osemdesetih na-
prej, ogroanje stabilnosti in miru kot stanja, v katerem ima Zahod izra-
zito premo nad Vzhodom . Motivacija za nasprotovanje vojnemu stanju
in obenem poudarjanje vrednote nevmeavanja na Zahodu torej ni le hu-
manitarna, temve tudi geostrateka evropska stabilnost in mir v novi,
spremenjeni zgodovinski situaciji pomenita vojako ravnovesje in obenem
ekonomsko neravnovesje sil. Obenem pa tudi uvedba vojnega stanja , ki je
usmerjeno predvsem proti neodvisnemu delavskemu gibanju in prinaa su-
spenzijo pravice do stavke in podaljevanje delovnega asa, predstavlja obu-
pan poskus intenziviranja eksploatacije , da bi se Poljska lahko ekonomsko
pribliala razvitejemu Zahodu uvedbo vojakega stanja na Poljskem lah-
ko tako beremo kot vzhodnoevropski ekvivalent thatcherizma, kot boj vla-
dajoih razredov proti delavskim gibanjem po globalni ekonomski krizi in
padcu stopnje proftov v sedemdesetih, le da je na Poljskem , kljub vojnemu
stanju, delavsko gibanje vzdralo nekaj let dlje kot v Angliji in je bilo uspe-
no unieno ele v procesu postsocialistine tranzicije.
David Harvey , A Brief History of Neoliberalism, Oxford 2005.
, Christopher S. Allen, Ordo-liberalism Trumps Keynesianism: Economic Policy in Fede-
ral Republic of Germany and the EU , v: Bernard H. Moss (ur.): Monetary Union in Crisis, Ba-
singstoke 2005, 199222.
8,
Berlin 89 v Delu
in Dnevniku:
Rojstvo nove Evrope
iz ruevin socializma
poroanja
Evropski kontekst poroanja o padcu berlinskega zidu
P
ri poroanju o padcu berlinskega zidu je pojem Evrope povsem v
ospredju, ne le kar se tie poroanja samega, temve tudi v zvezi s
kontekstom poroanja. Novembra 1989 v Delu in Dnevniku Evropa ni ve
dodatno diskurzivno orodje, ki pomaga pojasniti razcep znotraj mita soci-
alizma ali upore, ki pretresajo evropski Zahod , temve predstavlja izhodi-
e poroanja, osnovno perspektivo gledanja na aktualen potek zgodovine.
Tako se vse poroanje osredotoa na Evropo in ruenje berlinskega zidu je
le eden izmed veih hkratnih dogodkov, ki so pomembni za diskurzivno
konstrukcijo Evrope , ki je leta 1989 v Delu in Dnevniku e precej bolj po-
dobna dananji kot tiste prej. Ti ostali hkratni dogodki, o katerih Delo in
Dnevnik med 10. in 20. 11. 1989 izrpno poroata in jima namenjata veli-
ko prostora in ki so pomembni za razumevanje takratnega pomena pojma
Evrope , so: irjenje organizacije Alpe-Jadran, dogovori o tiristranskem so-
delovanju med Jugoslavijo , Madarsko , Avstrijo in Italijo, spremembe v so-
cialistinih dravah vzhodne Evrope (izpostavljena sta predvsem takrat ak-
tualen odstop generalnega sekretarja bolgarske partije Todorja ivkova in
dogajanje v ZSSR ), irjenje in notranja integracija Evropske skupnosti (ES)
in govor jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimirja
Lonarja v Evropskem svetu. Prostorsko in po tevilu lankov poroanje o
ruenju berlinskega zidu sicer dominira, a je del enotnega narativa o proce-
su evropskega zdruevanja, v katerem se temeljne evropske vrednote, poli-
tine prioritete in koncepti zaenjajo bistveno preoblikovati v primerjavi z
idejami in politinimi praksami Evrope , pred letom 1989 razdeljene na so-
cialistini Vzhod in demokratino-kapitalistini Zahod.
Pravzaprav so v raziskovanem obdobju vse pomembne rubrike in prvih
nekaj strani namenjene evropskim zadevam. Poroanj o dogodkih, ki niso
tako ali drugae povezani z Evropo , je zelo malo, izstopajo le posamina
poroila o nekaterih pomembnih notranjepolitinih dogodkih v Jugosla-
viji : napovedani miting v Ljubljani, kosovska kriza, vzpon Miloevia in
nesrea v rudniku v Aleksincu. Pri celotnem poroanju o evropskih zade-
vah gre za enoten narativ, h katerega konstrukciji prispevajo vsi poroani
dogodki in ki je nujen za razumevanje funkcije in pomena ruenja berlin-
skega zidu v diskurzivni formaciji nove Evrope , zato je poleg analize po-
roanja o primarnem dogodku (padcu berlinskega zidu ) nujna tudi anali-
za njegovega konteksta.
Sintagma nova Evropa se prvi pojavi v komentarju v Dnevniku 11. 11.
Tema komentarja je konferenca tirih (Jugoslavije , Avstrije, Madarske in
Italije) v Budimpeti in e v prvem odstavku je poudarjen premik v raz-
miljanju:
eprav bi po eni strani lahko trdili, da gre za povsem logino nadaljevanje e za-
etih procesov sodelovanja v Evropi , je tudi res, da bi le e pred nekaj meseci ta-
kno sreanje v veini jugoslovanskih okolij predstavili kot poskus obnove habs-
burke monarhije ali v malce blaji obliki Mitteleurope. Dramatini dogodki na
Vzhodu in Zahodu so v zadnjih mesecih pomagali k relativno hitremu spremi-
njanju taknih razmiljanj in danes je jasno, da bo sreanje v Budimpeti verje-
tno le prvo med podobnimi, ki mu bodo e sledila in ki naj bi pomenila nastaja-
nje vzorca za novo Evropo . (Dnevnik , 11. 11., 1.)
Nova Evropa tako pomeni preseganje nekaterih zastarelih nainov raz-
miljanja in delovanja ter zaetek novih oblik povezovanja, sodelovanja in
integracije, ki presegajo prej veljavno delitev na evropski Vzhod in Zahod .
Taken razvoj je predstavljen kot objektivna zgodovinska nujnost, kot lah-
ko razberemo iz zakljunih besed lanka: e se malce ozremo naokoli,
lahko iz dneva v dan spremljamo epohalne dogodke, ki za zdaj potekajo e
brez nas. Prej ali slej pa bomo vkljueni v to tudi sami; od nas samih je od-
visno, ali v vlogi graditeljev nove Evrope in sveta ali pa v vlogi tistih, ki jih
je as pohodil? (n. m.) Izbira torej ne poteka ve na osi za ali proti novi
Evropi , nastajanje nove Evrope je e dejstvo, neodvisno od nae (mi so
v tem kontekstu Jugoslovani in Jugoslavija ) politine presoje in elja, ostaja
le vsiljena alternativa prikljuiti se ali biti pohojen od asa v tej perspekti-
vi sam objektivni zgodovinski potek ne pua ve monosti svobodne poli-
8; Berlin 89 v Delu in Dnevniku: Rojstvo nove Evrope iz ruevin socializma
tine presoje in izbire. Z drugimi besedami: takrat aktualno politino do-
gajanje v Evropi je prikazano kot objektivna zgodovinska nujnost z name-
nom prepreiti ali utiati javno razpravo o politinih implikacijah nastaja-
nja nove Evrope , vsakrno potencialno nasprotovanje ali skeptinost pa je
vnaprej diskreditirano kot zastarel in asu ter dogajanju neustrezen nain
razmiljanja.
Kljuen za razumevanje diskurzivne formacije pojma nove Evrope je la-
nek v Delu 13. 11., katerega tema je delovno sreanje mednarodne regio-
nalne skupine Alpe-Jadran, ki je vkljuevala posamezne jugoslovanske, av-
strijske in italijanske pokrajine. Poroilo se zane s stavkom: Predsedujo-
i Giuseppe Giodenzana, ki je v svoji funkciji e obiskal Slovenijo in Hrva-
ko, je povedal, da gojita obe republiki znailne evropske vrednote politi-
nega in gospodarskega pluralizma ter podjetnitva in da zato lahko veliko
prispevata k reevanju jugoslovanske celovite krize. Tu je nova Evropa pr-
vi povezana s specifnimi vrednotami in te vrednote so eskplicitno Za-
hodne, povezane z zahodnoevropskim razmevanjem politike in ekonomi-
je. Zanimivo je, da je kot osnovna vrednota nove Evrope izpostavljen plu-
ralizem in da je apliciran tako na politiko kot na ekonomijo, saj je bilo prej
(kot je razvidno iz analize poroanja o okupaciji ekoslovake leta 1968 )
1

to osnovno naelo demokracija v pomenu mnoine participacije (ljudska
demokracija in delavsko samoupravljanje ). Premik k pluralizmu ne pomeni
ne spremembe v terminologiji, temve opis dejanske drubene spremembe
ne gre ve za vkljuevanje mnoic v procese politinega odloanja in eko-
nomskega upravljanja, temve za uvajanje strankarskega tipa politike in ka-
pitalistinega tipa ekonomije. Pluralizem v politiki ne pomeni ve tenje k
neposredni vkljuitvi mnoic v politiko (ta je, resnici na ljubo, tudi v socia-
listini Jugoslaviji obstajala le delno, prej na deklarativni ravni kot na ravni
dejansko inkluzivnega naina organizacije politinega delovanja), temve
parlamentarni sistem zastopanja oziroma reprezentacije posameznih inte-
resov, medtem ko v ekonomiji pomeni preprosto kapitalistino naelo kon-
kurence . Vrednota podjetnitva pluralizmu ni pripeta po nakljuju rav-
no podjetnitvo je tisto, kar manjka prej socialistini ekonomski ureditvi
do tega, da bi bila dejansko pluralistina. Interes delavcev , ki je bil prej pod-
laga ekonomske ureditve, z uvajanjem podjetnikega pluralizma tako po-
staja le e eden izmed tekmujoih interesov na svobodnem trgu.
Na podoben nain je zastavljeno tudi poroilo o govoru Budimirja Lon-
arja pred evropskim ministrskim svetom v Strasbourgu v Delu 17. 11.
Podnaslov poroila se glasi: Jugoslovanski zunanji minister Budimir
1 Gl. poglavje 68 kot hkratna kriza evropskega Zahoda in Vzhoda .
Lonar je pred evropskim ministrskim svetom govoril o nai trni in plura-
listini usmerjenosti. (Delo 17. 11., 1.) Tu sta trg in pluralizem e nedvo-
umno in neposredno postavljena skupaj kot dve vrednoti, ki zgoata ta-
kratno jugoslovansko drubeno-politino usmeritev in sta obenem kljuni
vrednoti procesa evropske integracije . Obe vrednoti sta v lanku tudi izpo-
stavljeni kot poglavitni temi Lonarjevega govora: Zvezni sekretar Lon-
ar je v govoru pred ministrskim svetom omenil dve razsenosti naih go-
spodarsko-politinih reform, in sicer prizadevanja za trno gospodarstvo
na enotnem jugoslovanskem prostoru ter za politini pluralizem, ki naj z
demokratizacijo politinih sil in naina odloanja e bolj priblia Jugosla-
vijo dravam v Svetu Evrope . (N. m.) Kljuna beseda v tem odlomku je
priblievanje ne gre ve za, kot leta 1968 , razline in avtonomne vizi-
je prihodnosti drubeno-politine ureditve Evrope , temve e za zametek
integracijskih diskurzov, ki so bili v medijskih in drugih javnih diskurzih
o Evropi dominantni v devetdesetih. Vzhod se mora (to je objektivna zgo-
dovinska nujnost) pribliati Evropi , ki postaja sinonimna z Zahodom , pod
pogoji, ki jih postavlja Zahod .
Rojevanje nove Evrope v Berlinu
ele v tem kontekstu lahko razumemo kaj pomeni evropsko zdruevanje
kot osnovna tema poroanja o padcu berlinskega zidu . Poroanje se v Delu
in Dnevniku zane 10. 11. 1989 in v obeh asopisih je najve pozornosti
namenjene plenumu vzhodnonemke partije in samokritiki njenega vodi-
telja Egona Krenza. Ta je preteklost oznail kot polno zmot in napak in
predstavil akcijski program, ki naj bi pripeljal do temeljitih drubenih re-
form. (Delo , 10. 11., 1.) V Delu je poroilo na prvi strani, medtem ko je
v Dnevniku na osmi, na strani, ki je namenjena zunanji politiki. Medtem
ko umestitev zaetka poroanja v Delu ni posebej zanimiva (poroilo je ob-
kroeno z razlinimi aktualnimi notranje- in zunanjepolitinimi dogodki
brez jasne tematske ali vsebinske povezave), pa je Dnevnikov framing
dogodka tematsko zelo jasno opredeljen poroilu o Krenzovi samokritiki
sledita poroili o odstopu Denga Xiaopinga z vseh funkcij
2
in o politinih
i Zanimiva podrobnost je, da je novici o Dengovem odstopu na zelo izpostavljenem mestu
v podnaslovu lanka dodan citat njegove izjave, da se eli umakniti iz politike, dokler je e
zdrav. V lanku o Vzhodni Nemiji Krenz priznava, da odstop Honeckerja ni bil povezan z
njegovim zdravstvenim stanjem, kot se je glasila uradna razlaga in podobno ob zaetku vstaje
na Madarskem leta 1956 budimpeki asnik Nepsava razkrije, da tudi Matyas Rakosi ni od-
stopil iz zdravstvenih razlogov. Morda lahko iz tega sklepamo, da so bili v socializmu odsto-
pi iz zdravstvenih razlogov nain, kako umakniti kompromitiranega politika, ne da bi se
javno priznalo njegove napake, ter da je Dengov odstop dokler je e zdrav poskus astne-
ga umika preden bi bil prisiljen v tistega iz zdravstvenih razlogov, medtem ko je Krenzo-
8 Berlin 89 v Delu in Dnevniku: Rojstvo nove Evrope iz ruevin socializma
spremembah v Sovjetski zvezi . Gre za umestitev dogajanja v Berlinu ne le v
evropski, temve v globalni kontekst propadanja realno obstojeega socia-
lizma in njegove transformacije v nove drubeno-politine forme, za vzpo-
stavljanje povezave z drugimi podobnimi dogajanj po vsem socialistinem
delu sveta in ne za obravnavo ruenja berlinskega zidu kot le enega izmed
mnogih pomembnih zunanjepolitinih dogodkov.
Delo podobno kontekstualizira dogodek dan kasneje, 11. 11., ko na prvi
strani poroa o ruenju berlinskega zidu in o hkratnem odstopu bolgar-
skega partijskega vodje Todorja ivkova. Tu so tudi postavljene osnovne
koordinate razumevanja dogodka: Berlinski zid je bil simbol razdeljenosti
Evrope in njegovo ruenje pomeni ponovno zdruevanje Evrope in zae-
tek konca hladne vojne (kot vzroka razdeljenosti Evrope in sveta). Tudi ko-
mentar v Dnevniku 11.11. povee Dengov odstop, spremembe v Sovjetski
zvezi in dogajanje v Vzhodni Nemiji v enotno zgodbo, v kateri je pouda-
rek na Evropi . Ton je rahlo apokaliptien: Ne moremo namre pozabiti,
da se zdaj v vzhodni Evropi vse rui /.../ Upor sunjev, ki zahtevajo zdaj ez
no vse, za kar so bili desetletja prikrajani, lahko v temeljih pretresa Evro-
po . (Dnevnik , 11. 11., 1.) Avtor komentarja si dovoli izstop iz skromno
reformnega diskurza, ki prevladuje v drugih anrih in izraa preprianje v
popolno spremembo in obnovo Vzhoda , ki pa bo odvisna ob gospodar-
ske in politine pomoi Zahoda .
Po tem, v retrospektivi zelo naivnem, izrazu upanja v povsem nov zae-
tek za Vzhodno Evropo , se 13. 11. v Delu pojavi bolj realpolitien opis do-
gajanja. V povzetku reakcij zahodnih politinih voditeljev na dogajanje v
Berlinu sicer pa je Bonn mnenja, da morajo prebivalci NDR potem, ko
so dobili pravico do svobodnega gibanja, dobiti e pravico do svobodnega
zdruevanja, do svobodnega tiska in izraanja mnenj ter do svobodnih vo-
litev (Delo, 13. 11., 1) je oitno, da bo pogoj za gospodarsko in politi-
no pomo Zahoda , da spremembe na Vzhodu potekajo v smeri vzpostavi-
tve zahodnega modela parlamentarne demokracije in da bo Zahod aktivno
delal na tem, da torej spremembe na Vzhodu ne bodo ne svobodne ne po-
tekale povsem po volji in eljah prebivalcev Vzhoda . Dan kasneje, 14. 11.,
v poroilu Dela o obisku zahodnonemkega kanclerja Helmuta Kohla na
Poljskem , kjer je govoril tudi o dogajanju v Nemiji, to postane e bolj oi-
tno: Zahodnonemki kancler je poudaril /...//,/ da gre za simbol utira-
nja poti v skupni evropski dom. Dejal je, da sta Evropa in ves svet navdue-
na nad spremembami na Poljskem in izrazil upanje, da bosta ideji svobode
va odkrita samokritika prelom z dotedanjim diskretnim in javnosti skritim nainom partij-
ske samokritike.
in lovekovih pravic dve stoletji po francoski revoluciji postali trajno meri-
lo odloanja o ivljenju ljudi in drav. (Delo, 14. 11., 1.) Zelo pomembno
in znailno je, da v natevanju idej francoske revolucije umanjka enakost
e je bila svoboda ideja francoske revolucije , ki so jo najbolj upotevale in
razvijale zahodne demokracije , je bila kljuna ideja socialistinih revolu-
cij enakost, saj so izhajale iz kritike meanske svobode kot zgolj podjetni-
ke svobode, ki predpostavlja ekonomsko neenakost in postavljale socialno
osvoboditev kot pogoj politine.
3

Vrnitev k idejam francoske revolucije v tej okrnjeni obliki pomeni po-
zabo socialistinih revolucij , poudarjanje lovekovih pravic pomeni poza-
bo socialnih, uvajanje pravne drave pomeni ukinitev socialne, evropska
integracija (ki jo poudarja tudi Kohl) pa ne pomeni (ve) razvoja novega,
temve restavracijo kapitalizma in parlamentarizma v vzhodni Evropi . Ne
gre ve za diskurz skupnega ustvarjanja Evrope prihodnosti, temve za pri-
blievanje Vzhoda tisti pravi Evropi , ki jo predstavlja Zahod , medtem ko
Vzhod postaja nova, defcitarna, tranzicijska Evropa, ki se mora strukturno
prilagoditi in integrirati po zahodnem modelu. V povratku k idejam fran-
coske revolucije , kot si ga predstavlja Kohl, socializem nastopa ne kot ena
izmed mogoih in legitimnih alternativnih nadaljevanj francoske revoluci-
je , temve prej kot pomanjkljivost oziroma zgodovinska stranpot, kot dolg
in nepotreben ovinek na poti v pravo Evropo . Zgodovina evropskega
socializma tako ne predstavlja ve dela legitimnega zgodovinskega razvo-
ja Evrope , temve nekaj, kar ga je dotedaj motilo, upoasnjevalo in oviralo.
V Dnevniku je 14. 11. poroilo o drugem govoru Helmuta Kohla, v ka-
terem se ta zavzema za odstranjevanje dravnoplanskega gospodarstva in
za vzpostavljanje trne ekonomije s socialno razsenostjo po zgledu ZRN
v NDR , kar je tudi namen ekonomske pomoi ZRN NDR . V politinih
aktivnostih in nartih, ki jih je sproilo ruenje berlinskega zidu , se zgoa-
jo osnovni elementi kasneje vzhodnoevropske tranzicije : brezpogojni
in popoln sprejem zahodnega politinega in ekonomskega modela kjer se
je ekonomska pomo Zahoda manifestirala kot meanica prisile in iz-
siljevanja, namenjena nasilni raziritvi zahodnega modela drubeno-poli-
tine ureditve na Vzhod .
4

Karl Marx , Prispevek k idovskemu vpraanju, v: MEID I, Ljubljana 1969, 170180.
Peter Gowan, Neo-liberal Teory and Practice for Eastern Europe, v: New Lef Review 213
(1995), 1131.
1 Berlin 89 v Delu in Dnevniku: Rojstvo nove Evrope iz ruevin socializma
Zdruena Evropa med antifaizmom in
antikomunizmom
V Delu je 15. 11. na osmi strani, v celoti namenjeni zunanji politiki, ob-
javljen lanek, ki vsebuje najve omemb Evrope . Naslov je Na hitro skli-
can sestanek o novih evropskih razmerjih, tema pa napovedan sestanek
voditeljev lanic Evropske skupnosti zaradi nemkega vpraanja v Parizu .
V lanku je Evropa dosledno deljena na Vzhodno in Zahodno Evropo , kar
je premik od predhodnih nainov uporabe pojma Evropa, kjer so Evropa
ter Zahod in Vzhod nastopali posebej. e je bila prej Evropa omenjana ve-
liko manjkrat in le v redkih primerih, kadar je lo za poroanje o dogaja-
njih, ki so zadevala Evropo kot celoto (denimo okupacija ekoslovake ,
pri kateri naj bi lo, po poroanju Dela in Dnevnika , za ogroanje miru v
Evropi kot celoti in ne le za notranjepolitino stvar Vzhoda , kot so trdi-
li apologeti okupacije ) ter sta bili dominantni kategoriji na podroju med-
narodne politike Zahod in Vzhod, zdaj dominantna kategorija na tem po-
droju postane Evropa. Razcep na Vzhod in Zahod sicer e zmeraj obsta-
ja in je e vedno poudarjan, le da zdaj Vzhod in Zahod postaneta Vzhodna
in Zahodna Evropa. Evropa tako ni ve alternativna kategorija, temve po-
stane del vsakega imed lenov prej dominantne zunanjepolitine delitve.
Delitev na Vzhod in Zahod ostane veljavna in poglavitna za medijsko per-
cepcijo in reprezentacijo mednarodnih odnosov v Evropi , a evropeizaci-
ja te delitve nakazuje zaetek procesa evropske integracije , ponovne-
ga zdruevanja Vzhoda in Zahoda . Uporabo delitve Vzhodna in Zahodna
Evropa (v navedenem lanku se obe kategoriji prvi zaneta dosledno pisa-
ti z velikima zaetnicama, kar nakazuje prehod od e deloma nevtralne ali
geografske oznake v pravi politini koncept) lahko beremo kot diskur-
zivno strategijo, ki oznauje zaetek zdruevanja, a obenem ohranja razli-
ko med obema poloma Evrope , razliko med Zahodom z demokratino
tradicijo in nekdaj socialistinim Vzhodom Evrope . Gre za proces, ki ga
Balibar
5
imenuje vkljuevalno izkljuevanje, vkljuevanje, ki ohranja raz-
liko, zaradi katere prej zdruevanje ni bilo mogoe, na nain, da jo prede-
la v razliko, ki pomeni podrejen poloaj vkljuenega (medtem ko bi popol-
na inkluzivnost pomenila eliminacijo ali vsaj ignoriranje te razlike). e je
bil prej Vzhod socialistini sovranik v hladni vojni, leta 1989 novonasta-
la Vzhodna oziroma nova Evropa postaja del ponovno zdruene Evrope , a
vseeno del, ki je tranzicijski, neizbrisno drugaen od Zahodne Evrope in
vedno potrebuje takne ali drugane reforme in prilagajanja (po diktatu
Zahodne Evrope ta proces postane e bolj oiten 15 let kasneje, ob proce-
su priblievanja in prikljuevanja postsocialistinih evropskih drav EU ).
, tienne Balibar , Mi, dravljani Evrope ? Ljubljana 2007.
Evropska identiteta se v tem procesu vkljuevalnega izkljuevanja do-
konno razvee od socializma , saj pogoj za evropeizacijo Vzhoda postane
njegovo oddaljevanje od socializma . e je bila kljuna delitev znotraj Evro-
pe do padca berlinskega zidu ta na socialistini Vzhod in demokratino-ka-
pitalistini Zahod , sedaj poglavitna alternativa postane Evropa ali sociali-
zem in Vzhod postaja toliko bolj evropski, kolikor manj je socialistien.
Znailen za tak diskurz je kratek lanek v Delu 16. 11., poroilo o reakciji
Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije na dogaja-
nje v Nemiji. Naslov lanka je V duhu vseevropskih integracijskih pro-
cesov, v njem pa med drugim pie:
Z zadovoljstvom /predsedstvo CK ZKS/ pozdravlja odprtje meje med obe-
ma Nemijama in ruenje berlinskega zidu , enega izmed zadnjih simbolov hla-
dne vojne in razdeljene Evrope . To je dejanje v duhu vseevropskih integracijskih
procesov, Evrope brez meja in spotovanja temeljnih lovekovih pravic in svobo-
in. Hkrati pa dogajanja v NDR pomenijo dokonno zapuanje eleznih zakoni-
tosti realnega socializma . Za slovenske komuniste, ki si postavljajo za cilj evropsko
kakovost ivljenja in delo kot njegovo sestavino, je to dejanje potrditev, da je lah-
ko socializem uspeen samo v gospodarski in politini svobodi /vsi poudarki P. K./
ljudi. (Delo , 16. 11., 2.)
eprav je v lanku e prisotno deklarativno sklicevanje na socializem ,
ne gre ve, kot denimo leta 1968 , za grajenje in ustvarjanje neesa novega,
nove oblike drubeno-politine ureditve prihodnosti, temve za proces za-
puanja terena socialistine politike in priblievanja Zahodu , saj so bile
lovekove pravice v 20. stoletju vselej ideoloko oroje v rokah zahodne-
ga imperializma,
6
ekonomska svoboda pa je izrazito antisocialistina te-
nja, saj je v nujnem in neposrednem nasprotju z ekonomsko enakostjo in
demokracijo , kar sta bili (vsaj deklarirani) lastnosti in tenji samoupravne-
ga socializma .
Dokonno zapuanje eleznih zakonitosti realnega socializma po-
stane pogoj za zdruitev Evrope in evropska integracija , ne ve transfor-
macija celotne evropske drubeno-politine ureditve, postane pogoj za ko-
nec hladne vojne . Hkrati ko preseganje realnega socializma postaja pogoj
in osnovni nain zdruevanja Evrope leta 1989 so po Vzhodni Evropi e
kroili zlovei preroki strukturnih prilagajanj in doktrine oka, tj.
ekonomskih reform v smeri najbrutalneje oblike kapitalizma ,
7
takoj po
zlomu socialistinih reimov pa se jim je pridruila e mnoica nevladnih
organizacij, ki so poskrbele za politini aspekt tranzicije v zahodni tip de-
6 David Harvey , Te New Imperialism, Oxford 2003, 3942.
; P. Gowan, n. d., 58.
Berlin 89 v Delu in Dnevniku: Rojstvo nove Evrope iz ruevin socializma
mokracije , se edalje bolj uveljavlja antikomunistina ideologija kot po-
goj diskurzov evropske integracije . Evrope ne zdruuje ve, tako kot leta
1968 , skupna antifaistina zgodovina, iz katere sta izli dve legitimni al-
ternativi nadaljnjega drubenega razvoja, vzhodna socialistina in zaho-
dna demokratina. Antikomunistina perspektiva uvede kategorijo dveh
totalitarizmov , izenai komunizem s faizmom in tako namesto razvo-
ja demokratinega socializma kot najbolj svobodne in pravine drubeno-
politine ureditve ter modela za Evropo prihodnosti dobimo unienje ene
izmed alternativ socializma in posledino redefnicijo druge, demokra-
cije , ki se v osemdesetih in devetdesetih tudi sama oisti socialistinih in
socialnih elementov znotraj sebe in vzpostavi neoliberalni model ekonomi-
je in vladanja. Po ukinitvi socializma demokracija ne pomeni ve nenehne-
ga boja proti vsem oblikam nasilja in dominacije ter tenje po imveji in
imiri vkljuitvi ljudskih mnoic v procese politinega odloanja, temve
le konsolidacijo in popolno prevlado zahodnega tipa parlamentarne demo-
kracije in pravne drave .
V tem procesu izgine tudi koncept ekonomske demokracije , ki ga nado-
mesti koncept ekonomske svobode, tako da ideje enakosti, delavske par-
ticipacije in boja proti dominaciji izginejo tudi iz polja ekonomije (oziro-
ma se transformirajo v svodobno konkurenco in malo delniarstvo). V po-
lju politike ljudsko demokracijo , ki je izhajala iz zgodovinske izkunje an-
tifaistinega boja , zamenja ekspertni management in konsolidacija po-
litinega razreda proti ljudstvu , ki ne more ve vplivati na same politine
procese in njihove usmeritve, lahko le vsake tiri leta izbira katere osebno-
sti jih bodo izvajale. S konsolidacijo politinega razreda, izginjanjem revo-
lucionarnih alternativ in pretvarjanjem politike iz res publica v cosa nostra
visoko specializiranih strokovnjakov izginjajo tudi razlike v politinih pro-
gramih in ideja politike kot boja splono smer doloa strokovnjaki kon-
senz, razlika med strankami je le v tehninih podrobnostih implementaci-
je tega konsenza.
8
Taken premik v ideoloki perspektivi (in politinih pra-
ksah) je mogo le na podlagi pozabe revolucionarnih antifaistinih ljud-
skih vojn v Evropi 20. stoletja nadomesti jih demonizacija partizanstva in
slavljenje boja dravnih vojsk, ki se niso borile za pravinejo Evropo priho-
dnosti, temve za obnovitev predvojnega status quo
9
in iskanj demokra-
tinega socializma tega, na nain Freudovega Deckerrinerung
10
nadome-
8 Primo Kraovec, Politika politike konsenza, v: Boidar Flajman (ur.), O argumentaciji in
retoriki v politinem in javnem prostoru, Ljubljana 2009, 8182.
Primo Kraovec, Kako misliti NOB in Jugoslavijo ? Reaktivacija revolucionarne politike proti
revizionistinim pasijonom in nostalgiji za kulturo (v tisku).
1o Rastko Monik , Veselje v gledanju, Ljubljana 2007, 2024.
sti selektiven spomin na dravni teror stalinistinih reimov , kjer je vsak
poskus revolucionarne politike diskreditiran kot po defniciji totalitaren.
Nova Evropa je leta 1989 del Evrope , ki se poskua pospeeno oistiti svoje
revolucionarne preteklosti da bi se lahko pridruila delu Evrope , ki se je
revolucijam 20. stoletja uspel ve ali manj izogniti, in kratki evforiji ob ru-
enju berlinskega zidu je sledilo dolgo in muno prebujanje v svet, v kate-
rem ni bilo ve alternative.
,
Dodatek: Seznam
akterjev, vrednot in
omemb Evrope pri
vseh obravnavanih
dogodkih
Budimpeta 56 v Slovenskem poroevalcu
Akterji
D
elavski: (mednarodno) delavsko gibanje, delavci , delavski razred ,
(delovne) mnoice , (delovno) ljudstvo , delovni ljudje, napredne
sile.
Revolucionarni: revolucionarji, partija , komunisti, CK.
Dravni: vlada, drava, narodna/ljudska oblast, socialistine drave.
Socioloki: mladina/tudenti, intelektualci/inteligenca, poteni rodoljubi
(patrioti, domoljubi), (delovni) kmetje, rudarji, uslubenci.
Uporniki: uporniki, oboroene skupine, veliko ljudsko gibanje.
Represivni aparati drave: varnostne sile, sovjetske oboroene enote (sile,
vojaki, ete, enote), oboroene sile, vojska, policija, nacionalna garda.
Ideoloki aparati drave: tisk, novinarji, javnost.
(Nove) revolucionarne organizacije: delavski sveti/kolektivi, delavske stra-
e/brigade/vojska, revolucionarni sveti/komiteji, (Nagyjev ) revolucio-
narni komite oboroenih sil (3. 11.), (svobodni delavski) sindikati, par-
tijske organizacije v tovarnah.
Poimenski drubeni akterji: Madarska , Sovjetska zveza, Varavski pakt ,
OZN , Jugoslavija , Vzhod , Zahod , (vzhodna) Evropa , AVH, Budimpeta .
(Aktivni) individualni akterji: Lazslo Rajko , Imre Nagy , Mathyas Rakosi ,
Ern Ger, Janos Kadar , Tito .
Vrednote
Mednarodna politika: (nacionalna) neodvisnost , suverenost, enakoprav-
nost v mednarodnih odnosih, nevmeavanje v notranje zadeve, med-
narodno prijateljstvo, spotovanje, nevtralnost, miroljubno (mednaro-
dno) sodelovanje.
Socialistine: (socialistini) razvoj v skladu s specifni (posebnimi, drube-
nimi/zgodovinskimi) pogoji, ljudska demokracija , socialistina demo-
kracija , socializem , (socialistina) prihodnost, delavsko samoupravlja-
nje , lastna pot v socializem, solidarnost, naprednost, demokratizacija,
ljudske tenje/zahteve/elje (mnoic ), (socialistine) pridobitve revolu-
cije , (socialistini/drubeni) napredek/razvoj, marksizem -leninizem.
Normativne: zakonitost , red , mir , disciplina, normalizacija , (normalno)
delo, pravni red.
Splone: svoboda, (ekonomska) blaginja, izboljanje ivljenjskih pogojev
delovnih ljudi, (dravljanske, dravne, delavske) pravice, lovekost,
pravinost.
Specifne: amnestija, (zgodovinski sklepi) XX. kongresa KP SZ , spremem-
be, nova pot, istost, iskrenost, zaupanje ljudstva , enotnost (ljudstva /
partije /delavskega razreda ), mo partije , normalni politini razvoj, ob-
nova, nemaevanje, nova politika.
Antistalinistine oznake: kult osebnosti, (stalinske) napake/zmote, kodlji-
va politika preteklosti, zloini/breme preteklosti, stalinizem, kodljivi
elementi (stalinizma ), negativni elementi/faktorji (st.), Rakosijeva kli-
ka, kompromitiranje, birokracija, dogmatizem, degeneracija, stara po-
litika.
Antireakcionarne oznake: kontrarevolucionarni elementi, reakcionarni ele-
menti, faistini elementi, sovrani elementi, protisocialistini elemen-
ti, reakcija, kontrarevolucija, imperializem, (nepremiljeni/neodgovor-
ni) izpadi, zloinci/tolpe, restavracija kapitalizma , nacionalistina in
ovinistina politika, kontrarevolucionarne sile, stari/predvojni (bivi
fevdalno-kapitalistini)/stalinistini reim , protiljudsko gibanje, uni-
evanje, ropanje, poiganje, ubijanje, pustoenje, hujskanje, beli teror,
faistina nevarnost in brezvladje, teroristina dejanja, kaos in anarhi-
ja, nasilje .
Opisi upora: oboroen boj, neredi, demonstracije, manifestacije, (oboro-
en) napad (proti ljudski demokraciji /republiki), (krvavi) spopadi, bra-
tomorna borba, tragini/krvavi boj, tragedija, tragini dogodki, iz-
; Dodatek: Seznam akterjev, vrednot in omemb Evrope ...
bruh, vstaja, revolt, odpor, nemiri, ulina borba, protest, revolucionar-
ni boji, politina napetost.
Antisovjetske oznake: (zunanja) intervencija.
Omembe Evrope
5. 11., 1: Nadaljnja krepitev teh pojavov bi bila nevarna z ve plati: S sta-
lia razvoja naprednih sil na Madarskem , pa tudi s stalia razvoja
in usode socializma ter usode tistih pozitivnih pridobitev madarskega
ljudstva , ki so bile izvojevane v preteklosti, s stalia ohranitve miru na
tem delu svetu, v Evropi , pa tudi na vsem svetu.
Za nas v Jugoslaviji , kot borcu za socializem , je jasno to smo povedali
ve kot enkrat da za drave vzhodne Evrope ni ne miru ne napredka,
pa tudi neodvisnosti ne, razen na podlagi socializma .
9. 11., 1: Seveda se tudi zanimamo za iri razvoj dogodkov v vzhodni
Evropi , zalsti za napore, ki jih delajo za vzpostavljanje odnoajev med
dravami tega podroja na osnovi neodvisnosti, suverene enakopravno-
sti in prijateljskega sodelovanja.
Tenje, ki prihajajo v zadnjem asu do izraza v vzhodni Evropi , so znane,
eprav niso vedno sprejete popolnoma z razumevanjem.
Nesreen poloaj se je celo poslabal zaradi raznih oblik vpletanja od zu-
naj z manj ali ve odkrito izraenimi cilji, da se povrne predvojni reim
in hkrati spremeni osnovni odnos sil v Evropi .
16. 11., 4: V nekih dravah in partijah v v Vzhodni Evropi govorijo neka-
teri voditelji, da se to pri njih ne bo zgodilo, da imajo mono organiza-
cijo, mono vojsko, trdno policijo, da je njihovo lanstvo e obveeno
o vsem in da bodo oni vso stvar krepko drali.
Budimpeta 56 v Dnevniku
Akterji
Delavski: (stari) borci, delavsko gibanje, delavski voditelji, delovni ljudje,
delavski razred , delovno ljudstvo , delavci , komunisti, delavski sveti, sin-
dikati.
Dravno-partijski: vlada Erna Gerja, vlada Imra Nagyja , vlada Janosa Ka-
darja , ljudstvo , drava, narod , ljudska republika, partijski in dravni or-
gani, partija , centralni komite KPM,
Socioloki: mladina, knjievniki, tudenti, prebivalstvo, kmetje, intelektu-
alci, vojaki, rodoljubi.
Represivni aparati drave: varnostne sile, oboroene sile (dravne varnosti ),
sovjetski vojaki/ete/vojska, delavske strae, vojska, narodna garda.
Uporniki: kontrarevolucionarji , oboroeni napadalci, uporniki, pro-
tirevolucionarne tolpe, faistini/reakcionarni/kontrarevolucionarni
elementi, nesreno oboroeno gibanje, provokatorji, veliko ljudsko gi-
banje, kodljivci, oboroene skupine, temne reakcionarne sile.
Ancien rgime: stalinistini in rakoszijevski teroristini reim, Rakosijeva
klika.
Ideoloki aparati drave: Radio Budimpeta , Radio Kosuth, Szabad Nep,
Nepszava.
Poimenski drubeni akterji: Madarska , Jugoslavija , Budimpeta , Sovjet-
ska zveza, (Varnostni svet) OZN , Varavski pakt , Vzhodna Evropa .
(Aktivni) individualni akterji: Lazslo Rajko , Imre Nagy , Mathyas Rakosi,
Ern Ger, Tito , Janos Kadar .
Vrednote
Reakcionarne: iskrenost, ast, potenost, domovina.
Socialistine: ljudska/socialistina demokracija , socializem , delavsko samo-
upravljanje , enotnost, disciplina, izgradnja socializma v skladu s speci-
fnimi pogoji, ljudska/delavska oblast, marksizem -leninizem, (ustvar-
jalno) delo, napredne socialistine tenje, socialistina prihodnost,
ljudska revolucija, pridobitve socializma in revolucionarnega boja, po-
rtvovalnost, mo, napor, preporod, solidarnost, zboljanje ivljenjske
ravni delovnih ljudi.
Mednarodna politika: nacionalna neodvisnost , nevmeavanje v notranje
zadeve, vzajemno podpiranje, enakopravnost v mednarodnih odnosih,
prijateljstvo med narodi.
Demokratine: demokratizacija, mir , nova pot, reforme, demokratizacija
(javnega ivljenja), demokracija , odprava birokracije, svoboda, amne-
stija.
Normativne: red , resnica, normalizacija , spremembe, zakoniti red, pravni red.
Antistalinizem: napake, kult osebnosti, zloini (preteklosti), zgreena in
kodljiva politika. Oznake upora: manifestacije, revolucionarni polo-
aj, upor, hujskanje, uboji, teaven poloaj, krvavi napadi, krvavi teror,
(oboroeni) boji, prelivanje krvi, mete, incidenti, ogenj, kontrarevolu-
cija , zloini, neredi, izgredi, ropanje, poiganje, bratomorna vojna, pra-
vini boj (proti kontrarevoluciji ), tragedija.
Dodatek: Seznam akterjev, vrednot in omemb Evrope ...
Antikapitalizem: stare razmere (izpred druge svetovne vojne).
Antisovjetstvo: intervencija.
Omembe Evrope
9. 11., 1: Na delegat je dejal, da najnovejih prizadevanj v dravah Vzho-
dne Evrope niso enako uresnievali.
Berlin 61 v Delu
Akterji
Geografski: Berlin , Vzhod , Zahod , Zahodni Berlin, Vzhodni Berlin, NDR ,
ZRN , SZ , Washington, Francija, VB, ZDA, London, Pariz , Moskva.
Geopolitini: Varavski pakt , socialistini tabor, Bonn, vlade (NDR , ZRN ,
zahodnih drav, SZ in drugih lanic VP ), mirovna pogodba, NATO ,
ZN, zahodne sile.
Lokalno politini: mestne oblasti, dobro obveeni krogi, diplomati.
Ekonomski: sindikati, tovarne, podjetja in trgovine, oferji, delavci , dela-
vski razred .
Individualni: Adenauer, von Brentano (zunanji minister ZRN ), Gerste-
inmeier (predsednik Bundestaga), Ollenhauer (voditelj Socialdemo-
kratske stranke), Mende (voditelj liberalne stranke), Maron (minister
za promet ZRN ), Brandt, Gerstenmayer (predsednik bonnskega parla-
menta), Erhard (podkancler in minister za gospodarstvo ZRN ), Stra-
uss (obrambni minister ZRN ), Lmmer (minister za vsenemka vpra-
anja ZRN ), Wilhelm (minister za dravno premoenje ZRN ).
Individualni internacionalni: Kennedy, Tompson (veleposlanik ZDA v
Moskvi), Johnson (podpredsednik ZDA).
Ljudski: reakcionarne sile, nemki narod , dravljani NDR , prebivalstvo,
militaristi.
Represivni aparati drave: vojska, policija.
Vrata: Bradenburka vrata.
Vrednote
Univerzalne pozitivne: mir , svoboda (gibanja), dejanja/delovanje/akci-
ja (namesto le deklaracij/besed), zakonitost , normalno ivljenje, reali-
zem, miroljubnost, neodvisnost in samoodloba narodov.
Specifne pozitivne: demilitarizacija, realni poloaj, varnost, dobra volja,
nadzor/kontrola, interesi nemkega naroda , zmanjanje oboroitve/
razoroitev, (anti)agresija, (anti)vojna, mirnost, treznost, pravice, spo-
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1oo
razumnost, pogajanja, delo, pogum, zmernost, odlonost, ohladitev
krize, normalizacija poloaja.
Kritika Zahoda : revanizem, agresivnost, podtalni nameni, nenormalno
stanje, dramatiziranje, notranje zadeve vsake drave, rovarjenje, diver-
zije, pijonae in provokacije, demokratina naela, ovinizem, revan-
izem.
Kritika Vzhoda : gospodarski bojkot, sankcije, stavka, demonstracije, ukre-
pi, napetost, negotovost, nemir, zaostritev poloaja, vznemirjenje, pro-
test, ostra kritika, nevarne gronje, (anti)represalije, (anti)represija, za-
veznike pozicije, eksplozivni poloaj, problemi.
Omembe Evrope
14. 8., 1: Ta predlog je reeno dalje v izjavi upoteva realni poloaj, ki
se je izkristaliziral po vojni v Nemiji in Evropi in ima namen odpravi-
ti ostanke druge svetovne vojne in utrditi mir .
15. 8., 1: Pravda poudarja, da ukrep vlade DR Nemije ustreza koristim
varnosti drav socialistinega tabora in koristim miru v Evropi .
Berlin 61 v Dnevniku
Akterji
Drave/mesta: Vzhodni Berlin , Zahodni Berlin, NDR , ZN, ZDA, VB,
Francija, Moskva, SZ , Zahodna Nemija/ZRN , Bonn/bonnska vlada,
vlada NDR .
Individualni: kancler Adenauer, Hruev, Kennedy, Brentano, Solovjev
(poveljnik sovjetskih sil v Berlinu ), Smirnov (sovjetski veleposlanik v
Bonnu), upan Z. Berlina Brandt.
Internacionalni: vzhod, zahod, Varavski pakt , zahodne sile, socialistini
tabor.
Ljudski: delavci , begunci iz NDR , dravljani, prebivalci Berlina , borbeni
delavski odredi, ljudje, doloeni elementi, mnoice ljudi.
Represivni aparati drave: policija, cariniki, Rdea armada, tanki, vojaki
avtomobili, britanska, francoska in amerika vojska.
Vrata: Brandenburka vrata.
Vrednote
Pozitivne: mir , prihodnost, svoboda (nasploh in svoboda gibanja ), normal-
nost , resnost (akterjev).
1o1 Dodatek: Seznam akterjev, vrednot in omemb Evrope ...
Negativne: nevarnost, napetost, kriza, ukrepi, represalije, incidenti, pro-
test, demonstracije, nevarnost, resnost (situacije).
Omembe Evrope
Omemb Evrope v poroanju Dnevnika o zaprtju meje med Vzhodno in
Zahodno Nemijo ter zaetku gradnje Berlinskega zidu ni.
Pariz 68 v Delu
Akterji
Dravni: policija, francoska vlada in parlament, minister za olstvo Ala-
in Peyref te, pariki prefekt Maurice Grimaud, premier Georges Pom-
pidou , predsednik parlamenta Chaban-Delmas, dravljani, De Gaul-
le , minister za informacije Georges Gorse, V. republika, opozicija, bi-
vi predsednik vlade Piere Mendes-France, zdruena levica, politine
stranke, prebivalstvo, KPF, referendum, olstvo, Mitterand, vodja cen-
tra Jacques Duhamel, zunanje ministrstvo, notranji minister Fouchet,
oblast, narod , ustavni svet, vojake enote.
Ekonomski: kapitalistini sistem, tovarne, industrija, banke, uslubenci,
kapitalistina struktura.
Revolucionarni: tudenti, sindikat visokoolskih profesorjev, desniarski
provokatorji, mladina, belgijski in zahodnonemki tudentje, Daniel
Cohn-Bendit , ekstremistine organizacije, Che, Mao, gledalie Ode-
on, delavci , delavsko-tudentsko-kmeka fronta, sindikati, delavski ra-
zred , Sartre, intelektualci, delovni ljudje, Rudi Dutschke, kmetje, ne-
brzdani elementi, kriminalci, barikade, dobitnik Nobelove nagrade za
fziko profesor Castler, ulice, Unija francoskih tudentov , rdee in rne
zastave.
Uradno univerzitetni: upravnik univerzitetnih ustanov na podroju Pariza
Jean Roche, univerza v Nannteru, profesorji, disciplinska komisija pa-
rike univerze .
Geografski: Sorbonna, Latinska etrt, Francija, Pariz , Saint Germain, Ba-
stilla.
Mediji: francoski tisk, moskovski tisk, pariani (parike enice), javno
mnenje.
Evropski: Evropa , evropska civilizacija, EGS.
Vrednote
Moralno urejevalne/normativne: spopad, neredi, razburjenost, tudentska
mrnja, nemir, konfikt, tudentski problem, silovit boj, tragina, na-
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1oi
silna bitka, napetost, mir , dialog, dejstva, Reforma, da, karnevalski
nered, ne, (De Gaullova) trdnost brez panike, omrtvienje, zadrega,
normalizacija , brez milosti in obotavljanja, kaos.
Leviarske: leva usmerjenost, tudentske pravice, stavka, demonstracije, su-
rovost policije, policijsko nasilje , protest, internacionala, solidarnost,
manifestacije, podiranje moralnih konvencij, revolucionarnost, (bur-
oazna in potronika) civilizacija, kulturna revolucija, republikanske
svoboine, politina reitev krize, ugodnosti in obljube, novi as, ne-
posredna demokracija , delavsko samoupravljanje , prelomnost, socia-
lizem , demokracija, avantgardnost, (strukturne) spremembe, razvoj,
sploni ljudski val, upor, iroka fronta, nekontrolirana avantura anar-
hizma, splono nezadovoljstvo, revolucionarno vrenje, gverilski boj,
tudentsko revolucionarno gibanje, socialistina revolucija, komuni-
zem , revolucionarne ideje.
Dravne: sodobne potrebe, javni red , potrebe drave, univerzitetna refor-
ma, modernizacija tudija, demokratina reitev, sodna oprostitev are-
tiranih tudentov , univerzitetna kriza, splona stavka , promet, gospo-
darstvo, normalno ivljenje ljudi, olski pouk, norme in red v visokem
olstvu, socialno profesionalna reitev krize, komunikacije, dravljan-
ska vojna, centralizem, evropsko zdruevanje , birokratska legalnost,
diktatura.
Omembe Evrope
7. 5., 1: Unija francoskih tudentov pa je pozvala vsa napredna gibanja v
evropskih dravah, naj jo podpro.
20. 5., 1: Francija je gospodarsko v precejnji zadregi zaradi nezadostne
konkurenne sposobnosti svojega gospodarstva, ker bodo 1. julija od-
padle carinske meje v EGS.
23. 5., 1: Angleki minister Hidwell je to zagato svojega soseda preko
Kanala ironino oznail z besedami: Velika Britanija ne bo stopila v
evropsko gospodarsko skupnost dokler Francija ne bo uredila svojega
gospodarstva.
29. 5., 1: V odgovorih na konferenci je pojasnil tudi nekatere svoje po-
litine poglede na univerzitetno reformo, na obnovitev republikan-
skih svoboin, na veje vkljuevanje Francije v evropske in druge ir-
e oblike zdruevanja, na sodelovanje s tako imenovanim tretjim sve-
tom v smislu zmanjevanja nevarnih ekonomskih neravnovesij v sve-
tu ter v smislu postopne odprave obeh danes nasprotujoih si vojakih
blokov.
1o Dodatek: Seznam akterjev, vrednot in omemb Evrope ...
31. 5., 4: Kakna naj bi bila nova civilizacija, za katero se tako gnevno za-
vzemajo mladi tudentski ustajniki z rdeo in s rno zastavo po vsem
svetu; a e zlasti v najbolj civilizacijski Evropi : in e posebej v najbolj ci-
vilizacijskem Parizu ?
Pariz 68 v Dnevniku
Akterji
Geografski: Latinska etrt, Sorbona, Nanterre, Pariz , Saint Germain, Za-
hod , Vzhod , gledalie Odeon, Francija, Colombey, Bastilja.
Univerzitetni: tudentje, profesorji, sindikat profesorjev visokih ol, profe-
sor Castler, direktor Roch.
Dravni: policija, vlada, desnica, levica, Pompidou , de Gaulle , dravljani,
Peta republika, Mollet, Mitterand, francoska ljudska skupina, Fran-
cozi, minister za gospodarstvo Michel Debray, Mendes France, mini-
ster za informacije Georges Gorse, opozicija, vojska, referendum, jav-
nost, francoski tisk.
Ekonomski: delavci , kmetje, industrija, gospodinje, delodajalci, tovarne,
podjetja, delavski sindikati, malomeanski sistem.
Mladinsko-revolucionarni: barikade, demonstrantje, ranjenci, mlada gene-
racija, internacionala mladine, mladina, umetniki, desniarski demon-
stranti, Daniel Cohn-Bendit , Rudi Dutschke, leve sile, Zveza franco-
skih tudentov .
Vrednote
Revolucionarne: demonstracije, politina dejavnost tudentov , spremembe,
protest, revolucionarne razmere, rdea zastava, leviarstvo, manifesta-
cije, degolistina diktatura.
Redoljubne: promet, nemiri, brutalnost, incidenti, varnost, obramba re-
publike, socialna kriza, neredi, dravne in mednarodne potrebe, civi-
lizacija, komunistina diktatura, dravljanska vojna.
Ekonomsko-socialne: standard, stavka, ivljenje, sindikalizem, obnova,
drubeni napredek, ivljenjski in delovni pogoji, sodelovanje delavcev v
gospodarstvu, polna zaposlenost, izobraevanje, decentralizacija.
Omembe Evrope
15. 5., 7: Leta 1950 je bilo v Zahodni Evropi dobrih 700.000 visokool-
skih tudentov , zdaj jih je 1.700.000. /.../ Mnogi menijo, da so odmevi
tega protesta vidni tudi v Evropi in Ameriki.
Praga 68 v Delu
Akterji
Drave: S , ZSSR , Poljska , Madarska , Bolgarija, Romunija, ZDA, Itali-
ja, Avstrija, Francija, Danska, Slovenija, VB, Kanada, Jugoslavija .
Uradna politika: CK KPS, CK ZKJ, ekoslovako partijsko in drav-
no vodstvo, KPS, Sovjetska vlada, ljudska skupina SSR , varno-
stni svet OZN , Kremelj, Hradani, neuvreni
Mesta: Praga , Moskva, Rim, Dunaj, Berlin , Bukareta, New York, Mun-
chen, Beograd, Bonn, Bratislava, Washington.
Vojaki: VP , letala, vojska, tanki, oroje, okupator, rtve, poveljnik okupa-
cijskih sil general Pavlovski, rakete, tajna policija, topovi, NATO , mi-
nometi, napadalci.
Posamezni politiki: Washington, Johnson, Novotny, britanski premier
Wilson, Svoboda, Dubek , Josef Smrkovsky, Tito , Ceausescu, Kiesin-
ger, sovjetski veleposlanik v ZDA Anatolij Dobrinin, S veleposlanik
v ZDA Duda, Mijalko Todorovi, predsednik vlade Odlrich ernik,
Bilak, Kolder in Indra, Vjenko ilhan, zunanji minister S Hajek, sov-
jetski predstavnik v VS Malik, predstavnik Jugoslavije v VS dr. Anton
Vratua, De Gaulle , Castro, Kosigin, Brandt, u En Laj, Ulbricht, Go-
mulka, Kadar , ivkov, Vanjek ilhan.
Ljudski: ljudstvo , prebivalstvo, mladinci, ekoslovaki turisti, dravljani
SSR , delavci , kmetje, inteligenca, vojaki, goloroko ljudstvo.
Mediji: France Presse, Reuter, radio Praga , AP, (kolaborantski) radio Vl-
tava, United press international, UPI, Tass, Rude Pravo, AFP, TK,
Pravda , Borba , Tanjug, UPI, svobodne radijske postaje, DPA, Izvestija.
Revolucionarni: mnoice , barikade, komunisti, zastave, delavci , progresiv-
ne sile v svetu, ljudska oblast, delavski razred , komunistine partije sve-
ta, mednarodno delavsko gibanje, ljudska fronta, Marx , Lenin , komu-
nistino gibanje, enske.
Civilna druba: javnost, Rdei kri, pape Pavel VI., zdrave sile, najira
slovenska javnost, Sartre, Bejamin Spock.
Ostali geografski: svet, Evropa , Vzhod , Zahod .
Slabalne oznake: sovjetski revizionisti.
Ideoloki: ideologija, propaganda, ideje.
1o, Dodatek: Seznam akterjev, vrednot in omemb Evrope ...
Vrednote
Legalistine: norme mednarodnega prava, zakonita izvoljenost, zakonitost ,
mednarodne pravne norme, sporazumi, pogodbe, ustavnost, normal-
no delovanje drave, ustanovna listina ZN, dolobe varavskega spora-
zuma, nemoteno izpoljnevanje politinih funkcij in dolnosti, normal-
ni ivljenjski pogoji, javne svoboine in pravice, pravni red , loveko-
ve pravice, sklepi izrednega kongresa KPS, nacionalizem, zloin, nor-
malizacija , kapitalizem .
Afektivne: treznost, upanje, slepilo, strah, mirnost, hladnokrvnost, odlo-
nost, pogum, histerija, ivnost.
Odpornike: pasivni odpor, protest, umik, demontracije, junatvo, neu-
klonljiva volja, energija in samoobvladovanje, heroizem.
Militaristine: politika sile, nevarnost, intervencija, grobost, sovranost,
varnost, stabilnost, militarizem, agresija, konfrontacija, samoobram-
ba, vojna, gronja, vdaja, represalije, ostrost, agresija, brutalnost, nasi-
lje , divjatvo, okupacija , prisila, zaita, kolaboracija.
Napredno socialistine: socializem , razvoj, uinkovitost, humanost, demo-
kracija , mir , solidarnost, suverenost, internacionalizem, enotnost, svo-
boda, neodvisnost , naprednost, revolucionarnost, napredek, samou-
pravljanje , prenova, miroljubnost, ivljenje, delo, stavka, samoodlo-
ba, osvoboditev, zgodovina, januarski plenum, ekonomski, kulturni
in sploni razvoj, boj zoper hegemonijo, enotnost v razlinosti, resni-
ca, srea, ugodne monosti, reforme, usoda socializma , neposredna de-
mokracija, pridobitve socializma , lovekoljubnost, avantgardnost, novi
model socializma , pot v socializem, naloge (jugoslovanskih) komuni-
stov, plebiscitarnost, veinskost, miroljubna koeksistenca, spremembe,
blaginja, tovaritvo, osvoboditev dela in lovekove osebnosti, razoro-
itev.
Kritine: neutemeljenost, zapleten poloaj, nevarnost, burnost, udenje,
nezadovoljstvo, razburjenje, osuplost, slepota, usodnost, kriza.
Birokratsko socialistine: kontrarevolucija , bratstvo, zarota, podpora, krepi-
tev in obramba socialistinih pridobitev, poslabanje poloaja, ivljenj-
ski interesi, neomajno prijateljstvo in sodelovanje, samostojna in kolek-
tivna samoobramba, revanizem, stalinski hegemonizem, konservativi-
zem, imperializem, rna reakcija, hladna vojna , provokacije, birokrati-
zem , etatizem, centralizem, monolitnost, nadzor, oboroevalna tekma,
samovolja, stalinizem , kult osebnosti, razredne revolucionarne pozici-
je, kompromitiranost, cenzura.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1o6
Moralne: odgovornost, dostojanstvo, zvestoba, zgraanje, obsodba, ogor-
enje, tragedija, obveznosti, ast, lojalnost, realizem, zvestoba, pleme-
nitost, moralnost.
Omembe Evrope
21. 8., 1: Pretnja socialistinemu sistemu v SSR je hkrati pretnja stabil-
nosti in miru v Evropi . /.../ Ta sklep prav tako ustreza ivljenjskim inte-
resom naih drav za zaito evropskega miru pre militaristinim , agre-
sivnimi in revanistinimi silami, ki so e vekrat pahnile narode Evro-
pe v vojno.
22. 8., 2: Gronja socialistinemu sistemu v ekoslovaki je hkrati gro-
nja za temelje evropskega miru .
22.8. (posebna izdaja), 1: Najnoveji razvoj dogodkov dokazuje, da ne gre
samo za napad na SSR , temve za pomemben, prelomen zgodovinski
trenutek, za odnose med socialistinim dravami nasploh, za nadalj-
nji razvoj socializma v svetu, za mednarodno delavsko gibanje v Evro-
pi in v svetu.
23. 8., 1: S tem je ogroen mir v Evropi in v vsem svetu.
V celoti se zavedamo poloaja, ki ga je povzroila agresija na ekoslova-
kem za evropski in svetovni mir .
23. 8., 2: To, kar se je zgodilo v ekoslovaki , je drama, hkrati pa je bila
to tudi absolutna potreba, ki so jo narekovali interesi Poljske in drugih
socialistinih drav, mir v Evropi in na svetu, je dejal napovedovalec.
24. 8., 1: Demonstracije proti napadu na SSR v Evropi in Afriki.
Romunska asopisna agencija Agerpres je danes odlono demantirala go-
vorice, ki so zaele kroiti po Avstriji in Vzhodni Evropi , da so sovjet-
ske ete vkorakale v Romunijo.
Veraj ste se po etru mnogokrat zahvaljevali za val podpore vaemu erup-
tivnemu plebiscitu, ki se je vzpel v nai deeli in se vzpenja e zdaj po
vsej Evropi in svetu.
24. 8., 2: Ko je varnostni svet davi okrog treh po srednjeevropskem asu
nadaljeval razpravo o ekoslovaki , je njen predstavnik Muik izja-
vil, da je poloaj v njegovi deeli edalje slabi zaradi navzonosti oku-
pacijskih et.
25. 8., 1: Tovari Tito je izrazil preprianje, da ne gre za to in da je nekaj
takega popolnoma nestvarno v sedanjem trenutku, glede na poloaj,
kakren je v Evropi .
1o; Dodatek: Seznam akterjev, vrednot in omemb Evrope ...
25. 8., 2: Vsa Evropa pa je taas kazala znake zrelosti za globlje reforme,
ker je stari institucionalni mehanizem meanske drube ter kapitali-
stine stvarnosti preozek za razvoj produkcijskih sil ter za uresnieva-
nje teenj ljudi, da bi upravljali in izrazili svojo osebnost.
Potem ko je omenil, da sta imela boj in zmaga sovjetskega oroja v drugi
svetovni vojni odloilno vlogo v osvoboditvi evropskih narodov, pred-
vsem narodov vzhodne Evrope izpod hitlerizma, je Nikezi poudaril,
da je bil ta veliki dogodek hkrati poln protislovij. /.../ Krize med ZSSR
in drugimi socialistinimi deelami vzhodne Evrope je nadaljeval Ni-
kezi, kaejo da ivljenje tega sistema odnosov ni sprejelo.
To pa je najve odvisno od tega, kakne bodo splone razmere v Evropi in
v svetu in posebej, kako bo ta ali oni izmed njih, posebej socialistine
deele, prebrodil te trenutke krize.
25. 8., 3: Kot ozdravitev in normalizacijo razmer priporoa Castro
evropskim socialistinim dravam kubansko pot odrei se gospodar-
skim reformama, liberalizaciji, zlasti pa politiki koeksistence.
25. 8, 4: Odlono je zanikal celo, da bi se bili na Jalti leta 1945 Roosevelt,
Churchill in Stalin sporazumeli o interesnih sferah v Evropi in kjerko-
li na svetu.
26. 8., 2: Vzrok za najhuje tegobe v evropskih odnosih je po mnenju
uradnega Pariza v umetni in samovoljni razdelitvi Evrope na intere-
sne sfere, ki so jo konec druge svetovne vojne izvedli Roosevelt, Stalin
in Churchill. /.../ Prvi zato, ker so privreni ameriki dominaciji v za-
hodni Evropi , drugi pa zato, ker sodijo, da se francoskemu predsedniku
ni posreilo oslabiti tudi varavskega pakta, po tem, ko je prizadejal te-
ak udarec NATO . /.../ Predsednik de Gaulle zdaj poudarja, da bo na-
daljeval to politiko, ker vidi v njej edino monost za mir in bodoe so-
delovanje v Evropi .
Kakor poroa Tanjug, se bosta oba doma italijanskega parlamenta se-
la za izredno zasedanje v etrtek, 29. avgusta, da bi prouila poloaj
v vzhodni Evropi .
26. 8., 3: Dolniar je opozoril, da poslabanje odnosov v svetu in posebej
v Evropi tudi nai deeli ne bo prizaneslo, in rekel, da imamo mnogo
razlogov, da smo hudo zaskrbljeni v pogledu najrazlinejih nezaelje-
nih implikacij tega agresivnega intervencionistinega dejanja petih de-
el varavskega sporazuma.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1o8
Potem, ko je rekel, da je okupacija ekoslovake zadela na obsodbo v
mnogih komunistinih partijah in naprednih gibanj v svetu, je Sejfula
izrazil mnenje, da bi bilo treba o tem govoriti na sestanku komunisti-
nih partij v Evropi .
27. 8., 1: Kiesinger z nekaj besedami razveljavlja vso zahodnonemko poli-
tiko pomirjevanja z Vzhodom in se vraa k staroitni tezi o spremembi
statusa quo v Evropi , kar z navadnimi besedami pomeni nasilen sunek
proti Vzhodni Nemiji . /.../ e postane sprememba statusa quo ura-
dna politika vlade, ki ima nekaj besede pri odloanju o evropskem cen-
tru, potem gre tu za ruenje ravnoteja sil v Evropi in po vsem svetu.
Zaradi tega je utiti edalje moneje tenje po spremembi sedanjega po-
loaja v Evropi in po svetu.
27. 8., 2: V Bonnu zahtevajo okrepitev NATO in spremembo status quo
v Evropi . /.../ Kancler je el v izjavi e dlje in je poudaril, da je nujno tre-
ba spremeniti sedanji poloaj v Evropi .
Takno stalie levih, liberalnih in miroljubnih krogov v ZDA in obsod-
ba, na kakrno je svojetska intervencija naletela v Jugoslaviji , Romuni-
ji in v najmonejih komunistinih partijah Zahodne Evrope , desnim
krogom v zDA otekoa podpihovanje splone protikomunistine hi-
sterije.
Tisk peterice opraviuje svoj vdor na ekoslovako z obrambo socializ-
ma v tej deeli ter miru in varnosti v Evropi .
27. 8., 3: Nezadrno napredovanje in nenehna krepitev sil socializma od-
sevata v socialistinih revolucijah, od oktobrske, do kitajske in jugoslo-
vanske, pa tudi v revolucijah v vrsti drugih drav, ki so krenile po poti
socializma , v moni krepitvi vloge in vpliva delavskega razreda v Evro-
pi ter v vsem svetu, v zmagi antikolonialistine revolucije ter v drugih
drubenih spremembah, ki predstavljajo del socialistine preobrazbe v
sodobnem svetu.
Praga 68 v Dnevniku
Akterji
Drave: ekoslovaka , Sovjetska zveza, Poljska , Madarska , Vzhodna
Nemija, Romunija, vica, ZDA, VB, Kitajska, Avstrija.
Mediji: Radio Praga , Tass, AP, AFP, UPI, Rude pravo, Avstrija, Reuters,
France Presse, TK, svobodni radii.
Represivni aparati drave: Varavski pakt , vojska in policija S , drava,
sovjetski vojaki, tanki, letala, tujci, oroje.
1o Dodatek: Seznam akterjev, vrednot in omemb Evrope ...
Politiki: Aleksander Dubek , sovjetski veleposlanik v ZDA Anatolij Do-
brinin, Lyndon Johnson, Tito , Svoboda, predsednik ljudske skupine
Jozef Smrkovski, ekoslovaki veleposlanik v ZDA Karel Duda, Bre-
njev, sekretar izvrnega komiteja CK ZKJ Mijalko Todorovi, premier
Oldrih ernik, Vjenko irhan, Emil Zatopek, minister za zunanje za-
deve ekoslovake Jiri Hajek, Ceacescu, Haile Selasie.
Ljudstvo (pasivni): Praani, ljudstvo S , prebivalstvo, ljudje, ekoslovaki
turisti, svetovna javnost.
Revolucionarni/odporniki akterji (aktivni): mnoica, mladina, delovni lju-
dje, narodi Jugoslavije , komunisti sveta, delavski razred , progresivno
lovetvo, ekoslovaka javnost.
Simbolni/ikonini: zgodovina, veliastna rdea delavska zastava Marxa in
Lenina , ustvarjalne sile.
Mesta: Bratislava, Ljubljana, Beograd, Praga , Moskva, London.
Dismisivne oznake: reakcionarne sile, provokatorji, konservativci, izdajalci,
sovraniki socializma , kontrarevolucionarji .
Uradna politika: CK KP ZSSR , CK ZK SFRJ , ZK Jugoslavije , varnostni
svet ZN, partijsko in dravno vodstvo S , ZN, CK KP SSR , Rdei
kri, NATO .
Vrednote
Afektivne: razburjenje, zaskrbljenost, ogorenje, obsodba, spotovanje, tra-
ginost, kompromitiranost, zaprepadenost, sovratvo, drama, katastro-
fa, ponianje, izdaja, teave, stagnacija, odlonost, mirnost, dostojan-
stvo.
Socialistine: socialistini sistem, interesi socialistine skupnosti, nedota-
kljivo prijateljstvo in sodelovanje, mednarodne obveznosti, socialisti-
ne in napredne sile v svetu, samodoloanje naroda o svoji usodi, sa-
moupravljanje , neposredna demokracija , pridobitve socializma , eno-
tnost narodov, odgovornost ljudstvu , pravica do lastne poti v sociali-
zem , bratstvo, spotovanje osebnosti loveka in posebnosti vsakega na-
roda , socialistini razvoj, kontrarevolucija , napredne tenje, prijatelj-
stvo, splona stavka , boj, osvoboditev, izgradnja socializma , boj proti
hegemoniji, proces demokratizacije, dogmatizem, etatizem, birokrati-
zem , ideje socializma , pravoverna linija, stalinistine metode, progre-
sivni razvoj, socialistini drubeni odnosi, demokratini drubeni od-
nosi, specifni pogoji, bratska pomo, svobodni razvoj, blokovska
politika, bistvo in koristi socializma , zgodovinska vloga, politika neu-
vranja, revolucija, ustvarjalno delo, politina mobilizacija, enotnost
delavskega razreda .
Pravno-dravne: izvoljeno vodstvo, legitimnost, normalno delovanje, svo-
bodno opravljanje politinih funkcij, mednarodno pravo, nevmeava-
nje v notranje zadeve, zakonitost , reforme, ustavnost, javna varnost, te-
ritorialna integriteta, patriotizem, red , dolnost.
Obeloveke/humanistine: svoboda, mir , odgovornost, suverenost, neod-
visnost , enakopravni odnosi med narodi, svobodno gibanje, humani-
stina naela, mirno sporazumevanje in soitje med narodi, enotnost
samostojnost, demokratinost, nevtralnost, dravljanske pravice, ena-
kopravnost, humanost, pravinost.
Situacijsko specifne opredelitve: pasivni odpor, nevarnost, oboroena in-
tervencija, teak udarec, protest, upor, odpor, kompromis, nasilje , pod-
pora, pritisk, pomo.
Militaristine: okupacija , agresija, umik, varnost, hegemonija, stabilnost v
svetu, vojna, imperializem.
Omembe Evrope
22. 8., 2: Najnoveji razvoj dogodkov kae, da ne gre samo za napad na
SSR , marve za izredno pomemben zgodovinski trenutek, za odno-
se med socialistinimi deelami nasploh, za nadaljnji razvoj socializma
na svetu, za mednarodno delavsko gibanje ter za usodo miru v Evropi
in svetu.
22. 8., 6: Obutno so poskoile le cene olaric iz uvoza iz vzhodnoevrop-
skih drav.
22. 8., 7: Poveljnik sil Atlantske zveze v Evropi general Lemnitzer je bil
obveen o dogodkih na ekoslovakem .
23. 8., 2: Ogroena mir in varnost v Evropi .
S tem sta ogroena mir in varnost v Evropi in po vsem svetu.
23.8., 7: ekoslovaka bo postala mrtva roka srednje Evrope .
Ni bilo vse zlato, vendar je bila to ena najbolj naprednih dravnih tvorb
Evrope .
Vse to se je v Evropi e enkrat dogajalo in sicer tik pred drugo svetovno
vojno. Takrat je Berlin krojil usodo Evrope .
24. 8., 2: Tovari Tito je izrazil preprianje, da ne gre za to, saj je nekaj
povsem nerealno glede na razmere, kakrne vladajo v Evropi .
111 Dodatek: Seznam akterjev, vrednot in omemb Evrope ...
24. 8., 7: tudenti se bodo kmalu vrnili v domovino, drugi pa bodo nada-
ljevali tudije na univerzah v Zahodni Evropi .
26. 8., 6: Po njegovem mnenju je ob ekoslovakih dogodkih napoil ve-
liki trenutek za zdruitev zahodne Evrope .
Ko je povezal omenjeno zahtevo z najnovejim razvojem dogodkov okrog
ekoslovake , je Kiesinger izrazil preprianje, da je napoil veliki tre-
nutek za zdruitev zahodne Evrope in da naj bo temelj za to moneje
povezovanje v organizaciji NATO .
Kiesinger je nadalje dejal, da bo njegova vlada nadaljevala z napori za
popuanje napetosti v Evropi kljub sedanji sovjetski invaziji toda, da
predstavlja temeljni predpogoj za to krepitev atlantskega pakta.
Odkrito je dejal, da je treba sovjetski elji za ohranitev status quo v Evro-
pi postaviti nasproti odlonost zahoda, da se to stanje spremeni, kajti
samo na tej podlagi lahko uresniimo ponovno zdruitev naega na-
roda .
Ko je zavrnil sovjetske obtobe, da se Bonn vmeava v notranje zadeve
vzhodnoevropskih deel, je Kiesinger dejal, da sedanja politika Moskve
jasno odkriva lastno slabost in pomanjkanje samozavesti.
Varava 81 v Delu in Dnevniku
Akterji
Drave: Poljska , ZDA, ZSSR , Avstrija, Francija, Italija, VB, Kitajska,
NDR , SSR , Madarska , Bolgarija, vedska, Japonska, ZRN , Kuba,
SFRJ .
Vojaki akterji: vojaki svet , vojska, varnostne sile, oboroene sile, sila, voja-
ki komisarji, vojaki pooblaenci, vojake enote, armada.
Opozicijski akterji: skrajnei, sindikati, ekstremisti, protidravne prevra-
tnike sile sovranikov socializma , prevratniki in pustolovci, avantu-
risti, ilegalne protidravne organizacije, zloinske tolpe, ljudje, ki se
ukvarjajo s pekulacijo v velikem obsegu, ljudje, ki so na vodilnih po-
loajih in ki so krivi za uradno zanikrnost, razsipnitvo in partikulari-
zem, za zlorabo oblasti in pasiven odnos do problemov dravljanov, pre-
roki konfrontacije in kontrarevolucije , sovraniki socializma , kontra-
revolucionarne sile, KOR (odbor za obrambo delavcev ), demonstranti,
trije tudentje flozofje, ki so lepili plakate z lanivimi sporoili, proti-
socialistine in protikomunistine sile.
Solidarnost : Lech Walensa, Solidarnost, aktivisti Solidarnosti , skrajnei iz
Solidarnosti , avanturisti v Solidarnosti , podpredsednik nacionalne ko-
misije Solidarnosti Miroslaw Krupinski.
Mesta: Varava, Gdansk, Radom, Camp David, Washington, Moskva,
Dunaj, Pariz , Rim, London, Peking, Berlin , Praga , Budimpeta , Sof-
ja, Stockholm, Tokio, New York, Bonn, eneva, Havana, Lodz, Fran-
kfurt, Strasbourg, Opol.
Ljudski akterji: prebivalstvo, delovni ljudje, delavci , dravljani in dra-
vljanke, mladina, pravilno usmerjeni, skromni in pogumni ljudje, bo-
jevniki za drubeno pravinost in blaginjo drave, veni vrelci naih
idej, Poljakinje in Poljaki, delavci, kmetje, pripadniki starejih rodov,
poljske matere, ene in sestre, poljske druine, mladi, uitelji, znanstve-
ni in kulturni delavci, inenirji, zdravniki in publicisti, vojaki, funkci-
onarji ljudske milice, javnost, zaporniki, poljsko ljudstvo , poljski dela-
vski razred .
Individualni akterji iz poljskega dravnega vrha: Wojciech Jaruzelski , in-
ternirani nekdanji partijski voditelji Edward Gierek, Piotr Jaroszewi-
cz, Zdzyslav Grudzien, Jerzy Lukasewicz, Jan Szidlak, Tadeusz Wr-
zaszcyk in drugi, minister za sindikalne zadeve Stanislaw Ciosek, od-
stavljeni vojvode, minister za znanost, visoko olstvo in tehniko Jerzy
Nawrocki, lan politbiroja poljske partije Stefan Olszowski, lan polit-
biroja CK PZDP Albin Siwak.
Dravni aparati: drava, dravni upravni organi, notranje ministrstvo, so-
cialistina drava, sejm, dravne strukture, ministrski svet, vlada, soci-
alistina dravnost, demokratini sistem socialistine oblasti, dravni
svet, konferenca rektorjev.
Cekveni akterji: nadkof Jozef Glemp, poljska cerkev.
Poljski mediji: varavski radio, Trybuna ludu, vojako glasilo Zolnierz Wol-
noszczy, poljska tiskovna agencija PAP.
Svetovni mediji: AP, TASS, kitajska uradna agencija Xianhua, madarska
uradna agencija MTI, bolgarski radio, Reuters, UP, FP, New York Ti-
mes, Te Times, avstrijsko vladno glasilo Arbeiter Zeitung, vodilni
avstrijski dnevnik Die Presse, nestor avstrijskega urnalizma Otto
Schulmeister, Te Daily Mail, Tanjug, Wall Street Journal, nemka
agencija ADN, Pravda , Izvestija
Tovarne: tovarna traktorjev Ursu, velika varavska jeklarna Huta,
orodna tovarna Sweyczewski, elezarna Katowice, tovarna strojev
Swjerczevski, tovarna nogavic Feliks v Lodzu, rudnik Wujek v Kato-
wicah, rudnik Lublin, elezarna Lenin pri Krakowu, jeklarna Nova
Huta v Krakowu, ladjedelnica Varski v Sczeczinu.
Poljski partijski akterji: dogmatiki v partiji , partijska birokracija, partija
(PZDP), etatistini sistem birokratskega monopola.
Gospodarski akterji: gospodarstvo, stavka, splona stavka , militarizirana
podjetja.
Evroatlantski akterji: Varavski pakt , State department, NATO , EGS,
Vzhod , Zahod , Zahodna Evropa , Vzhodna Evropa, svet, Evropa, ge-
neralni sekretar NATO Jospeh Lunz, svobodni svet, vzhodnoevropski
blok, zahodnoevropska skupnost.
Akterji iz mednarodne dravne politike: Ronald Reagan, ameriki zunanji
minister Alexander Haig, ameriki obrambni minister Caspar Wein-
berger, avstrijske obmejne oblasti, francoski zunanji minister Cheys-
son, francoski premier Mauroy, pariki upan Jacques Chirac, italijan-
ska vlada, predsednik italijanske vlade Giovanni Spadolini, italijanski
zunanji minister Emilio Colombo, britanski zunanji minister lord Ca-
rrington, pape Janez Pavel II. Karol Woytila, vodja vedske socialno
demokratske stranke Olof Palme, japonsko zunanje ministrstvo, zaho-
dnonemki kancler Helmut Schmidt, Reaganov glavni svetovalec Ed
Meese, Henry Kissinger, Zbigniev Brzezinski, svetovalec za dravno
varnost, republikanski predsednik senantnega zunanjepolitinega od-
bora Charles Percy, Margaret Tatcher, Franois Mitterand, avstrijska
vlada, nizozemski zunanji minister Max van der Stoel, uvar dravne-
ga peata Humprey Atkins, Vatikan, vatikanski dravni sekretar kar-
dinal Casaroli, vodja republikancev v senatu Harold Baker, Bela hia,
Capitol Hill, Wall Street, svetovni fnanni sistem, minister za zunanje
zadeve ZRN Hans Dietrich Genscher.
Akterji iz mednarodne socialistine in komunistine politike: KP Italije, prvi
sekretar francoske socialistine stranke Lionel Jospin, Erich Honecker,
lan predsedstva SFRJ Cvetin Mijatovi, socialistina skupnost naro-
dov, Roger-Gerard Schwartzenberg, novi predsednik gibanja franco-
skih levih radikalov, generalni sekretar KPF Georges Marchais, KP
panije, vicarska partija , Kremelj, Leonid Brenjev, vzhodnoevropska
socialistina skupnost, avstrijska komunistina stranka, predsednik
KPA Muhri, francoska prokomunistina sindikalna centrala CGT, ge-
neralni sekretar CGT Georges Seguy, Fidel Castro, Enrico Berlingu-
er, CK ZKS, Joe Smole, ZKJ, Stane Dolanc, socialistini tabor, vzho-
dnevropski blok.
Vrednote
Represivne vrednote: vojno stanje , oblast, nadzor, prepoved, omejitve, dra-
vljanska vojna, varnost, represija, militarizacija drave, logika sile, mili-
tarizacija socializma , samoobramba, domaa prisila, zunanja interven-
cija, cenzura tiska.
Liberalne vrednote: pravica do stavke, pluralizem , svoboda tiska, svobodne
volitve, realizem, dravljanske pravice in svoboine, pravica do shaja-
nja, pravica do svobodnega potovanja, helsinka listina, demokratizaci-
ja, svoboda, svobodno gibanje, svetovni mir , sprava.
Vrednote normalizacije: reevanje Poljske iz krize, normalne razmere, sta-
bilizacija poloaja, normalno delo, pravilno delovanje organov uprave
in gospodarskih enot, normalnost , stabilnost, mir v Evropi , javni red ,
zakonitost in red, mirno ivljenje, mirno delo.
Drubene vrednote: dialog, konfikt, reitev, drubena prenova, konfronta-
cija, mir , toleranca, boj, napori, cilji, sloga, disciplina, nacionalno spo-
razumevanje, konstruktivne razprave, pomo, razumevanje, resnica,
prihodnost, razum, zaupanje v lastne sile, organiziranost, pogajanja, so-
lidarnost, obnova, nacionalna reitev, kooperacija, pomirjanje duhov,
popuanje napetosti, nacionalna kultura, tradicija, patriotizem, obve-
znosti, izboljevanje poloaja, pogajalski proces, nacionalna pomiritev,
amnestija, civilizirana druba, drubena in gospodarska preobrazba.
Dravne vrednote: mednarodne obveznosti, gospodarske reforme, intere-
si socialistine drave, pravni red , oblast zakona, dravna varnost, spo-
tovanje zakonov, neodvisnost , suverenost, nedotakljivost meja, med-
narodni mir , usoda drave, popuanje napetosti, nevmeavanje , rei-
tev pred razpadom, neodvisnost drave, varnost poljskih meja, razoro-
itev, redna preskrba, poljska integriteta, oblast, samostojnost, ustavna
ureditev v dravi, ustavnost, zakonitost oblasti.
Afekti: sovratvo, duevno opustoenje, razoaranje, dobra volja, zmernost,
potrpeljivost, spotovanje, podpora, ponianost, zaupanje, pesimi-
zem, zaskrbljenost, zadovoljstvo, zadranost, molk, dramatiziranje, na-
petost, hladnokrvnost, alost, nemoni bes, treznost, iskrenost, hladna
presoja, pozornost, vznemirjenost, odlonost, pretresenost, streznitev,
bojazen, moralno breme krvi in smrti, nezadovoljstvo, soutje, obup,
moreost, nemo, utrujenost, izrpanost, brezup, upanje.
Negativna vrednotenja krize: nasilje , kaos, demoralizacija, poraz, propad,
nevarnost, notranja nevarnost, pritisk, pretresi, tragine posledice, stra-
na izbira, razblinjene sleherne dravne avtoritete, zlom gospodarske-
11, Dodatek: Seznam akterjev, vrednot in omemb Evrope ...
ga sistema, razkroj javne morale, pojav anarhistinih teenj, katastrofa,
nemir, nacionalna tragedija, napet poloaj, zapleti, revina, nacional-
na tragedija, zmeda, tveganje, problemi, manje zlo, zlo.
Ljudske vrednote: samoohranitev ljudstva , portvovalnost, mo, modrost,
pravilna usmerjenost, skromnost, pogum, ideje, ljubezen do domovine,
trpljenje, domoljubje, odpovedovanje v prid rodni deeli, dravljanska
zrelost, dostojanstvo, nerazumevanje, upor, loveko dostojanstvo, na-
loge, osebna odgovornost, delo, dolnosti, osebna varnost, modrost, za-
vest o vzvienih vrednotah, potreba rtvovanja za domovino, discipli-
na, razumnost, tenje ljudstva , odpor.
Negativna vrednotenja politinih nasprotnikov: zloinske dejavnosti, defor-
macije, izkrivljenosti, kontrarevolucija , ekstremizem, avanturizem, so-
vratvo do socializma , reakcionarnost, antikomunizem, dogmatizem v
partiji , boj za oblast, politini avanturizem, radikalnost, dravnopartij-
ski monopol, neodgovornost, nasprotovanje vojnemu pravu, provokaci-
je, nasilno poseganje in vmeavanje, gmotna korist, osebni interesi, od-
kloni, napadalnost.
Socialistine vrednote: socialistina demokracija , partija kot ustvarjalna in
aktivna sila, univerzalne vrednoste socializma , temeljne smernice soci-
alistine obnove, zgodovina, socializem , socialistini drubeni odnosi,
samoupravljanje , demokratina pot socialistine prenove, razvoj, vse-
binska krepitev socializma na Poljskem , jugoslovanska vizija in praksa
izgradnje samoupravnega socialistinega sistema, razredne pravice de-
lavskega razreda , dejansko odloanje delavcev in delovnih ljudi o rezu-
latatih njihovega dela , institucionalizirana oblika samoorganizacije de-
lavskega razreda , ambicije delavskega razreda , da prevzame svojo usodo
v lastne roke, svobodno organizirana iniciativa ljudskih mnoic .
Omembe Evrope v Delu
14. 12., 3: Drava s 36 milijoni prebivalcev v srcu Evrope ne more ne-
skonno ostati v ponievalni vlogi prosilca. /.../ elim si, da bi beseda
Poljska vselej zbujala spotovanje in naklonjenost v Evropi in po vsem
svetu.
Od britanskega zunanjega ministra Caringtona je zahteval, naj uvrsti
Poljsko na dnevni red jutrinjega londonskega zasedanja zunanjih mi-
nistrov evropske dvanajsterice.
15. 12., 3: Demonstracije v Zahodni Evropi .
Med Francijo in domovino Chopina, Marie Curie, pa tudi brezimnih
izseljencev, ki so v francosko-belgijskem bazenu prijeli za knapovski
kramp, so se spletale tesne vezi e od asov, ko je po vsej Evropi zavel
moan pi francoske revolucije , kot je sinoi dejal premier Mauroy.
16. 12., 3: e so v tem trenutku informacije in vesti o Poljski v Moskvi
umirjene in pazljivo izbrane, je vzrok samo v tem, da Sovjetska zveza ne
eli niti z besedico vzbuditi vtisa v tuji javnosti, da se kakorkoli vmea-
va v reevanje poljske krize, in da ne eli oteiti e tako tekega poloaja
na Poljskem , v odnosih znotraj vzhodnoevropske socialistine skupno-
sti in v svetu na sploh, e posebej pa ne v Evropi , kjer so se pred kratkim
zaeli zapleteni pogovori o razoroitvi.
Zvezna republika e zaradi obnovljenih prilonosti v evropskem popu-
anju napetosti in monosti za nadaljevanje normalizacije odnosov z
Nemko demokratino republiko upa, da bo poljska kriza ostala polj-
ska notranja zadeva.
Razirjeni atlantski svet se je torej osredotoil na globalno debato, kaj
najnoveji razvoj dogodkov na Poljskem pomeni za politine odnose
na nai celini. /.../ To je najjasneje izrazil nizozemski zunanji minister
Max van der Stoel, poudarjajo bojazen, da bi dogodki na Poljskem ute-
gnili vrei senco na enevska pogajanja o zmanjanju taktinih jedrskih
raket v Evropi .
Zahodna Evropa je reagirala na tamkajnje aretacije politikov in zadra-
la pomo Turiji, medtem ko Washington svojo pomo Ankari ravno
zdaj znantno poveuje.
16. 12., 4: To je hkrati v prid stabilnosti, varnosti , popuanju in miru v
Evropi in na svetu.
19. 12., 3: Kot se je izvedelo iz dobro obveenih krogov, med vzhodno-
evropskimi zavezniki e potekajo dogovori o tem, da se da Poljski ve-
ja gospodarska in sicernja pomo, da bi na ta nain imprej stabilizi-
rala svoje gospodarstvo in kot je bilo reeno veraj na radiu doko-
no obraunala s kontrarevolucijo v deeli.
Stane Dolanc je spregovoril tudi o razmerah v evropski socialni demo-
kraciji ter menil, da se tudi ta del evropskega delavskega gibanja gle-
de na vse bolj zapleteno gospodarsko krizo, pa tudi glede na dejstvo,
da vodstva socialnih demokracij preesto vztrajajo pri starih konceptih
boja za oblast, namesto da bi prisluhnila novim tenjam v okviru dela-
vskega razreda , nahaja pred teavnim obdobjem.
11; Dodatek: Seznam akterjev, vrednot in omemb Evrope ...
e bi prilo do tuje vojake intervencije na Poljskem , bi to pomenilo ko-
nec popuanja v Evropi , tak konec, da si tega nihe ne zna predstavlja-
ti, je rekel danes avstrijski kancler Bruno Kreisky na tiskovni konferen-
ci v tukajnjem novinarskem klubu.
Dobro poueni Wall Street Journal je v sredo zapisal, da se zastran tega
na vrhu plete srdit spor, kaj dalje storiti: ali se pridruiti tistim, ki si pri-
zadevajo Poljski olajati breme tako, da bi odplailo dolgov raztegnili
na ve let, ali pa izkoristiti prilonost in zadati udarec celotnemu zaho-
dnemu kreditiranju vzhodnoevropskega bloka.
ef britanskega Foreign Of cea, ki je veraj nastopil pred evropskimi po-
slanci v Strasbourgu, je med drugim poudaril, da v zahodnoevropski
skupnosti naraa nezadovoljstvo zaradi novih zaostritev poloaja na
Poljskem . /.../ Njegovo omenjanje efa Solidarnosti imajo v tukajnjih
krogih za neposredno opozorilo poljski vladi pred posledicami, ki bi jih
zahodnoevropska skupnost sproila, e bi Walenso dejansko zaprli ali
celo postavili pred sodie. /.../ Zahodna Evropa ugotavlja, da mora na
Poljskem priti do pogajalskega procesa in nacionalne pomiritve, vklju-
no z izpustitvijo doslej priprtih. Carringtonovo poudarjanje zaskrblje-
nosti evropske skupnosti ob zaostritvi poloaja na Poljskem , predvsem
pa doslej najostreji besednjak, ki so ga uporabili v EGS, kaeta, da so
se v Zahodni Evropi odloili za pritiska na vlado Jaruzelskega , naj nor-
malizira poloaj v deeli ter odpre dialog s predstavniki Solidarnosti . K
temu bodo pritisnili tudi poslovni krogi, prvo znamenje je gotovo ve-
rajnja zavrnitev zahodnoevropskega bannega konzorcija, da preraz-
poredi odplaevanje dolgov, ki zapadejo konec leta, poljska vlada pa bi
jih rada prenesla na prihodnje obdobje.
19. 12., 24: Do prvega razpleta med obema strujama je prilo po resolu-
ciji informbiroja v ozraju mone stalinistine ofenzive, ki je zajela vso
vzhodno Evropo in povsod vzpostavila izrazito stalinistine reime.
Omembe Evrope v Dnevniku
14. 12., 16: KPI poziva vlado, delavce , dravljane Poljske , ne glede na nji-
hove politine pozicije, da se izognejo nevarnosti, ki bi lahko bila kata-
strofalna za njihovo deelo pa tudi vso Evropo .
15. 12., 1: Moja vlada ne eli, da dogodki na Poljskem negativno vpliva-
jo na razvoj konference o evropski varnosti in sodelovanju. /.../ e pose-
bej pa je poudaril, da bo njegova drava nadaljevala z dosedanjo zuna-
njepolitino usmeritvijo, kar pomeni, da se bo zavzemala za sklic kon-
ference o vojakem zaupanju v Evropi , za sodelovanje in zmanjanje na-
petosti v svetu ter med 35 dravami udeleenkami KEVS.
16. 12., 1: To je hkrati v interesu stabilnosti, varnosti , popuanja in miru
v Evropi in svetu.
17. 12., 3: Ve razpravljalcev je izrazilo mnenje, da le takna pot vodi ne le
k stabilizaciji razmer na Poljskem , marve tudi k krepitvi miru , varno-
sti in popuanju napetosti v Evropi in v svetu.
18. 12., 3: Navidezen izhod je nakazala uporaba vojske, eprav zaradi svo-
je civilizacijske evropocentrinosti le steka priznamo, da je bilo po dru-
gi vojni vojako urejanje zadev tako znailnost Grije, Turije, pozna-
mo priprave za posege vojske v italijanske notranje zadeve, panske itd.
Akterji
Drave: Vzhodna Nemija (NDR ), Zahodna Nemija (ZRN ), eko-
slovaka (SSR ), Sovjetska zveza (ZSSR ), Velika Britanija (VB), Poljska ,
Bolgarija, Madarska , Romunija, Kitajska, Jugoslavija (SFRJ ), Avstrija.
Dravne institucije: vzhodnonemka vlada, bundestag, ESPN.
Populacija: dravljani, partija , Berlinani, javnost, ljudje, Nemci, vzho-
dnonemki begunci, nemki narod , prebivalci, Poljaki.
Individualni politiki: Egon Krenz, Erich Honecker, Gnter Mittag,
Willi Stoph, Hans Dietrich Genscher, Gnther Schabowski, Helmut
Kohl, Willy Brandt, George Bush, Margareth Tatcher, Roland Dumas,
Francoise Mitterand, Walter Momper, Mihail Gorbaov, Hans Modrow,
Genadij Gerasimov, Horst Telschik, Wolfgang Schuble, Todor ivkov,
Lech Walensa, Franz Adriesen, Gnter Malieuda, Kristian Mayer, Horst
Sindermann, Manfred Garlech, Tadeusz Mazowiecki, Evgenij Primakov,
Deng Xiaoping, Rudolf Saiters, Jacques Delors, Milan Kuan, Ladislav
Adamec, Josef Ratzhenbock, Budimir Lonar.
Mesta: Berlin , Bonn, Moskva, Pariz , Bruselj, Varava, Leipzig, Dunaj,
Praga , Strasbourg.
Represivni aparati drave: obmejni organi (cariniki, obmejna policija).
Geopolitini akterji: Evropa , nova Evropa , vzhodna Evropa, zahodna
Evropa, Vzhod , Zahod , ES, NATO , Varavski pakt , EFTA.
Mediji: Pravda , CNN.
Berlinske znamenitosti: Berlinski zid , Potsdamski trg, Brandenburka
vrata.
Vrednote
Samokritika: zmote, napake, kritika, samokritika, krivda.
Socialistine vrednote: socializem , solidarnost, samoupravljanje , marksi-
zem .
Opisi drubenih sprememb: reforme, pot, spremembe, obnova, novo obdo-
bje, upor, prihodnost, razvoj.
Obeloveke vrednote: ivljenje, odgovornost, zaupanje, resnica, enotnost,
razdeljenost, akcija, pomo, humanizem, interes vseh.
Opisi stanja: kriza, eksodus, kaos, hladna vojna , nepredvidljivost, drama-
tinost, vrenje, razhajanja, protesti, demonstracije, zaostrovanje.
Liberalne vrednote: svoboda gibanja , lovekove pravice, demokracija , svo-
bodne volitve, vestrankarski sistem, svoboda zdruevanja, svoboda ti-
ska, svoboda izraanja mnenj, odprava cenzure, trna ekonomija, me-
ano gospodarstvo, dialog, deideologizacija, depolitizacija represivnih
aparatov drave, pravna drava, toleranca, pluralizem .
Afekti: navduenje, zmeda, upanje, veselje, preseneenje, psihini pritisk,
nervoza, odkritost, zaupanje.
Evro-atlantske vrednote: povezovanje, podiranje zidov, varnost, zdruitev,
mir , integracija, sodobnost, odprtost, Evropa , proevropska usmeritev,
ravnoteje.
Omembe Evrope
Delo , 11. 11., 1: Sklep vlade NDR , da odpre mejo in dovoli svojim dr-
avljanom potovati v tujino, je korak k odpravljanju administrativnih
ovir, zato ga pozdravljamo kot prispevek k ozraju odkritosti in zau-
panja v Evropi , je danes sporoil ZSZZ. Jugoslavija se je vselej zavze-
mala za svobodno kroenje ljudi in idej v Evropi in ire, zato je tudi ta
sklep NDR pomemben za odpravljanje ostankov hladne vojne , je ree-
no v sporoilu.
Dnevnik , 11. 11., 1: Medtem ko mi tonemo v somraku balkanskih prepi-
rov, se pred naimi omi Evropa spreminja v nov svet. /.../ Vzhieno sni-
denje Nemcev z ene in druge strani zidu v novembrski berlinski noi,
vzbuja na eni strani noro upanje, da se bo svet v vzhodni Evropi resni-
no spremenil. /.../ Ne moremo namre pozabiti, da se zdaj v vzhodni
Evropi vse rui in da bo na ruevinah ele treba zgraditi nekaj novega.
Upor sunjev, ki zahtevajo zdaj ez no vse, za kar so bili desetletja pri-
krajani, lahko v temeljih pretresa Evropo .
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1io
Dnevnik , 11. 11., 8: Ocenil je /Bush/, da gre za dramatine dogodke, zara-
di katerih zaenja 30-letni simbol razdeljene Evrope , berlinski zid, iz-
gubljati svoj prvotni namen. /.../ Bojijo se motenj v politinem ravno-
teju in ogroanja lastne vloge v Evropi .
Delo , 13. 11., 4: Moskva svari Evropo : ne dotikajte se meja! /.../ V tej zve-
zi se zastavlja vpraanje, v em je sploh resnino stalie vlade ZRN do
poljskih in durugih meja v Evropi , je Gerasimov oital Bonnu, da sedi na
dveh stolih. Bonn bi oitno moral upotevati to, da takna politika, ki te-
melji na prekrajanju dananjih meja pa naj se skriva e za tako spretno
pravno kazuistiko ne more zadovoljiti niti ene drave v Evropi .
Dnevnik , 13. 11., 8: Vrtiljak dogodkov v Vzhodni Evropi . Novo obdobje
odnosov v Evropi . /.../ Francoski predsednik Mitterand meni, da od-
prava vojakih zvez v Evropi e ni dozorela in da je treba prizadeva-
nje usmeriti v hitreji napredek pogajanj o konvencionalni razoroitvi.
/.../ Voditelja social-demokratske opozicije v zahodnonemkem parla-
mentu Vogel in Brandt sta na tiskovni konferenci v Bonnu opozorila,
da nemki dravi ne smeta ovirati zraanja Evrope , temve, da mora-
ta ta proces podpirati. /.../ Voditelj poljske Solidarnosti Lech Walensa
je med bivanjem v Kanadi poudaril, da v Evropi nastaja neka nova vo-
dilna generacija, ki je privrena ponovni zdruitvi celine. Walensa pra-
vi, da se na blia novo obdobje odnosov v Evropi .
Delo , 14. 11., 1: Adriesen je tudi poudaril, da je odgovor na vpraanji, ali
bo NDR postala lanica ES in kdaj se bo to zgodilo, odvisen predvsem
od te vzhodnoevropske drave same oziroma od tega, ali bo uradni Ber-
lin nadaljeval z demokratinimi spremembami ali ne.
Simbol utiranja poti vskupni evropski dom. /.../ Helmut Kohl je zagota-
vljal gostiteljem, da se zaveda medsebojne odvisnosti procesov v vzho-
dnoevropskih dravah, in izrazil preprianje, da so spremembe v NDR
predvsem odmev na reforme na Poljskem . /.../ Zato je po njegovem
mnenju dosledno nadaljevanje poljskih reform izredno pomembno za
miroljubne in integracijske procese v Evropi , pa tudi za pospeitev pri-
zadevanj za razoroitev.
Dnevnik , 14. 11., 8: SZ ni ve skrbnik Vzhodne Evrope . Predsednik zve-
znega sovjeta, enega od dveh domov sovjetskega parlamenta, Evgenij
Primakov je izjavil, da SZ mirno in z razumevanjem gleda na sedanje
procese v vzhodnoevropskih dravah in na Kitajskem. /.../ upan je
oital kanclerju, dane zna uganiti obutkov ljudi v tem zgodovinskem
trenutku in da kljub sedanjemu razvoju v Vzhodni Evropi ni spremenil
svojega naina razmiljanja.
1i1 Dodatek: Seznam akterjev, vrednot in omemb Evrope ...
Delo , 15. 11. 8: Na hitro sklican sestanek o novih evropskih razmerjih.
/.../ Vzhodnonemki dogodki in morebitno novo razporejanje v Evro-
pi silijo Evropsko skupnost v nekonvencionalne ukrepe, ki jih 32-letna
zgodovina organizacije e ne pozna. /.../ V soboto se bodo zahodnoe-
vropski voditelji sestali prvi v Parizu , 8. in 9. decembra pa drugi gre
za redno polletno sreanje v Strasbourgu. /.../ Kae, da je sinonji te-
matski okvir, da se bo razprava sukala okrog najnovejih dogodkov v
Vzhodni Evropi , potisnjen nekoliko ozadje in da je vsak komentar o
parikem sestanku zdaj opremljen z ugotovitvijo, da je Pariz v resnici le
priprava na Strasbourg. Drugae povedano, dvanajsterica se je nenado-
ma znala ne le v razkoraku med prehitevajoimi se dogodki v Vzhodni
Evropi e zlasti pa v NDR in bliajoim se sestankom med Gorba-
ovom in Bushom, ki bi se ga, kot je sliati, elel udeleiti tudi predse-
dnik Mitterand, temve tudi v senci nevarnosti, da integracijski proce-
si v dvanajsterici zaradi razmiljanj o nemki zdruitvi in morebitnem
lanstvu NDR (v sklopu ene nemke drave) v integraciji, razvodenijo.
Mitterand, ki oitno kani im uspeneje zakljuiti svoje predsedovanje
v skupnosti, noe tvegati, da bi razprava o uresnievanju evropske de-
narne in gospodarske unije, ki naj bi bila prvotno glavna strasbourska
toka, z njo pa tudi sprejete evropske socialne listine, ostale v senci po-
govora o novih evropskih razporeditvah. Pariz je torej ne le priprava na
ameriko-svojetsko sreanje v zaetku decembra, pri emer Mitterand
menda nartuje tako je danes sliati v Bruslju da bo e prihodnji po-
nedeljek skual sooblikovati Bushova izhodia za pogovore z Gorbao-
vom, pa v skladu s tistim, kar se bodo evropski voditelji dogovorili v
soboto. V Bruslju in v prestolnicah lanic je namre zadnje dni zasel-
diti bojazen, da Evropa tudi to pot ne bo imela neposrednega vpliva na
dogovor velikih, vendar je upanje, da se to ne bo zgodilo, veje, e bodo
voditelji v okviru ES pred decembrskim sestankom v Sredozemlju to-
no opredelili svoja izhodia. /.../ Obrambni in zunanji ministri lanic
zahodnoevropske unije, ki veraj in danes zasedajo v Bruslju v okviru
skupine unije, so e dali vedeti, da reunifkacija ne more biti v Evropi
vpraanje tevilka ena, temve se tako v kot v Evropski skupnosti ne-
uradno strinjajo, da je treba narediti vse, da ne bi ogrozili Gorbao-
vovega poloaja. Zahodna Evropa si pri tem prizadeva dosei pri pred-
sedniku Bushu, da to svojemu sovjetskemu sogovorniku v zaetku de-
cembra tudi potrdi z argumentom, da si v Zahodni Evropi nihe ne
eli to velja tudi za NATO kovati dobika iz morebitnega osipa-
nja v Varavskem sporazumu. Tudi zahodnonemki minister Genscher
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1ii
je veraj poudaril, da morajo v Zahodni Evropi dobiti prednost akci-
je pomoi demokratinim reformam v NDR in ne razmiljanja o nem-
ki zdruitvi, kar si v Bruslju razlagajo kot znamenje (predvsem v kro-
gih NATO, a tudi v ES), da si Bonn ne bo na svojo roko prizadeval za
navezavo loenega dialoga z Moskvo in tudi ne za oddaljevanja od na-
rtov za vijo stopnjo zahodnoevropske integracije. Danes je na sedeu
NATO neuradno sliati, da bi zahodnoevropski zaveznici utegnili zah-
tevati od Busha, naj se pogovori neposredno z njimi preden se bo sre-
al z Gorbaovom (sliati je, da bo Bush 1. decembra priel v Bruselj).
Dnevnik , 15. 11., 8: Na pronjo amerike televizije CNN je predsednik
CK ZKS Milan Kuan odgovarjal na nekatera aktualna vpraanja de-
mokratizacije ivljenja tako v vzhodnoevropskih dravah kakor tudi v
Jugoslaviji in Sloveniji. /.../ V uvodu k temu ekskluzivnemu intervjuju
pravijo, da svetovni mediji ob dogodkih na primer v Berlinu , v Bolga-
riji, na Madarskem in Poljskem delajo kar majhno krivico Sloveniji in
Milanu Kuanu, saj je tu proces demokratizacije dale pred tistimi, ki
potekajo v vzhodnoevropskih dravah.
Delo , 16. 11., 2: /CK ZKS/ z zadovoljstvom pozdravlja odprtje meje med
obema Nemijama in ruenje berlinskega zidu , enega zadnjih simbo-
lov hladne vojne in razdeljene Evrope . To je dejanje v duhu vseevrop-
skih integracijskih procesov, Evrope brez meja in spotovanja temelj-
nih lovekovih pravic in svoboin. /.../ Za slovenske komuniste, ki si
postavljajo za cilj evropsko kakovost ivljenja in delo kot njegovo sesta-
vino, je to dejanje potrditev, da je lahko socializem uspeen samo v go-
spodarski in politini svobodi ljudi. Potrjuje pa tudi usmeritev, za kate-
ro se zavzemajo v osnutku programa ZKS za sodobno in razvito Slo-
venijo in Jugoslavijo , za v svet odprto demokratino evropsko sociali-
stino dravo!
68 in 89: veliki
krizi, ki sta
doloili Evropo,
kot jo poznamo
danes

Napredni proti
birokratskemu
socializmu
Kako se je mit
socializma razcepil na
dvoje v jugoslovanskem
poroanju o okupaciji
ekoslovake leta 1968
V
noi z 20. na 21. avgust 1968 so vojske petih drav Varavskega
pakta (Sovjetske zveze , Nemke demokratine republike , Poljske ,
Bolgarije in Madarske skratka, vseh drav Varavskega pakta razen Ro-
munije in seveda ekoslovake ) vdrle na ekoslovako . Okupacija je po-
menila zaetek konca kratkega obdobja demokratizacije SSR . Ta se je za-
ela januarja 1968 in okrepila aprila, ko je centralni komite Komunisti-
ne partije SSR predstavil Akcijski program. Dokument je vseboval
ostro kritiko ekonomskega in politinega stanja ekoslovake in predlo-
ge za vrsto reform, med drugim demokratizacijo politinega sistema, plu-
ralizacijo javne sfere in liberalizacijo nacionalnega gospodarstva.
1
Akcij-
ski program je izhajal iz takrat zelo razirjenega ljudskega nezadovoljstva
s stanjem v dravi in elje po spremembi. Kot tak je tudi uival veliko jav-
no podporo. ekoslovaka se je pripravljala na velike spremembe. Ti do-
godki so naleteli na neodobravanje v ostalih dravah lanicah Varavske-
ga pakta , e posebej v Sovjetski zvezi . Po seriji spodletelih pogajanj je pri-
lo do vojake intervencije.
Okupacijske vojske niso naletele na noben vojaki odpor. A ekoslo-
vako ljudstvo je na okupacijo odgovorilo z mogonih civilnim odporom.
Po celotni dravi so se vrstile demonstracije, stene so se napolnile s proti-
okupacijskimi grafti, vzniknile so tevilne piratske radijske postaje, ki so
oddajale odpornika sporoila, skrivne tiskarne so tiskale politine letake
in oznanila, delavci so vsej dravi so mnoino stavkali, ljudje so zavraali
Ciril Bakovi, Pavle Gantar, Marjan Pungartnik in Pavle Zgaga, tudentsko gibanje 1968
1972, Ljubljana 1982, 88122.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1i6
vsakrno sodelovanje z okupacijskimi silami in javno denuncirali osumlje-
ne kolaboracije. Okupacijo je enoglasno obsodil tudi tisk zahodne Evrope ,
medtem ko je bil tisk vzhodne Evrope razdvojen. Nekateri nacionalni me-
diji, posebej v tistih dravah, ki so s svojo vojsko sodelovale pri okupaciji , so
okupacijo pozdravili, medtem ko so ji drugi nasprotovali.
Pri naem raziskovanju tega obdobja so nas zanimale razline ideoloke
perspektive v medijskem poroanju o Praki pomladi in kako so se te raz-
like artikulirale v jugoslovanskem tisku. Osredotoili smo se predvsem na
dve povsem nasprotni ideoloki poziciji znotraj socialistinega ideolokega
horizonta, s katerih je bilo takrat mogoe opisati okupacijo ekoslovake .
Naa analiza je poskus pokazati kako lahko skupna mitska podlaga (mit
socializma ) proizvede in strukturira dve ne le razlini, temve celo antago-
nistini ideoloki perspektivi in, posledino, dve nasprotni medijski repre-
zentaciji istega zgodovinskega dogodka.
V raziskavi, ki je bila del evropskega projekta EMEDIATE Media and
Ethics in the European Public Sphere in katere nadaljevanje je bila razi-
skava Oblikovanje pojma Evrope ..., smo zajeli prvi teden asopisnega po-
roanja o okupaciji (od 21. 8. od 27. 8. 1968 ) v Jugoslaviji . Jugoslavijo smo
izbrali zaradi njenega posebnega mesta med ostalimi socialistinimi dra-
vami, saj ni bila ne lanica Varavskega pakta ne pod neposrednim poli-
tinim vplivom Sovjetske zveze . Po politinem prelomu s Sovjetsko zve-
zo leta 1948
2
je Jugoslavija razvila tip socializma , ki se je zelo razlikoval od
Sovjetskega modela. e primerjamo Akcijski program
3
in znailne la-
stnosti jugoslovanskega tipa socializma v letu 1968,
4
lahko ugotovimo, da
je jugoslovansko samoupravljanje predstavljalo navdih ekoslovakim re-
formistom. V nartu dinamizacije gospodarstva lahko vidimo sledi de-
lavskega samoupravljanja , obenem pa je demokratizacija intelektualnega in
kulturnega polja v Jugoslaviji v estdesetih spodbujala eljo ekoslovake ,
da tudi sama dosee isto. Jugoslavija je bila leta 1968 za ekoslovako tako
vzornica kot pomembna moralna zaveznica.
Analizirali smo asopisno poroanje o okupaciji v treh republikah SFRJ
v tistih treh, ki so imele takrat najbolj razvit tisk:
5
v Sloveniji, Hrvaki in
Srbiji. Srbija je imela leta 1968 najbolj avtoritarno lokalno vlado, a je bila
i Janko Pleterski in Branko Boi, Politina in socialna zgodovina Jugoslavije , Maribor 1975,
164169.
Ciril Bakovi, SSR 1968 , Ljubljana 1982, 88122.
Joe Pirjevec (1995) Jugoslavija: Nastanek, razvoj ter razpad Karadjodjevieve in Titove Jugo-
slavije . Koper 1995, 275279.
, V Jugoslaviji je bilo leta 1956 (podatkov za leto 1968 nismo imeli) 1361 periodinih publika-
cij. Od tega jih je 599 izhajalo v Srbiji, 374 na Hrvakem in 194 v Sloveniji. Le 194 publika-
1i; Napredni proti birokratskemu socializmu
obenem tudi prizorie mnoinih tudentskih protestov . tudentski pro-
testi v Beogradu so se zaeli z zahtevami za izboljanje materialnega polo-
aja tudentov in za boljo ureditev zaposlovalne politike, a so kmalu po-
stali radikalneji in zahtevali temeljite drubene in politine spremembe.
Na vrhuncu so protesti vznemirili celo federalno vlado. Upornike tuden-
te je umirila ele Titova osebna intervencija.
6
Na Hrvakem sta leta 1968
obstajali dve pomembni politini gibanji. Eno se je imenovalo praxis
po marksistinem konceptu in akademski reviji iz Zagreba. Praxis je bilo
gibanje intelektualcev, ki so razvijali humanistini marksizem , ki je slu-
il kot podlaga politinim zahtevam za humani socializem . Drugo hrva-
ko gibanje se je imenovalo mnoino gibanje (masovni pokret oziroma
maspok). Prizadevalo si je za vejo politino, ekonomsko in kulturno av-
tonomijo Hrvake. Kasneje (leta 1971) ga je obsodila in zatrla zvezna vla-
da.
7
Slovenija ni imela monejega opozicijskega gibanja v 1968, kar lah-
ko pripiemo takratnima relativno demokratini vladi in gospodarski bla-
ginji. Vseeno je bilo leta 1968 v Sloveniji nekaj nemira med tudenti in in-
telektualci.
Za jugoslovansko medijsko polje v estdesetih so bili znailni naraanje
uporabe mnoinih medijev, uvajanje novih oblik mnoine komunikaci-
je in hiter razvoj medijskih tehnologij. Radio je bil takrat e zmeraj najbolj
razirjena vrsta mnoinih medijev,
8
televizija se mu je naglo priblievala,
9

medtem ko je tisk ki je bil pred vzponom novih, elektronskih mnoi-
nih medijev, najbolj razirjen medij e zmeraj veljal za najbolj zanesljiv
in toen vir informacij. Medijska pokrajina v Jugoslaviji je bila relativ-
no asimetrina.
10
Glavna jugoslovanska tiskovna agencija, Tanjug, je ime-
la svoj sede v Beogradu, tako kot tudi vse ostale pomembneje jugoslovan-
ske organizacije in institucije, namenjene regulaciji medijskega polja na dr-
avni ravni.
11
Konec estdesetih se je centralizacija jugoslovanskega medij-
skega polja zaela rahljati in v sedemdesetih so medijske hie in institucije
cij je izhajalo v vseh treh ostalih jugoslovanskih republikah skupaj. (vir: Zakljuno poroilo
EMEDIATE Workpackage 2 Srbija, str. 15)
6 Neboja Popov, Jugoslavija pod naponom promjena, Beograd 1990, 1115.
; Miko Tripalo, Hrvatsko proljee, Zagreb 1989 .
8 Leta 1968 je imelo v povpreju vsako slovensko gospodinjstvo radijski sprejemnik, medtem
ko je imelo v Srbiji radio vsako drugo gospodinjstvo (WP2 Slovenija, 25).
tevilo televizijskih sprejemnikov se je med letoma 1959 in 1967 povealo za stokrat (WP2
Slovenija, 26).
1o WP2 Slovenija, 29.
11 Sedea JRT, jugoslovanske radiotelevizije, in Borbe , osrednjega jugoslovanskega dnevnika,
sta bila prav tako v Beogradu (WP2 Srbija, 23). Leta 1968 je bilo 51% vseh jugoslovanskih no-
vinarjev Srbov, 20% Hrvatov in 11% Slovencev. (WP2 Srbija, 21).
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1i8
v posameznih republikah pridobile nekaj avtonomije in se zaele posveati
predvsem lokalnemu poroanju na republiki ravni.
Leta 1963 je bila sprejeta nova jugoslovanska ustava. V njej sta bili raz-
glaeni svoboda tiska in pravica javnosti do dostopa do informacij. Ustava
je obema zagotovila formalen pravni okvir.
12
Nova ustava je pomenila pre-
mik v drubenem statusu in uradni ideoloki percepciji mnoinih medi-
jev: od mnoinih medijev kot prenaalcev politinih sporoil in doktrin
do mnoinih medijev kot prenaalcev informacij, pomembnih za javnost.
Leta 1968 je bila veina jugoslovanskih novinarjev lanov Zveze komu-
nistov Jugoslavije in niso imeli specifno novinarske izobrazbe. Veina jih
je hkrati delala tako v novinarstvu kot v politiki,
13
torej so bili dale od za-
hodnega ideala odmaknjenega, neodvisnega in/ali avtonomnega novinar-
ja. Razmerje med politinim poljem in mnoinimi mediji v Jugoslaviji ni
bilo razmerje avtoritarnega nadzora (kot v nekaterih drugih socialistinih
dravah). Prej je lo za razmerje paternalizma, v katerem se je leninisti-
na percepcija tiska kot spodbujevalca mnoine politine akcije postopo-
ma umikala percepciji tiska kot mesta kritine refeksije drubenih proce-
sov. V Jugoslaviji drava ni neposredno nadzorovala ali diktirala medijskih
vsebin, temve je te poskuala nadzorovati post festum, tj. cenzurirati ali iz-
brisati lanke, ki so se ji zdeli neprimerni ali kodljivi.
14

Leta 1963 (podatkov za leto 1968 nismo imeli) je imela Jugoslavija 21
dnevnih asopisov. Veina jih je izhajala v Srbiji, na Hrvakem in v Sloveni-
ji.
15
Analizirali smo poroila o okupaciji ekoslovake v dveh asopisih iz
vsake izmed natetih treh republik, enega kvalitetnega in enega popularne-
ga. asopisi, ki jih je zajela naa raziskava, so bili: Delo in Dnevnik iz Slo-
venije, Vjesnik in Slobodna Dalmaciji iz Hrvake ter Borba in Politika iz
Srbije. Izbrali smo (ne ravno natanno) distinkcijo med kvalitetnimi in po-
pularnimi asopisi ker za kritino analizo diskurza bolj obiajna meto-
doloka distinkcija med liberalnimi in konservativni asopisi za Jugoslavi-
jo v tistem asu ni pertinetna, saj so bile razlike v politini orinetaciji med
posameznimi jugoslovanskimi asopisi zanemarljive.
Cilji analize poroanja jugoslovanskih asopisov o okupaciji ekoslo-
vake so bili: ugotoviti, kako je bila okupacija diskurzivno konstruirana
kot izreden dogodek; kako je jugoslovanski tisk ta dogodek reprezentiral
kot spopad med dvema nasprotnima sistemoma vrednot; kakne so bile
1i WP2 Slovenija, 174175.
1 WP2 Slovenija, 180185.
1 WP2 Srbija, 98108.
1, WP2 Slovenija, 190.
1i Napredni proti birokratskemu socializmu
ideoloke znailnosti obeh sistemov vrednot; kako sta bila oba sistema dis-
kurzivno konstruirana in reproducirana; kaj je bila skupna mitoloka pod-
laga obeh sistemov vrednot in kako je ta skupna podlaga strukturirala in
omejevala njun spopad.
Nai kljuni metodoloki postopki so bili: semiotika asopisnega pro-
stora (ki je vsebovala kvantitativno primerjalno merjenje prostora, name-
njenega okupaciji ekoslovake v jugoslovanskih asopisih); raziskovanje
uporabe intertekstualnosti (kako so bili teksti z nasprotnim ideolokim
nabojem vkljueni v diskurz jugoslovanskega tiska, kako so bili postavlje-
ni glede na drug drugega in kakna so bila njihova medsebojna razmerja);
analiza delovanja ideolokih mehnizmov; in analiza razlinih utemeljitve-
nih toposov in njihove skupne mitske podlage.
Medijska reprezentacija okupacije ekoslovake kot
dogodka izjemnega pomena
V vseh razen dveh analiziranih asopisih (izjemi sta bili Dnevnik in Po-
litika ) je v dneh po okupaciji zunanja politika postala rubrika, ki ji je bilo
posveeno najve prostora.
16
Tudi pri obeh izjemah se je prostor, namenjen
zunanji politiki, poveal, a ne dovolj, da bi zunanja politika postala najve-
ja rubrika. Prostor, namenjen zunanji politiki, se je bolj poveal v kvalite-
tnih asopisih in manj v popularnih. Dnevnik in Politika sta tudi po oku-
paciji ohranila svoj poudarek na manj resnih vsebinah (zanimivosti, zaba-
va, lokalne novice), medtem ko je v tretjem analiziranem popularnem aso-
pisu, Slobodni Dalmaciji , zunanja politika, tako kot pri kvalitetnih asopi-
sih, postala najveja rubrika.
Iz tega lahko zlahka ugotovimo da so, v veini primerov, asopisi obrnili
svojo pozornost od tem, ki so prevladovale pred okupacijo , na zunanjo po-
litiko in zaeli poveevati prostor, namenjen tej rubriki. Tudi e ne upote-
vamo vsebine, ki je zapolnjevala ta prostor, lahko e iz samih sprememb v
strukturi in razporeditvi asopisnega prostora ugotovimo, da se je dogajalo
nekaj zelo posebnega in nekaj, kar se je zdelo jugoslovanskim medijem zelo
pomembno in emur so se odloili nameniti veliko prostora, da bi lahko o
dogodku poroali karseda natanno in izrpno.
Iz razporeditve vsebin znotraj rubrike zunanja politika lahko izvemo e
ve. Okupaciji ekoslovake je bilo v analiziranih asopisih posveeno
16 Dan pred okupacijo je povpreen prostor, namenjen zunanji politiki v jugoslovanskih asopi-
sih obsegal 18 % celotnega prostora. Prvi teden po okupaciji se je prostor, namenjen zunanji
politiki, poveal na 28 % (EMEDIATE WP4 fnal report, 1621, 2632).
83% prostora, namenjenega zunanji politiki,
17
kar je zares izjemen primer,
saj to pomeni, da je bila ogromna veina prostora namenjena le eni temi
oziroma dogodku. Uporaba asopisnega prostora je ena izmed osnovnih
metod poudarjanja pomembnosti doloene teme ali dogodka. Ta res dra-
stien obseg prostora, namenjenega okupaciji ekoslovake , kae, da oku-
pacija jugoslovanskemu tisku ni predstavljala le zares izjemnega dogodka
per se, temve je tudi zasenila vse ostale dogodke v mednarodni politiki.
Vietnamska vojna, kriza na Blinjem vzhodu in dravljanska vojna v Ni-
geriji so bili v jugoslovanskem tisku marginalizirani oziroma v prvih treh
dneh po okupaciji celo povsem izkljueni iz poroanja o zunanji politiki.
Poroila o politinih dogodkih v tujini, ki niso bili neposredno ali posre-
dno povezani z okupacijo ekoslovake , so se v jugoslovanskih asopisih
ponovno zaela pojavljati ele 24. 8.
Vietnamska vojna, dravljanska vojna v Nigeriji in spodadi na Blinjem
vzhodu so bili po pomembnosti in obsegu vsi primerljivi z okupaciji e-
koslovake . Prav tako je lo v vseh treh natetih primerih prav tako za vo-
jaki konfikt in boj nasprotnih politinih perspektiv. A vseeno jih je jugo-
slovanski tisk porinil ob stran da bi lahko zagotovil ve prostora poroanju
o okupaciji . Razporeditev asopisnega prostora je reprezentirala okupacijo
kot dale najpomembnejega izmed vseh podobnih hkratnih dogodkov v
svetovni politiki.
Poroila o okupaciji niso bila omejena na rubriko zunanja politika tam
je bila dominacija poroil o okupaciji nad poroili o drugih dogodkih le
najbolj oitna. Strani, namenjene notranji politiki, so prav tako vsebovale
veliko poroil o odzivih jugoslovanske javnosti in politinega vrha na oku-
pacijo . Ta poroila so zasedala 57 % prostora namenjenega notranji politi-
ki.
18
Poroanje o okupaciji je zasedalo 25 % celotnega asopisnega prosto-
ra
19
etrtina celotnega prostora je bila namenjena le enemu dogodku! ,
najve v zunanji politiki, nekoliko manj v notranji politiki in zelo malo v
ostalih rubrikah.
Poroila o okupaciji lahko razdelimo na tista, ki so se z okupacijo ukvar-
jala neposredno in tista, ki so se z njo ukvarjala posredno. Vsi uvodniki v
vseh asopisih so bili neposredno namenjeni okupaciji in noben izmed njih
ni bil namenjen nobeni drugi temi. Najve poroanja o okupaciji je spadalo
v anra novic in poroil. Neposredne novice so poroale o razvovju dogod-
kov na ekoslovakem , o tevilu rtev, politinih procesih, pogajanjih, ci-
1; WP4 report, 611, 1621, 2632.
18 N. m.
1 N. m.
11 Napredni proti birokratskemu socializmu
vilnem odporu, premikih enot Varavskega pakta in podobnem. Posredne
novice so poroale o odzivih na okupacijo doma in v tujini in o protestih
in drugih politinih aktivnostih, ki jih je sproila okupacija. Znotraj celo-
tnega asopisnega prostora (ne glede na rubrike) je bilo posrednih poroil o
okupaciji ve kot neposrednih (51 % proti 49 %).
20
Ti podatki kaejo, da so
imeli jugoslovanski asopisi uinek okupacije na domao in svetovno jav-
nost ter politiko za za odtenek bolj pomemben od okupacije same.
Dosedaj smo, s pomojo kvantitatinih podatkov, pokazali kako je bila
okupacija prikazana kot izredno pomemben dogodek z uporabo razpore-
ditve asopisnega prostora. Proces je bil preprost in neposreden tematski
sklopi, primerni za poroanje o dogodku, so se poveali, ostale rubrike so
se zmanjale in vsebina, ki ni bila povezana z okupacijo je bila marginalizi-
rana ali izkljuena.
A tudi znotraj prostora, namenjenega poroanju o okupaciji , je prilo do
sprememb, ki so e bolj poudarile okupacijo kot zares pomemben dogodek.
Naslovi na prvi strani so bili veji kot pred okupacijo . Zgornje polovice pr-
vih strani so v prvih nekaj dneh po okupaciji vsebovale le en in kasneje le
dva ali tri kraje tekste, napisane z neobiajno velikimi rkami, medtem ko
pred okupacijo vsebovale ve tekstov na razline teme. Tudi fotografj na
prvi strani je bilo manj in bile so veje kot prej. Obiajna prva stran v jugo-
slovanskih asopisih v dneh takoj po okupaciji je vsebovala le eno ali dve
novici, napisani z velikim rkami in z velikimi naslovi zgoraj na levi; veli-
ko fotografjo zgoraj na desni; in nekaj manjih novic in fotgrafj na spo-
dnji polovici. Oblika prvih strani je bila namenjena pritegnitvi in osredo-
toanju pozornosti bralca na en sam dogodek okupacijo ekoslovake .
Prvih nekaj strani, ki v asopisih tradicionalno vsebujejo poroanje o
najpomembnejih dogodkih, je bilo v vseh analiziranih asopisih name-
njenih izkljuno okupacijo z izjemo prvega dne, 21. 8., ko e ni bilo dovolj
informacij. Takoj po zaetku okupacije je bilo v povpreju prvih pet stra-
ni jugoslovanskih asopisov namenjenih izkljuno okupaciji . To tevilo je
skozi teden poasi upadalo in 27. 3. so bile izkljuno okupaciji namenjene
povpreno prve tri strani.
21
Okupacija ekoslovake je bila torej poudar-
jena in predstavljena kot dogodek izjemnega pomena s spremembami v raz-
poreditvi asopisnega prostora in v razporeditvi vsebine ter s tipografski-
mi spremembami.
io N. m.
i1 N. m.
Dva nasprotna sistema vrednot
Iz kvantitativnih podatkov lahko razberemo le, da je bila okupaciji e-
koslovake v jugoslovanskem tisku pripisana izredna pomembnost. Da bi
ugotovili zakaj je bilo tako in kako je bil dogodek predstavljen, moramo
preiti h kvalitativni analizi. Najprej si bomo ogledali reprezentacijo dru-
benih akterjev v diskurzu (v naem primeru v asopisnih lankih). Prvi del
tega podpoglavja bo temeljil na Van Leeuwenovih
22
metodah analize re-
prezentacije drubenih akterjev, kjer so drubeni akterji defnirani kot de-
janski ljudje, ki nastopajo v diskurzu in reprezentacija kot nain, na kate-
rega diskurz govori o drubenih akterjih. Reprezentacija za Van Leeuwe-
na
23
pomeni uporabo doloenih jezikovnih sredstev z namenom prikaza-
ti drubene akterje na poseben nain da bi dosegli doloene politine ali
ideoloke cilje. Drugi del tega podpoglavja bo temeljil na Faircloughovi
24

teoriji intertekstualnosti in bo namenjen analizi reprezentacije drubenih
vrednot v diskurzu jugoslovanskega tiska.
Prvi dan po okupaciji je bil na prvi strani Dela natisnjen naslednji na-
slov: ete petih drav so zasedle ekoslovako . V to izjavo sta vkljue-
na dva drubena akterja: vojska Varavskega pakta in ekoslovaka . Do-
godek je predstavljen kot da ima dva glavna protagonista, ki ju glagol za-
sesti, prevzet iz vojakega argona, postavlja v antagonistino medsebojno
razmerje. ete so osebek stavka in predstavljene kot aktivne, medtem ko je
ekoslovaka predmet in predstavljena kot pasivna. Ker oba katerja pove-
zuje glagol vojakega izvora, so ete predstavljene kot agresor in ekoslo-
vaka kot rtev vojake agresije. Takna, na prvi pogled skromna in objek-
tivna predstavitev situacije naslov le pove, kaj se je zgodilo, osnovna dej-
stva, in ne vsebuje komentarja ali odkritega izraanja drubenih vrednot
vseeno ni nedolna in vsebuje doloeno politino usmeritev. Naslov bi se
lahko, na primer, glasil tudi ete VP so se pomaknile v S . Uporaba
glagola zasesti meri na sproanje negativnih ustev do VP pri bralcih, saj je
vsaka agresivna vojaka akcija neizogibno povezana z nasiljem, smrtjo in tr-
pljenjem. V naem primeru, ko izjava dogodek predstavlja kot agresivno vo-
jako akcijo, aktivizacija pomeni negativno reprezentacijo VP in pasiviza-
cija pozitivno reprezentacijo
25
S , saj je izjava podana v drubenem konte-
kstu, v katerem agresivne vojake akcije veljajo za moralno sporne. Takrat-
ii Teo Van Leeuwen, Te representation of social actors, v: Carmen Rosa Caldas Coulthard in
Malcolm Coulthard (ur.), Texts and Practices: Readings in Critical Discourse Analysis, Lon-
don in New York 1996.
i N. d., 32.
i Norman Fairclough , Discourse and Social Change, Cambridge 1992, 101137.
i, T. Van Leuwen, n. d., 42.
ni glavni doktrini Jugoslavije v mednarodni politiki sta bili namre miro-
ljubna koeksistenca in pravica vsakega naroda do samoodlobe.
26

V druganem drubenem kontekstu in ob drugani ideoloki podlagi bi
bila tudi moralna vrednost takne reprezentacije drubenih akterjev dru-
gana. Da bi upraviili okupacijo , so vlade petih drav VP podale izjavo (ci-
tirano v Borbi, 24. 8., 3), v kateri so uporabile glagol pomagati namesto za-
sesti, napasti ali okupirati. V izjavi so vlade petih drav trdile da so se od-
zvale na klic na pomo partije in dravnega vodstva ekoslovake . e
je takna izjava podana znotraj politinega konteksta sovjetske doktrine o
omejeni suverenosti
27
in znotraj drubenega konteksta, v katerem so do-
minantne vrednote povezane z ohranjanjem socialistinega reda za vsako
ceno in z vsemi razpololjivimi sredstvi; in e je vez med obema akterjema
glagol pomagati, potem je aktiven drubeni akter reprezentiran pozitivno,
medtem ko je pasivni akter prikazan negativno, kot nekdo, ki je napravil
napako, ki jo mora nekdo drug popraviti. Za opis napak ekoslovake
in da bi upraviil pomo je sovjetski in tisk ostalih tirih drav upora-
bljal pridevnike kot so imperialistien ali kontrarevolucionaren .
e primerjamo obe izjavi, lahko vidimo, da v njiju potekata dva konfik-
ta na dveh razlinih ravneh: realen dogodek, tj. konfikt med vojsko VP in
ljudstvom S (dvema drubenima akterjema) in konfikt med dvema na-
sprotnima reprezentacijama tega dogodka, ki temeljita na dveh nasprotnih
sistemih vrednot. Jugoslovanski asopisi so predstavljali okupacijo na dolo-
en nain in se obenem borili proti nasprotni reprezentaciji istega dogodka
v asopisih drav, ki so napadle ekoslovako .
28
Oglejmo si nekaj diskur-
zivnih strategij, ki jih je v boju proti nasprotnim reprezentacijam okupaci-
je uporabljal jugoslovanski tisk.
V drugem primeru zgoraj je Borba ponatisnila celotno izjavo vlad petih
drav v obliki dobesednega navedka. Ni ji ni bilo odvzeto ali dodano
razen naslova. Tudi naslov sam je citat, vzet iz izjave: Razredni bratje so
vam prili na pomo. Edini dodatek k naslovu in tudi edina Borbina in-
tervencija v izvirni tekst izjave so narekovaji, ki so dodani naslovu. eprav
je dajanje citatov v narekovaje obiajen postopek, to ne dri vedno kadar so
citati obenem asopisni naslovi. Na naslednji strani iste tevilke Borbe je e
ena uradna izjava za javnost, ki je ponovno citirana v celoti in katere naslov
i6 M. Tripalo, n. d., 97121.
i; J. Pirjevec, n. d., 262281.
i8 Jugoslovanski asopisi so citirali in celo ponatiskovali mnogo lankov iz sovjetskega in neka-
tere iz tiska NDR , Madarske , Bolgarije in Poljske . Poskusi upravienja okupacije so bili de-
leni velike pozornosti.
je ponovno citat iz izjave, le da je tokrat ta izjava deklaracija Komunisti-
ne partije SSR in da je naslov Branimo humani obraz socializma na-
tisnjen brez narekovajev. Prisotnost in odsotnost tako drobnih jezikovnih
sredstev kot so narekovaji lahko oznauje pomembno razliko v reprezenta-
ciji obeh izjav in vrednot, na katerih temeljita.
29
V prvem primeru je uporaba narekovajev primer odkrite intertekstual-
nosti, kjer so drugi teksti odkrito vkljueni v tekst
30
oziroma, natan-
neje, spete intertekstualnosti, kjer je doloen tekst jasno vsebovan znotraj
matrice drugega.
31
Borba ni le jasno oznaila, da je izjava vlad petih drav
drug tekst, ki ga niso napisali Borbini novinarji z uporabo narekova-
jev, ki v tem primeru niso bili nujno potrebni, se je tudi distancirala od ci-
tiranega teksta in torej reprezentirala tekst izjave kot nekaj tujega vredno-
tam, za katere se Borba zavzema in kot nekaj, s imer se asopis ne strinja.
Odsotnost narekovajev v primeru druge izjave pomeni ravno nasprotno.
Ker je ni jasno oznaila kot drug tekst, je Borba izjavo KP SSR spre-
jela kot svojo in jo prepoznala kot resnino. Izjava KP SSR je predstavlje-
na kot resnina Borba ne dvomi o tem, da je odpor ekoslovake v re-
snici obramba humanega obraza socializma , medtem ko je izjava vlad pe-
tih drav predstavljena kot relativna, kot izraz partikularne perspektive in
kot taka ne nujno resnina.
V primerih intertekstualnosti, ko en tekst tvori del drugega, lahko loi-
mo med tem, kar Fairclough ,
32
slede Bahtinu in Kristevi , imenuje verti-
kalna in horizontalna intertekstualnost . Vertikalna intertekstualnost po-
meni situacijo v diskurzu ko osnovni tekst predstavlja kontekst za drugi
tekst (za razliko od horizontalne intertekstualnosti, kjer se teksta zapore-
dno izmenjujeta, kot v primeru pogovora med dvema osebama). Borba je,
ko je poroala o okupaciji S , uporabljala vertikalno intertekstualnost kot
sredstvo vkljuevanja citatov iz Pravde , ki je bila, znotraj Borbinega diskur-
za, glavna protagonistka uradnega sistema vrednot Sovjetske zveze . Ene-
mu izmed lankov, ki so povzemali in citirali Pravdo, je naslov: Pravda :
i Dva dodatna primera te diskurzivne strategije sta dva naslova iz Slobodne Dalmacije (25. 8.,
6): Zaskrbljujoe stalie romunskega vodstva (kjer lanek komentira reprezentacijo ro-
munske kritike okupacije v madarskem tisku) in Kontrarevolucionarni izpadi (kjer se
lanek ukvarja z reprezentacijo ljudskega odpora na ekoslovakem v tisku NDR ). Na isti
strani Slobodne Dalmacije je naslov Zlonamerno izkrivljanje dejstev (brez narekovajev),
kjer lanek povzema odziv radia Svobodna Praga na reprezentacijo okupacije v osrednjem
sovjetskem asopisu Pravda .
o N. Fairclough, n. d., 117.
1 N. d., 118 (oba citata prevedel P. K.).
i N. d., 103.
1, Napredni proti birokratskemu socializmu
Akcija petih drav je dokaz velike skrbi za zaito socializma
33
lanek
ni popoln ponatis lanka iz Pravde , a vsebuje veliko neposrednih citatov, ki
so med seboj povezani s pisanjem Borbinega novinarja. Narekovaji v naslo-
vu imajo isto funkcijo kot v primerih zgoraj izraajo dvom v resninost
Pravdinih trditev o veliki zaskrbljenosti za zaito socializma .
lanek je natisnjen na strani v Borbi, ki je namenjena odzivom na oku-
pacijo ekoslovake v svetu. Drugi lanki na tej strani prinaajo poroila
o protestih in kritikah okupacije iz ZDA, Francije , Velike Britanije, Italije,
Zahodne Nemije , Danske in Belgije. Vkljuitev irokega razpona kritik in
obsodb okupacije predstavlja kontekst Pravdinim poskusom njenega upra-
vienja. V tem kontekstu lahko bralci berejo Pravdine trditve le kot ironi-
ne, kot nekaj, kar je v oitnem nasprotju z resnino situacijo in objektiv-
nimi dejstvi (dejstvi, ki jih kot objektivna vzpostavlja kontekst).
Biti ironien po Ducrotu
34
pomeni izjaviti nekaj, kar je oitno neresni-
no glede na to, kar v dani situaciji velja za resnino. Uspeh ironine izjave
je odvisen od braleve (ali poslualeve) zmonosti prepoznati njeno nere-
sninost.
35
V naem primeru to zmonost prepoznave neresninosti ironi-
ne izjave zagotavlja kontekst oziroma vsi ostali lanki na isti strani kot je
Pravdin lanek. Kontekst predstavlja okupacijo kot vojaki napad, kritev
mednarodnega prava in destabilizacijo mednarodnega miru . V taknem
kontekstu lahko beremo Pravdine izjave kot je intervencijo bodo pod-
prli vsi, ki imajo radi mir le kot ironine in to ironine v zelo neprimer-
nih okoliinah (ekoslovaka je izgubila svojo suverenost, njeni dravlja-
ni umirajo). Ironizacija Pravdinega diskurza s pomojo vertikalne inter-
tekstualnosti predstavlja vrednosti sistem, na katerem temeljijo Pravdina
upravievanja okupacije , v zelo negativni lui.
Reprezentacija okupacije kot krize
e prej smo ugotovili, da je jugoslovanski tisk predstavljal okupacijo kot
konfikt med dvema sistemoma vrednot. Prvi sistem, s katerim se je identi-
fciral jugoslovanski tisk, vsebuje svobodo, nacionalno neodvisnost , demo-
kracijo in drubeni napredek. Vse te vrednote so mnogokrat omenjene v
lankih, ki poroajo o odzivih na okupacijo v Jugoslaviji , ne glede na to, ali
Borba, 22. 8., 5.
Oswald Ducrot, Izrekanje in izreeno, Ljubljana 1988, 209212.
, V enem izmed lankov v Slobodni Dalmaciji (25. 8., 6) je sama beseda pravda (resnica po ru-
sko) predmet zelo neposredne in eksplicitne ironizacije. Naslov lanka je Pravda proti re-
snici, kar implicira, da ime asopisa ne ustreza njegovi vsebini. Tema lanka je Pravdina re-
prezentacija izrednega kongresa KP SSR kot ilegalnega, kar zanikajo ostali lanki v isti
tevilki Slobodne Dalmacije.
gre za odzive ljudi na ulici, delavcev ali politinega vrha. V poroilu o mno-
inih protestih proti okupaciji ekoslovake v Beogradu
36
pie: Zveza
komunistov Jugoslavije in naa socialistina skupnost smo se vedno bori-
li za svobodo in neodvisnost narodov, za enako in demokratino sodelova-
nje med vsemi dravami in vsemi narodi sveta. V istem lanku najdemo
tudi omembo drugega, nasprotnega sistema vrednot: Oitno je, da je to,
kar se dogaja, poskus ustaviti prenovo ekoslovake socialistine drube.
Kar se dogaja je torej pomo in vzpodbuda konservativnim, birokratskim
silam, ki ustavljajo demokratien razvoj na ekoslovakem in dravo vra-
ajo na e bankrotirano pot. Situacija na S je predstavljena kot spopad
med konservativnimi in birokratskimi silami na eni ter naprednimi in de-
mokratinimi na drugi strani, kjer sovjetski tisk in politini vrh podpirata
prve, medtem ko jugoslovanski tisk in politiki podpirajo druge.
Sistemi vrednot temeljijo na razlinih ideolokih perspektivah. Upora-
ba prve osebe mnoine v naa socialistina skupnost predpostavlja za-
miljeni mi,
37
skupnost, ki jo konstitutirajo in reproducirajo ideoloki ritu-
ali.
38
Uporaba in ponavljanje ustaljenih novinarskih fraz je eden izmed ide-
olokih ritualov in kot ugotavlja Anderson
39
imajo tisk in mnoini me-
diji nasploh poglavitno vlogo pri konstituciji zamiljenih skupnosti. Zno-
traj teh skupnosti ideologija deluje kot drubena vez.
40
Z nanaanjem na
skupnost, kateri vsi pripadamo, so doloene vrednote pripisane vsem po-
sameznikom, ki se prepoznavajo kot del mi. V naem primeru so bral-
ci, z Althusserjevimi besedami, interpelirani kot lani nae socialistine
skupnosti.
41
V drugem delu navedenega primera lahko najdemo e en ideoloki me-
hanizem sklicevanje na oitnost
42
brez navajanja dokazov zanjo. Ideolo-
ke izjave tipa oitno je, da ne povedo zakaj je nekaj oitno, gotovo ali
resnino. Deklaracija oitno je deluje kot dokaz oziroma kot nadome-
stek dokaza. V naem primeru trditev, da je nekaj oitno predhodi razkri-
tju stanja (poskus ustaviti preporod ekoslovake ). Akterji so vkljue-
ni ele kasneje (konservativne in birokratske sile). Razlaga pride pred
6 Vjesnik , 24. 8., 3.
; Benedict Anderson , Imagined Communities: Refections on the Origin and Spread of Nationa-
lism, London 2006.
8 Louis Althusser, Ideologija in ideoloki aparati drave, v: Zoja Skuek-Monik (ur.), Ideologi-
ja in estetski uinek, Ljubljana 1980, 68 72.
N. d.
o Rastko Monik , 3 teorije: Ideologija, nacija, institucija, Ljubljana 1999, 569.
1 L. Althusser, n. d., 7277.
i N. d., 7374.
1; Napredni proti birokratskemu socializmu
dejstvi. Dejstva (da so na delu konservativne in birokratske sile, ki
nasprotujejo napredku in demokraciji ) retroaktivno potrjujejo predhodno
zatrditev oitnosti. Ideoloka gesta oitno je in nizanje dejstev, ki ji sle-
di, ponujata poseben nain razumevanja in interpretacije, ki lanom mi
skupnosti omogoa razumeti, kaj se oitno dogaja, obenem pa onemo-
goa druge in drugane naine razumevanja situacije.
Zgodovinski dogodek okupacije S je sproil oblikovanje dveh naspro-
tnih ideolokih perspektiv, ki sta se v medijskem diskurzu artikulirali kot
dve antagonistini medijski reprezentaciji istega zgodovinskega dogodka.
Njuno antagonistino razmerje je bilo skonstruirano s pomojo skliceva-
nja na vrednote in njihovo distribucijo v dva sistema vrednot. Eden izmed
nainov distribucije vrednot v oba sistema je bila v medijskem diskurzu
uporaba veznikov, ki so predstavljali doloene vrednote kot kompatibilne
in medsebojno povezane (ni socializma brez demokracije )
43
in ustvar-
jala medsebojno lonico s pomojo veznikov, ki so vrednote postavljali v
medsebojno nasprotje (napredne sile proti vsaki agresiji).
44
Dosedaj nas je zanimalo predvsem kako je bila okupacija S reprezen-
tirana v medijih, kako je medijski diskurz predstavljal akterje konfikta in
konfikt sam. Ostajata nam e dve pomembni vpraanji: za kaj je lo v kon-
fiktu in, vpraanje s samega zaetka, zakaj je bil konfikt prikazan kot tako
pomemben?
Primer iz Vjesnika nam lahko pomaga odgovoriti na ti dve vpraanji:
V tem primeru smo posebej zgroeni, saj je prilo do napada na socialistino dr-
avo v imenu socializma in, e ve, v imenu socialistinih ciljev. /.../ Na teritoriju
in ob vpraanju ekoslovake se v naem asu bije bitka za nadaljnje pospeeva-
nje razcveta socializma v svetu in pogoj tega pospeenega razvoja spremembe
celotnega sveta je demokratina pot razvoja socializma . /.../ Izredne naloge so
zadane naim narodom, nai socialistini skupnosti /.../ Zaradi tega /.../ je bitka
na notranji ravni postavljena kot kljuno vpraanje.
V tem citatu je jasno izpostavljeno za kaj gre v spopadu, ki ga je sproi-
la okupacija S . Socialistino dravo je napadla druga socialistina drava.
Ta napad ni le v nasprotju s socialistinimi vrednotami, temve tudi zavi-
ra proces socialistine transformacije sveta. Nadalje, pogoj za socialistino
transformacijo sveta je notranja transformacija socializma samega njego-
va demokratizacija in Praka pomlad je bila poskus takne tranformaci-
je socializma . Doloene sile temu nasprotujejo in, z uporabo vojake noi
Vjesnik , 25. 8., 6.
Vjesnik, 25. 8., 7.
proti ekoslovaki , ogroajo tako notranjo tranformacijo socializma kot
irjenje socializma po svetu.
Konfikt je, v interpretaciji zgodovinske situacije v jugoslovanskem ti-
sku, notranji socializmu . Rezultat konfikta bo odloilen za ni manj kot
prihodnost in preivetje socializma
45
e bo demokratizacija socializma
zatrta, bo socializem degeneriral v birokratizem , zgubil svoj potencial za
spreminjanje sveta in sasoma propadel. Uporaba pasiva na koncu citata ne
pua prostora za razumevanje takne interpretacije kot partikularne, saj
govori in deluje kar zgodovina sama. Besede zgodovina v citatu sicer ni, a
nanjo namiguje uporaba besede naloge, ki je del klasinega marksistinega
toposa, po katerem nam zgodovina zadaja naloge. Uporaba toposa igra na
stvari, ki jih vsi lani zamiljene skupnosti vedo in prepoznavajo kot resni-
ne in tako pri bralcih dosega ideoloki uinek prepoznanja
46
od bralcev
se priakuje, da napisanega ne berejo kot neesa, kar temelji na specifni
ideoloki, drubeni in politini podlagi ali neesa, kar poskua dosei spe-
cifne ideoloke ali politine cilje, temve kot nekaj, kar je oitno resni-
no, nekaj kar samo e ni politien odziv na dogodek, temve ele postavlja
objektivno, dejstveno podlago za kakrenkoli politien odziv. Taken
tip prikrite interpretacije tako ele omogoa kakrenkoli smiselen po-
litien odziv na dogodek in, obenem, z umeanjem dogodka v specifen
ideoloki horizont, zarta osnovno smer vsake politine refeksije s strani
bralcev, saj vzpostavlja in obenem omejuje monosti razumevanja situacije.
Reprezentacija krize kot odloilne za usodo socializma
Izjava iz Titovega odziva na okupacijo zadan je bil teak udarec sociali-
stinim in naprednim silam v svetu je bila uporabljena kot naslov na prvi
strani vseh analiziranih asopisov dan po zaetku okupacije (22. 8.). Ka-
sneje je bila so bile razliice te izjave vekrat uporabljene v drugih lankih
(udarec mednarodnemu delavskemu gibanju, Vjesnik , 23. 8., 5, teak
udarec ciljem delavskih in antiimperialistinih gibanj v svetu, Vjesnik,
26. 8., 6). Po svojem prvem pojavljanju, izjava ni bila ve pripisana Titu .
Metafora teak udarec socializmu je postala topos, obe mesto v dis-
kurzu jugoslovanskega tiska. Bila je najosnovneja in najbolj zgoena in-
terpretacija dogodka in je kot taka sluila kot izhodie za druge, bolj na-
tanne in sofsticirane interpretacije.
, Uinek taknih izjav je bil e dodatno okrepljen s pomojo uporabe oznaevalca zgodovi-
na, oznaevalca, ki je bil e posebno moan v ideolokem horizontu socializma , katerega po-
memben del je bil marxizem. Primer: /V/es svet se je znael na prelomni toki v zgodovini.
(Vjesnik , 25.8., str. 8)
6 N. d., 74.
Metafora teak udarec predpostavlja da je socializem vpleten v boj in
da ima sovranika. V tem boju je socializem, po Titovi in interpretacijah
drugih legitimnih govorcev,
47
na robu poraza. Izid krize bo odloujo za
preivetje in nadaljnji razvoj socializma . To je tisto, kar odloilno razlikuje
okupacijo ekoslovake od ostalih primerljivih dogodkov, ki so se dogaja-
li istoasno in so bili v jugoslovanskem tisku marginalizirani zaradi inten-
zivnega poroanja o okupaciji . Vietnam, Biafra in Palestina so bili vsi me-
sta intenzivnih in pomembnih vojakih in politinih konfiktov, a v nobe-
nem od njih ni bila na kocki usoda socializma .
Socializem je bil, poleg drubeno-politinega sistema, leta 1968 tudi mit
v pomenu, ki ga je temu konceptu dal Monik .
48
Po Moniku je mit ambi-
valenten in ne preferira nobene posebne interpretacije samega sebe. Ravno
nasprotno, mit predstavlja skupen vir in skupno podlago za mnoico raz-
linih interpretacij, za katere predstavlja najmanji skupni imenovalec. To
velja tudi za tiste interpretacije mita, ki so ena z drugo v antagonistinem
razmerju. Obenem mit tudi postavlja meje in osnovno strukturo svojih in-
terpretacij. Deluje kot nevtralen teren in skupna podlaga za dialog med
razlinimi ideolokimi perspektivami. V naem primeru je bil ta ideolo-
ki dialog antagonistien in je potekal v obliki boja med dvema nasprotni-
ma ideolokima perspektivama, ki sta obe govorili v imenu socializma . V
diskurzu jugoslovanskega tiska je bil dialog med njima enostranski. Teksti,
ki so izraali odobravanje okupacije , so bili vzeti iz svojega izvirnega kon-
teksta (ta je bil obiajno Pravda ali kak drug asopis iz drav, ki so sodelo-
vale pri okupaciji ) in uporabljeni znotraj konteksta jugoslovanskih asopi-
sov, za namene posredne (kot v primeru ironizacije Pravdinih izjav) ali ne-
posredne kritike.
Na ekoslovakem so v nevarnosti pozicije birokratizma , ne socializ-
ma in boj za samoupravljanje je najteji udarec birokratizmu in staliniz-
mu sta dva primera neposredne kritike. Obe izjavi sta vzeti iz govorov na
izrednem kongresu CK ZKJ, ki so bili objavljeni v Borbi (25.8., str. 3). Obe
izjavi temeljita na bralevi prepoznavi okupacije kot boja za prihodnost so-
cializma in obe vsebujeta skrito predpostavko da je socializem eljeni dru-
beni red (za mi, na katerega se izjavi naslavljata) in da se je zanj vredno
boriti. Prva izjava je neposreden odziv na obrambe okupacije kot zaite so-
cializma pred sovraniki. Smer interpretacije, ki je predmet kritike, je v iz-
javi obrnjena okupacija je predstavljena ne kot napad na sovranike soci-
; Pierre Bourdieu , Language and Symbolic Power, Cambridge 1997, 4546.
8 Rastko Monik , Mit v teoriji ideologije , v: Paul Veyne, So Grki verjeli v svoje mite? Ljubljana
1998, 220255; Julija Primic v slovenski knjievni vedi, Ljubljana 2006, 123.
alizma , temve kot napad na socializem sam. Druga izjava temelji na Tito-
vem toposu in razkrije drugega akterja v izmenjavi udarcev med birokrat-
skim in naprednim socializmom . Okupacija je lahko bila teak udarec za
socializem, toda boj za samoupravljanje in demokracijo tako na ekoslo-
vakem kot v Jugoslaviji (tu gre identifkacija med ekoslovako in Jugo-
slavijo , ki jo lahko razberemo e iz Akcijskega programa, v drugo smer)
je prav tako teak udarec za birokratske sovranike socializma : Uporaba
sile v tem primeru le kae v kako globoko krizo je padel dravno-birokrat-
ski koncept socializma in obenem njegovo nemo da se zoperstavi napre-
dnim in revolucionarneim gibanjem v svojem bloku.
49

Iz dosedaj navedenih primerov lahko jasno vidimo, kako mit socializ-
ma deluje nevtralno in obenem strukturira in omejuje dialog med razli-
nimi ideolokimi perspektivami znotraj sebe v naem primeru mit soci-
alizma le postavlja teren in osnovne elemente polemike med naprednim in
birokratskim socializmom . Ta teren je boj za prihodnost socializma , med-
tem ko sta osnovna elementa socializem in njegov sovranik. Obe naspro-
tni ideoloki perspektivi napolnjujeta elementa z razlinimi vsebinami in
jim dajeta razline pomene tako je lahko sovranik socializma tako pro-
gresivno gibanje na S kot okupacijske sile VP .
Obe strani v tem ideolokem dialogu tako predstavniki naprednega
kot birokratskega socializma se legitimizirata s pomojo skupnega mita
socializma in obe poskuata zanikati ravno dejstvo, da si delita skupno mit-
sko podlago. Obe poskuata svojega nasprotnika izkljuiti iz skupnega ide-
olokega horizonta in ga prikazati kot nesocialistinega. Vsaka izmed obeh
strani poskua drugo izkljuiti iz mita socializma .
50
V ideoloki perspekti-
vi jugoslovanskega tiska je za okupatorje socializem le krinka za uvedbo av-
toritarnega in birokratskega reima (ki nima ni skupnega s sodobnim, hu-
manim in demokratinim, socializmom ), medtem ko za sovjetski tisk e-
koslovake reforme niso ni drugega kot krinka za kontrarevolucionarno
ukinitev socializma in uvedbo kapitalistine drubene ureditve.
51
Borba , 24. 8., 16.
,o Okupacija je v neposrednem nasprotju z bistvom in cilji socializma . (Vjesnik , 26. 8., 2.)
Vlade petih drav /.../ hoejo zaduiti demokratien in human razvoj socializma na eko-
slovakem in v katerikoli drugi dravi. (Slobodna Dalmacija , 26. 8., 4.)
Razvoj socializma se postavljajo nasproti sile birokratskega etatizma, ki zavirajo osvobaja-
nje dela in loveke osebnosti. (Borba , 27. 8., 2.)
/T/akni postopki so globoko antisocialistini. (Slobodna Dalmacija , 23.8., 3.)
,1 V lanku v Vjesniku (25. 8., 6) je uradno sovjetsko stalie o situaciji na S povzeto takole:
/S/ocializem je ogroen zaradi dejavnosti imperialistov in notranjih kontrarevolucionarnih
sil.
Obe ideoloki perspektivi imata druga drugo za lani socializem in
predstavljata sami sebe kot resnini socializem . Cilj njunih vzajemnih kri-
tik je razkriti lanost trditev druge strani in jo tako izkljuiti iz mita soci-
alizma . Zastavek njunega spopada je kateri izmed njiju bo uspelo inavgu-
rirati svojo reprezentacijo socializma kot edino resnino in pravilno repre-
zentacijo.
52
Gre za boj med dvema reimoma resnice
53
oziroma dvema re-
sninostnima programoma,
54
dvema sistemoma diskurzivnih mehanizmov
in strategij, namenjenih regulaciji, organizaciji in distribuciji doloene ve-
dnosti in predstavljanju te vednosti kot resnine.
55
Metafori o tekem udarcu nasprotuje nasprotna metafora, ki vzpostavlja
nasprotni topos, izraen v Pravdini trditvi, da je akcija petih drav izraz
velike skrbi za zaito socializma .
56
Teak udarec socializmu proti veli-
ki srbi za socializem to sta zgoena povzetka obeh ideolokih pozicij, ki
sta se leta 1968 znotraj mita socializma bili boj za pravilno in resnino re-
prezentacijo okupacije S . Jugoslovanski asopisi so prikazovali okupator-
je kot nasilne
57
in brutalne,
58
kot agresorje
59
in kot gronjo miru
.
60
S tem so igrali na e en klasien marxistini topos prihodnost love-
tva bo socializem ali barbarstvo.
61
Ta topos je formuliran v obliki eksklu-
zivne alternative ali-ali. Ne moremo imeti obojega, izbrati moramo enega
izmed obeh elementov. Prvi je predstavljen pozitivno, s pomojo pridevni-
kov kot so human, demokratien, napreden, drugi pa negativno, s pomojo
pejorativnih atributov
62
slabalnih pridevnikov kot so stalinistien, na-
,i P. Bourdieu , n. d., 175180.
, Michel Foucault , Vednost oblast subject, Ljubljana 1991, 5777.
, Paul Veyne, So Grki verjeli v svoje mite? Ljubljana 1998, 86104.
,, Dalji citat iz Dela (21. 8., druga posebna izdaja, 1) je dober primer boja med dvema reimo-
ma resnice: V frazi, ki jo uporabljajo napadalci zaskrbljenost za socializem v SSR
je mnogo resnice. Samo drugane, kot jo oni prikazujejo. Resnica je, da so zaskrbljeni zaradi
notranjega razvoja v SSR po letonjem januarju, kajti ekoslovaka partija je ob popolni
podpori vsega ljudstva krenila po poti izgradnje bolj uinkovitejega, bolj humanega, bolj de-
mokratinega socializma . Strah pred okubo iz SSR je glavni razlog, ki je pripeljal do
intervencije, kajti tisti, ki si lastijo monopol nad socializmom , noejo in ne morejo dopustili,
da bi socializem kje lahko pokazal drugaen, bolji obraz od tistega, ki mu ga dajejo oni. V
tem primeru gre za eksplicitne trditve o resnici, ki so postavljene nasproti trditvam o resnici
nasprotne strani, ki so predstavljene kot lane.
,6 Borba , 22. 8., 5.
,; Slobodna Dalmacija , 26. 8., 3; 22. 8., 2.
,8 SD, 24. 8., 3.
, SD, 24. 8., 1.
6o SD, 22. 8., 4.
61 Rosa Luxemburg , Kaj hoe Spartakova zveza? v: Izbrani spisi, Ljubljana 1977, 827.
6i Ruth Wodak, Rudolf de Cillia, Martin Reisigl in Karin Liebhart, Te Discursive Constructi-
on of National Identity, Edinburgh 1999, 42.
silen, birokratski . Ne glede na to, kakna je odloitev, z odloitvijo za ene-
ga izgubimo drugi element. V naem primeru sta alternativi demokrati-
ni in napredni socializem na eni in avtoritaritaren in birokratski sociali-
zem na drugi strani. Omenjeni sploni topos v konkretni zgodovinski situ-
aciji okupacije ekoslovake v diskurzu jugoslovanskega tiska dobi nasle-
dnjo obliko: prihodnost socializma bo demokracija /napredek ali birokra-
tizem /avtoritarnost.
63
Toda ne gre le za preprosto (ali svobodno) izbiro zagovorniki obeh ele-
mentov obenem trdijo, da bo izbira nasprotnega elementa uniila sociali-
zem , medtem ko izbira pravega elementa predstavlja edino monost ohra-
nitve socializma . e upotevamo e grozee unienje socializma , moramo
formulo odloitve razcepiti na dvoje in dodati obema deloma socializem
kot eno izmed monih izbir. Z jugoslovanske perspektive torej formula iz-
gleda takole: ali socializem ali birokratizem , medtem ko s sovjetske per-
spektive izgleda takole: ali socializem ali svoboda in demokracija .
64
Drugi
element v obeh formulah je lani socializem po eni in resnini socializem
po drugi strani v ideolokem boju. e obe formuli ponovno zdruimo, do-
bimo: ali resnini socializem ali lani socializem, kjer je konkretna vsebina
in oblika resninega in lanega socializma odvisna od ideoloke perspek-
tive, s katere formulo izrekamo in se spremeni e zamenjamo perspektivo.
Toda ne glede na perspektivo izrekanja je formula zdaj lacanovska vel al-
ternativa. Lacan je vel defniral kot alternativo, kjer ti izbira enega elemen-
ta da ta element, medtem ko je izbira drugega elementa nemogoa in po-
meni izgubo obeh elementov izbire. Lacanov primer je ropar, ki v svojo r-
6 Takna pozicija je jasno razvidna iz citata iz Titovega govora na zasedanju CK ZKJ v Vjesniku
(24. 8., 3): //elja ekoslovake da demokratizira svoj drubeni sistem in stopi na novo pot
/.../ je, obenem, negacija sistema, ki se dri starih pozicij in uporablja stare metode. Na podob-
no pozicijo naletimo v naslovu lanka: Cilj vojake intervencije je prepreiti drubeni napre-
dek v socialistinih dravah. Prva izjava pojasnjuje nujnost preseganja starega modela socia-
lizma z novim, medtem ko druga pojasnjuje nujnost nasilne reakcije starega modela na novi.
6 Da bi natanno pojasnili status in funkcijo oznaevalcev svoboda in demokracijo v ideoloki
perspektivi, ki je zagovarjala okupacijo ekoslovake , bi morali izvesti dodatno primerjal-
no raziskavo sovjetskega tiska. Iz sekundarnih virov (citatov iz sovjetskih in asopisov dru-
gih drav, ki so sodelovale v okupaciji in prevodov Pravdinih lankov v jugoslovanskih aso-
pisih) lahko ugotovimo, da svoboda in demokracija ne predstavljata neesa pozitivnega za
razliko od jugoslovanskega in zahodnega tiska, kjer predstavljata tako vrednoti, za kateri si
je potrebno prizadevati kot opisa trenutne drubeno-politine ureditve. V sovjetskem tisku
svoboda in demokracija ne nastopata kot pojava z dejansko drubeno vsebino in sta predsta-
vljeni kot nekakni dimni zavesi, ki ju uporabljajo S reformisti in zahodne sile z namenom
prikriti kontrarevolucijo na S . Sovjetski tisk torej ne kritizira svobode in demokracije kot
take (kot skupka pravic in svoboin, ljudske participacije v politinem procesu ipd.), temve
njuno ideoloko rabo (oziroma zlorabo) v konkretnih zgodovinskih okoliinah.
tev nameri pitolo in ree: Denar ali ivljenje! e rtev izbere ivljenje,
ga dobi, a izgubi denar, e pa izbere denar, ga bo ropar ustrelil in mu vseeno
vzel denar, tako da bo izgubila oboje, denar in ivljenje.
65
Na primer je po-
doben. Ena monost alternative prinese eljeni element, medtem ko druga
pomeni izgubo obeh elementov.
S sovjetske perspektive izgleda vel takole: e S izbere svobodo in de-
mokracijo (lani socializem ) izgubi resnini socializem (drubeno-politi-
no ureditev, ki jo je imela pred Prako pomladjo), a tudi svoboden in de-
mokratien socializem (saj jo bodo, pod krinko uvajanja svobode in demo-
kracije , prevzeli kontrarevolucionarni elementi in jo spremenili v kapitali-
stino dravo). ekoslovaka je imela monost izbire, a se je odloila na-
pano. Ker se je odloila za svobodo in demokracijo , ji grozi, da bo izgubila
oboje tako socializem kot svobodo in demokracijo . Le vojaka interven-
cija VP lahko suspendira vel alternativo in rei socializem pred propadom.
S te perspektive vojaka akcija dejansko predstavlja veliko skrb za ohrani-
tev socializma , saj napana odloitev, ki jo je sprejela S , ogroa sam ob-
stoj socializma .
Z jugoslovanske perspektive izgleda vel takole: ekoslovaka se je v di-
lemi med resninim (naprednim, humanim in demokratinim) in lanim
(birokratskim in avtoritarnim) socializmom odloila pravilno. S to izbi-
ro znotraj vel alternative lahko ohrani resnini in izgubi lani socializem ,
medtem ko bi z napano odloitvijo izgubila oboje, tako lani kot resnini
socializem , se pravi socializem v celoti, saj bi odloitev za birokratski model
socializma pomenila, da bi socializem izgubil svojo vitalnost in potencial
za spreminjanje sveta in sasoma odmrl. S te perspektive se vojake okupa-
cije ne da upraviiti. Okupacija sili S v preklic pravilne in sprejem napa-
ne odloitve, kar lahko povzroi propad socializma v S in ima teke po-
sledice za socializem na globalni ravni, zato je potrebno okupacijo S ostro
kritizirati in zahtevati umik vojsk VP .
Zakljuek
Vdor zgodovine v obliki prelomnega dogodka okupacije ekoslova-
ke v mit socializma , mit, ki je bil, v mirnih asih, sposoben vkljuevanja
mnoice ideolokih perspektiv, od izjemno inspirativnih do izjemno bizar-
nih, je grozil, da bo uniil mit sam. V situaciji, ko so komunistine partije v
vzhodnem bloku e pristajale na cinini diskurz realpolitike ,
66
je vstaja na
6, Jacques Lacan , tirje temeljni koncepti psihoanalize, Ljubljana 1996, 194199.
66 Medtem ko so razglaale, da je komunizem e na poti, so aktivno zatirale vse oblike politi-
nih aktivnosti (mnoine stavke, ljudske vstaje, delavska gibanja), ki bi lahko dejansko pripe-
ljale od uvedbe komunizma (kot brezrazredne drube brez drave).
ekoslovakem pomenila izbruh iskrenega verjetja v socializem in poskus
ohraniti njegove emancipatorne in egalitarne politine in socialne poten-
ciale. Odpor ekoslovakih mnoic je e enkrat in morda zadnji ak-
tiviral utopino dimenzijo socialistine ideologije in politike. Ta aktivaci-
ja je razcepila mit socializma na dvoje: na eni strani je bila cinina uporaba
revolucionarnega diskurza za upravievanje prozainih geopolitinih pose-
gov, medtem ko so na drugi strani stali ideali svobode, emancipacije in ena-
kosti. Za trenutek je bil e uporabimo slogan sodobnih naslednikov uto-
pine razsenosti socializma drugaen svet mogo.
1,
68 kot hkratna
kriza evropskega
Zahoda in Vzhoda
Kritina analiza
poroanja slovenskih
asopisov o maju 68 in
okupaciji ekoslovake
E
vropa je na svojem teritoriju postala prevladujo politini koncept
ele z agitacijskimi diskurzi, ki so spremljali njeno zdruevanje v
Evropsko unijo na zaetku devetdesetih let dvajsetega stoletja. Pred tem,
v asu njene razdruenosti, je to mesto prevladujoega politinega kon-
cepta, ki je doloal razumevanje in zamiljanje evropskega politinega pro-
stora, zasedala delitev na (z nekaj napakami) demokratini Zahod in soci-
alistini Vzhod . V razvoju koncepta Evrope po ponovni zdruitvi Nemi-
je in ostalih procesih evropske integracije ki je vkljuevala tudi integraci-
jo prej heterogenih evropskih politinih diskurzov v enoten diskurz nove,
zdruene Evrope z ukinitvijo revolucionarnih diskurzov, ki so ta prostor
prej delili na dvoje ima leto 68 posebno vlogo, saj so mnoine vstaje
hkrati problematizirale tako zahodno kot vzhodno obliko drubeno-poli-
tino ureditve tedanje Evrope . V tej krizi se je za Evropa pokazala kot de-
dinja skupnega antifaistinega boja zaveznikov in kot potencialen prostor
razvoja demokratinega socializma kot drube prihodnosti. Danes, v asu
integrirane Evrope , se politina zgodovina Evrope v drugi polovici dvajse-
tega stoletja pogosto prikazuje kot boj in konni triumf svobodnega sveta
nad socialistinim totalitarizmom. Namen nae analize je pokazati, da
je bila politina dinamika tega asa veliko bolj kompleksna.
Podobno kot ostala monografja tudi priujoe poglavje izhaja iz razi-
skave Oblikovanje, razvoj in pojma Evrope v slovenskih asopisih v dru-
gi polovici 20. stoletja. V teku raziskave, ki temelji na kritini analizi dis-
kurza asopisnega poroanja,
1
se je leto 68 pokazalo kot posebej pomemb-
na in prelomna letnica. 68 oznauje sredino med jugoslovansko prekini-
tvijo s sovjetskim modelom socializma leta 48 in njegovim propadom 89 ,
in e je bil leta 48 Titov ne Stalinu e drzna poteza, s katero je Jugoslavi-
ja tvegala mednarodno izolacijo in marginalizacijo (preve socialistina za
Zahod , preve zahodna za Vzhod Evrope ), je bila leta 68 v asu najvejih
uporov tako proti kapitalizmu v zahodni kot proti dravnemu socializmu
v vzhodni Evropi jugoslovanska pot v socializem , ki je (vsaj deklarativno)
temeljila na socialistini demokraciji in delavskem samoupravljanju , dejan-
ska alternativa teavam in socialnim nemirom, s katerimi sta se sreevala
tako zahodni kot vzhodni blok. Bila je alternativa
2
tako nasilju parike po-
licije in aroganci gaullistinega reima kot nasilju intervencijskih et Var-
avskega pakta in birokratskemu avtizmu sovjetskega reima v prelomni
zgodovinski situaciji ko se je zaradi padanja stopnje profta konala zlata
doba kapitalistine (keynesianske) socialne drave in zaela socialna ago-
nija, ki je v Evropi trajala do poraza delavskega gibanja in vzpona thatche-
rizma v zaetku osemdesetih, obenem pa se je zael krhati tudi dravni so-
cializem sovjetskega tipa, ki pa je zdral nekoliko let ve kot zahodna so-
cialna drava).
3
V nadaljevanju nas bo zanimalo, kako je bil zamiljen ta alternativni, de-
mokratini socializem in iz kaknega koncepta Evrope je izhajal, na dveh
primerih, ko sta reima na vstaje in iskanje poti v demokratini socializem
odgovorila z nasiljem, v Parizu maja in v Pragi avgusta 68 . Na koncu se de-
mokratini socializem kot alternativa v Evropi ni uveljavil, zlom tako so-
cialnega kapitalizma kot dravnega socializma je nadomestil neoliberalni
model a morda lahko za nas danes, v asu zatona neoliberalnega modela,
ko lahko ta ohranja svojo vladavino le e s edalje bolj odkritim nasiljem,
poskusi iskanja demokratinega socializma izpred tiridesetih let predsta-
vljajo na informbiro, prve negotove, e v besede in podobe preteklosti za-
zrte korake proti alternativi dananjemu neoliberalnemu barbarstvu.
1 Metodologija vsebuje pregledovanje tako asopisnih lankov kot vizualnega gradiva (fotogra-
fje, karikature) in prostorske semiotike (koliko prostora je namenjenega emu, kaj je na prvi
strani itn.) v poroanju Dela in Dnevnika o nekaterih prelomnih, kriznih dogodkih v Evropi
v zadnjih petdesetih letih.
i Bila je alternativa na nain, kot ga je formulirala Rosa Luxemburg (n. m.).
Gl. Eric J. Hobsbawm, Zanimivi asi, Ljubljana 2004; David Harvey , A Brief History of Neo-
liberalism, Oxford 2005.
1; 68 kot hkratna kriza evropskega Zahoda in Vzhoda
Kriza evropske civilizacije med tudentskim uporom in
generalno stavko (Evropa v poroanju Dela in Dnevnika
o razrednih bojih v Parizu maja 1968 )
Kaj hoe dananja mladina?
Poroanje o tudentskem uporu v Parizu se v Dnevniku zane 4., v Delu
pa 5. maja 1968 . Dnevnik zane s poroilom o demonstracijah v Latin-
ski etrti, Delo pa s poroilom o zaprtju Sorbonne. Medtem ko je poroi-
lo Dnevnika precej skopo in navede le nekaj najosnovnejh dejstev, Delo e
v prvem poroilu precizira osnovne tematike in akterje, ki prevladujejo tudi
v naslednjih nekaj dneh poroanja. Glavna akterja v Delovem poroilu sta
tudenti in policija in celotno dogajanje je, vsaj na zaetku poroanja, struk-
turirano okrog te opozicije. V lanku se kar trikrat ponovi sintagma sr-
dit spopad, tudentske akcije so oznaene kot nemiri, ravnanje polici-
je pa kot surovo. Poudarjeno je, da hoejo s policijskim nasiljem obla-
sti onemogoiti delovanje levo usmerjene tudentske mladine.
4
To je prvi,
zadran in previden, poskus artikulacije politine in socialne problematike.
Vse do 20. maja se v Delu poroanje osredotoa na opozicijo med dve-
ma glavnima drubenima akterjema, tudenti in policijo in na temo nasi-
lja (spopadov, bojev, aretacij, smrti) e posebej je ta nan nain poroa-
nja prevladujo do 14. maja, do zaetka splone stavke v Franciji . Podobno
je v Dnevniku , le da so tu v ospredju e nekateri simboli, ki oznaujejo re-
volucionarnost tudentov (barikade) in je policijsko nasilje e bolj eksplici-
tno obsojeno (s pridevniki kot je brutalnost) Delo je namre nekoli-
ko bolj zadrano in se v obsodbi policijskega nasilja bolj zanaa na empiri-
ne podatke, na tevilke in dejstven tip poroanja. Dnevnik v nekaj lankih
med 9. in 15. majem poda refeksijo tudentskega upora in policijskega na-
silja , potem pa 20. maja, nekaj dni kasneje kot v Delu , v ospredje pride splo-
na stavka ter delavsko-socialna problematika. Ker v Delu ni posebej izra-
ene refeksije tudentskih uporov in prevladuje zadrano, dejstveno poro-
anje in posredno obsojanje policijskega nasilja (z uvajanjem akterjev kot
so ogorena javnost, kritien francoski tisk ipd.) brez jasno in nepo-
sredno opredeljenih politinih stali ali podpore, se bomo pri analizi poli-
tinih pogledov jugoslovanskih asopisov na tudentski upor v Parizu maja
68 opirali na omenjenih nekaj komentarjev iz Dnevnika .
Osnovno vpraanje je kaj hoe mlada generacija? glede na to, da so
cilji, za katere so se nekdaj borili na barikadah in umirali, veinoma e
uresnieni in da je standard viji, kot so ga imele prejnje generacije.
5

Delo, 5. 5., 1.
, Dnevnik , 9. 5., 7.
Poudarek je torej na vrednotah materialnega standarda, blagostanja in so-
cialnih pravic , zato tudentski upor , vsaj na prvi pogled, izgleda nerazu-
mljiv. To je tudi razlog za pozno refeksijo, saj s postrevolucionarne sociali-
stine perspektive, kjer je (v Jugoslaviji kot delu polperiferije svetovnega ka-
pitalistinega sistema)
6
boj potekal predvsem za nacionalno osvoboditev,
dravno suverenost ter socialne pravice kot pogoje za postopen drubeni
napredek in razvoj. Prvi poskus refeksije v Dnevniku ostane pri vpraa-
nju zakaj revolucionarne metode, kot je poulien boj, e so revolucionarni
cilji, vsaj kot jih razume jugoslovanski tisk tistega asa, e uresnieni? ele
v zadnjem stavku komentator tvega odgovor: Mladina je objekt te dru-
be, ne pa subjekt, ki soodloa, torej je problematika zastavljena kot vpra-
anje demokratine participacije. Naslednji komentar, 12. 5., se ukvarja s
tudentskimi protesti v Italiji. Tu je politina vsebina tudentskih bojev e
nekoliko natanneje artikulirana po skromnih zaetnih zahtevah po re-
formah sistema tipendij ali po prenovi tudentskih domov vse bolj prihaja
v ospredje zavraanje skorumpirane in samozadostne predstavnike demo-
kracije in iskanje novih form demokratine politike. Tretji poskus refeksi-
je, 15. 5., prepozna novost in invencijo politike tudentskih uporov , ki se ne
ozira ve na stare politine forme in kategorije ter poudarja globalen znaaj
tudentskega gibanja, povezan z naraanjem tevila tudentov po svetu in
njihovo vse vidnejo drubeno vlogo. Obenem pa poda pokroviteljsko kri-
tiko politine artikuliranosti upornikih tudentov : Protest mlade gene-
racije gre iz srca in iz globin due. Ta protest e ni kanaliziran, nima svoje-
ga programa, niti svojega imena
7
tu bi lahko ugovarjali, da je teava prej
v tem, da je novost programa upornikih tudentov nevidna s perspek-
tive klasinih socialistinih politinih idej in programov , a poudari no-
vost, prelomnost tega pojava. Dnevnik tako eksplicira in celo refektira
svojo zagato pri obravnavanju tudentskih protestov prepozna jih kot ne-
kaj radikalno novega, a ni pripravljen svojega politinega konceptualnega
aparata prilagoditi tej novosti ter lahko tako le prepozna, da se politike teh
protestov ne da zgrabiti z obstojeimi politinimi koncepti, in se zadovolji
z moralno refeksijo kot substitutom za politino.
Delo ne gre tako dale in, vse do zadnjega dne maja 68 , ostane pri stro-
go dejstvenem tipu poroanja, ki omenjene zagate sploh ne eksplicira. Tako
se poroanje Dela vrti izkljuno okrog empirinega povzemanja bojev med
tudenti in policijo, skupaj z velikimi fotografjami policijskega nasilja (ena
6 Giovanni Arrighi, Semiperipheral Development: Te Politics of Southern Europe in the Twen-
tieth Century, London 1985.
; Dnevnik, 15. 5., 7.
1 68 kot hkratna kriza evropskega Zahoda in Vzhoda
izmed njih je opremljena z napisom divjatvo parike policije).
8
Edina
politina gesta Dela je obsojanje nasilja policije , medtem ko se eksplicitne
in refektirane politine opredelitve do dogajanja vzdri. Tako so lanki v
Delu v prvi polovici maja precej kratki (a podatkovno bogati) in poroa-
nje o tudentskih protestih tudi prostorsko ne dominira. Poroila in ve-
sti o njih so sicer vedno na prvi strani, a v prvi polovici maja ne vsak dan
(le kadar se poroa o vejih izbruhih nasilja in poulinih spopadih, druga-
e niso newsworthy) in ne kot glavna novica dneva (to mesto si delijo s po-
roili o poteku vietnamske vojne in mirovnih pogajanjih med ZDA in Vi-
etnamom, ki istoasno potekajo v Parizu ). Gre torej za solidarnost s pari-
kimi tudenti proti policijskemu nasilju, ki je predstavljeno kot absolutno
nesprejemljivo, in ne za solidarnost z njihovimi politinimi cilji in metoda-
mi (ki so Delu , tako kot Dnevniku , precej skrivnostni). Gre torej za kritiko
policijske represije svobodnega politinega delovanja kot antidemokrati-
ne, medtem ko demokratini eksperimenti in inovacije upornikih tuden-
tov niso posebej tematizirani. Tako v Delu kot v Dnevniku denimo ni ci-
tatov iz govorov tudentskih voditeljev ali iz programskih tekstov uporni-
kih tudentov , kar je drugae ustaljena praksa pri poroanju o prelomnih
politinih dogodkov (to je posebej oitno na primeru asopisnega poro-
anja o okupaciji ekoslovake , ki vsebuje ogromno citatov Tita , Dub-
ka in drugih pomembnih politikov ter deklaracij, izjav in drugih politi-
nih tekstov). Daniel Cohn-Bendit in Rudi Dutschke se pojavita le kot pa-
sivna akterja, kot rtvi politinega preganjanja in diskreditacije ali prepo-
vedi vstopa v Francijo .
Obenem pa je policijsko nasilje edino, kar so jugoslovanski asopisi, vsaj
v tej prvi fazi dogajanja, v fazi tudentskega upora , v francoski oziroma za-
hodni drubi pripravljeni kritizirati kot pie v zgoraj omenjenem komen-
tarju, je visok standard e doseen, torej vsebina tudentskega upora osta-
ja uganka. To pomeni tiho pristajanje tudi na kapitalizem , e ta le vsebuje
demokratino ureditev, visok standard in socialne pravice predmet kriti-
ke je le nedemokratien eksces te ureditve, policijsko nasilje nad svobo-
do izraanja in svobodo politinega delovanja. Kot bomo pokazali kasne-
je, v analizi poroanja jugoslovanskih asopisov o okupaciji ekoslovake ,
gre za povojno evropsko ureditev, ki temelji na skupnem antifaistinem
boju ter miru , ki ga je nasledil. V tej zgodovinski situaciji, kjer so glavna
gronja povojnemu evropskemu miru imperialistine tenje Sovjetske zve-
ze , je vrednota demokracije pri pisanju o evropskih zadevah pomembneja
od vred note socializma (v pomenu ekonomske ureditve) in Zahod zavez-
8 Delo, 12. 5., 1.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1,o
nik Jugoslavije kljub razlinim pogledom na ekonomska vpraanja. Boj za
miroljubno koeksistenco in demokracijo suspendira problematizacijo za-
hodnega kapitalizma vse do zaetka splone stavke v Franciji .
Kriza povojne evropske ureditve
Poroila Dela in Dnevnika o tudentskem uporu v Franciji dogodek zelo
hitro internacionalizirajo. e 8. 5. je v Delu natisnjen lanek, v katerem je
omenjeno, da so se s francoskimi tudenti solidarizirali belgijski in nemki.
V kasnejih, zgoraj navedenih, komentarjih v Dnevniku je poudarjen glo-
balen znaaj tudentskega upora (omenjajo se tudentske demonstracije v
Zahodni Nemiji , na vedskem, v Zda, pa tudi v paniji, Aliriji, Egiptu,
Tuniziji in na Poljskem ). Znotraj tega umeanja tudentskih protestov v
globalni kontekst je pomemben moment poudarjanje zahodnosti pro-
testa, denimo zanimivo je, da je tudentskih demonstracij prilo v naj-
bolj razvitih deelah Zahoda , kar predpostavlja doloeno distanco tako
do tudentskih protestov (e posebej e upotevamo, da v Delu in Dnevni-
ku v maju 68 ni poroil o hkratnih tudentskih akcijah in gibanju v Jugo-
slaviji ) kot do Zahoda samega kot da bi bili tako tudentski upor , kot kri-
za, ki ga je sproila, stvar izkljuno Zahoda (skupaj z nekaterimi eksotini-
mi arabskimi dravami in celo, kot zaudeno pie v lanku Poljsko ,
a so te eksotine drave v poroanju marginalno zastopane, oziroma zgolj
povrno omenjene).
Nain poroanja torej izvzema Jugoslavijo (in celoten socialistini,
Vzhodni del Evrope ) iz obravnave problematike tudentski upor je stvar
Zahoda . Delitev na Zahod in Vzhod je v tem momentu pomembneja od
skupne kategorije Evrope in Vzhod je (kar je danes nezamisljivo) upora-
bljan afrmativno v razmerju do Zahoda , pretresenega od krize in uporov.
e so bili tudentski upori prva velika problematizacija povojne evrop-
ske ureditve oziroma, kot pie Dnevnik , je bilo povojno obdobje ob-
dobje, ko je mladina e verjela v dravo pravinosti, v olo za vse, v Zdrue-
no Evropo , nato pa se je polagoma izkazalo, da je vse to le neuresnilji-
va utvara
9
se Jugoslavija oziroma Vzhod v poroanju o tudentskih
uporih izvzema tako iz tega procesa deziluzionizacije kot iz krize, ki je pri-
peljala do ruenja iluzij in drubenih nemirov. Gre torej za razcep znotraj
Evrope na Zahod, ki je verjel da je mogoe razredna protislovja ukrotiti in
umiriti znotraj kapitalistine drubene ureditve z doloenimi reformami
in koncesijami delavskemu razredu , a mu to ni uspelo in zato sedaj doivlja
krizo in socialne pretrese, ter na Vzhod, ki je krenil po pravilni poti soci-
Dnevnik, 12. 5., 22.
1,1 68 kot hkratna kriza evropskega Zahoda in Vzhoda
alizma in ni imel nobenih iluzij o pravinem kapitalizmu ter se je tako
tudi izognil aktualni krizi. Ta delitev postane e posebej oitna, ko po-
glavitna tematika v drugi polovici maja niso ve tudentski protesti, tem-
ve delavski boj in splona stavka v Franciji . Prvi Delov komentar na temo
tudentskih uporov (Parika komuna /tudentov / 68 ), ki se pojavi ele
31.5. (vsa besedila na to temo prej so novice, vesti in poroila) je obenem e
zadnji lanek, ki tudentske proteste umea v kontekst krize vrednost in
civilizacije ter generacijskega prepada.
Po 14.5., ki prinese prvo poroilo o zaetku splone stavke , se nain po-
roanja mono spremeni. Najprej je stavka e defnirana v razmerju do tu-
dentskih protestov , kot odgovor na policijsko nasilje nad tudenti (kar je
tudi dotedanja osnovna interpretacijska matrica tudentskega upora ), nato
pa se premakne v drugo problemsko polje, v polje razmerja med delom in
kapitalom, tj. razrednega boja . Tako e 17. maja Delo poroa o zasedbah
tovarn in zapiranjih direktorjev v pisarne z zahtevami po socialnem zava-
rovanju in vijih plaah. 20.5. je, v lanku z znailnim naslovom Uso-
dni dnevi za V. republiko, v Delu problematika zastavljena e bolj ostro.
lanek namiguje na potencialno revolucionarno situacijo, ko morda le re-
forme ne bodo dovolj (zastavlja se vpraanje, ali bo sedanja kriza dobila
samo svojo socialno profesionalno reitev, ali tudi politino), zgodovin-
sko umesti situacijo kot prvi veji povojni delavski upor v Zahodni Evropi ,
kar maje vero v povojno kapitalistino socialno dravo (vsekakor takega
stanja glede delavskih akcij v Franciji e ni bilo od leta 1936 dalje, ko je pri-
la na oblast vlada ljudske fronte Leona Bluna), poudarja odlonost, te-
vilnost in organiziranost delavcev (delavci so zasedli glavne toke v go-
spodarstvu, prometu in komunikaciji ter postavili vlado pred hudo pre-
izkunjo, oitno je, da se milijoni delavcev tokrat ne bodo zadovoljili
z minimalnimi materialnimi ugodnostmi in z obljubami delodajalcev, ki
jim ne verjame nihe ve).
10

ele z delavsko zahtevo po spremembi naina produkcije oziroma s po-
tencialnostjo te spremembe, ki se zarisuje v radikalnosti in mnoinosti
delavskih akcij, eprav zahteva po revoluciji s strani delavcev ni izreena, je
pa, po drugi strani, oitna iz simbolov (rdee zastave, slike Maa in Cheja)
in retorike tudentov , tudi politika tudentov dobi svoj smisel. Iz nasle-
dnjega nekoliko daljega citata je razvidna dialektika med delavsko in tu-
dentsko politiko (tudenti so prvi, ki zahtevajo revolucijo, a ele z mnoi-
nim delavskim gibanjem ta dejansko postane mogoa, tako da ele splo-
na stavka postavi tudente v antikapitalistini kontekst in omogoi Delu ,
1o Delo, 20. 5., 1.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1,i
da jih preneha obravnavati kot pasivne rtve policijskega nasilja ali naivne
oznanjevalce krize smisla, vrednot ali civilizacije, temve kot aktiven poli-
tini subjekt):
V Franciji je e sliati napovedi o usmeritvi francoske drube v povsem novo
smer. Odpor tudentov proti kapitalistinemu sistemu je zajel iroke drubene
plasti. Odloenost delavskega razreda , da bo na miren nain ali drugae prevzel
svojo usodo v lastne roke, je prav tako delena edalje ire podpore pri raznih
slojih prebivalstva. Znailno je, da so podudniki te smeri mladi ljudje tuden-
tom in srednjeolcem so se pridruili mladi delavci in kmetje. Protagonisti nove-
ga asa e zaenjajo poudarjati nujnost neposredne demokracije in samouprav-
ljanja .
11

Klasien socialistini ideoloki horizont predvideva krizo, do katere
bodo pripeljala notranja protislovja v kapitalistinem produkcijskem na-
inu in v katerem bodo glavno zgodovinsko vlogo prevzeli delavci ter izve-
dli komunistino revolucijo. Zato je bil zaetek krize in upora, do zaetka
splone stavke , za jugoslovanske medije neintelegibilen in so o njem lahko
poroali le na nain krize vrednot, smisla in civilizacije ali strogo dejstve-
no, kot o spopadu med tudenti in policijo. Delavske akcije tako obenem
naredijo zgodovinsko situacijo razumljivo (Aha! Gre za strukturno kri-
zo kapitalizma !) in legitimizirajo drubene boje, ki znotraj nje potekajo
(tudentski boj kot nekoliko prezgoden in e ne popolnoma ozaveen an-
tikapitalistini upor, ki mu da vsebino in legitimnost ele povezava z de-
lavskim bojem). Za izvedbo te operacije je seveda nujno zamolati hkra-
tne tudentske boje v socialistinih dravah (posebej v Jugoslaviji ) ali pa
jih obravnavati kot eksotino posebnost (tudentski protesti na Poljskem ).
20. maja, ko stavkajo in zasedajo tovarne e milijoni francoskih delav-
cev , postane delavski upor glavna tema prvih strani tako Dela kot Dnev-
nika . tudentski upor prej nikoli ni dominiral na prvih straneh, le v do-
meni fotografj, ki so prikazovale spektakularno policijsko nasilje . Z dela-
vskim uporom je drugae, o njem se, za razliko od tudentskega upora , po-
roa vsak dan na vrhu prvih strani kar je ravno nasprotno od dananje
zgodovinopisne in popularno-kulturne obravnave maja 68 , v katerih so v
ospredju tudentski nemiri in se na delavsko razsenost dogajanja pozablja
in lanki so veliko dalji in izrpneji kot prej. Nova struktura politine
situacije omogoi jugoslovanskim asopisom da le-to interpretirajo v starih
okvirih in s svojim obiajnim politinim konceptualnim aparatom. Name-
sto prejnjega skromnega dejstvenega poroanja in nekoliko zmedenih im-
11 N. m.
1, 68 kot hkratna kriza evropskega Zahoda in Vzhoda
provizacij nastopijo resne analize. Zane se tudi aktivacija klasinih indivi-
dualnih akterjev dravnih voditeljev, pomembnih funkcionarjev, vodite-
ljev strank, ministrov ter citiranje in povzemanje njihovih izjav in govorov.
Delavski upor se naslavlja na dravo in govori v ekonomsko-drubenih ka-
tegorijah, kar je okvir politike, ki je doma tudi tedanjemu (in sedanjemu)
medijskemu diskurzu, ki ga je tudentski upor , ki ni stopal v dialog z dra-
vo (razen posredno, preko spopadov z represivnim aparatom drave) in go-
voril v nerazumljivem jeziku, nekoliko presenetil.
Ko v ospredje v asopisnem poroanju pride delavski upor, so stvari spet
na svojem mestu, razumljive in interpretabilne. Vzpostavita se dve veliki in
antagonistini skupini akterjev, francoska drava oz. politini vrh in leva
opozicija, ki vkljuuje opozicijske stranke v parlamentu, sindikate in dela-
vsko gibanje. Poroanje o dogajanju v Franciji se raziri in postane osrednja
tema Dela in Dnevnika , a na raun tudentskega gibanja, ki se na njunih
straneh pojavlja vse manj.
Evropa , zgodovina in politini subjekti
Tudi po zaetku splone stavke Dnevnik najprej e nekaj dni poroa
predvsem dejstveno. 21. maja na sedmi strani, ki je drugae namenjena ko-
mentarjem, objavljen obirneji lanek, ki prinaa le podatke o tevilu stav-
kajoih delavcev , metodah stavke (zasedanje tovarn, zapiranje direktorjev
v njihove pisarne) in nateva panoge, v katerih se stavka. Dodan je e opis
vpliva stavke na vsakdanje ivljenje v Franciji , ni pa opisov ali citatov dela-
vske politike, njihovih zahtev in razglasov. Znailna ocena politine situ-
acije je: Politinih posledic stavke e ni mogoe oceniti. Predsednik de
Gaulle se je veraj znova posvetoval z ministroma za socialno skrbstvo in
notranje zadeve, ki kasneje nista hotela povedati niti besedice o tem, kaj so
se pogovarjali. Iz predsednike palae so samo sporoili, da se de Gaulle ne
namerava obrniti narodu pred 24. majem. Politike se torej ne da razbra-
ti niti iz delavskih akcij samih da bi izvedeli kaj o politiki moramo krot-
ko akati pred vrati predsednike palae in se vmes zadovoljiti s skromnim
dejstvenim poroanjem. Ponovno so edini legitimni politini akterji dr-
avno vodstvo, predsednik, ministri in voditelji strank. Tudi delavci se v
asopisnem poroanju ne kvalifcirajo kot avtonomni in legitimni politi-
ni subjekti, a njihove akcije vsaj premaknejo teie poroanja od moralnih
premislekov k politinim (tema postane legitimna politina tema, medtem
ko poroanje o tudentskem uporu tega ne obravnava kot politini dogo-
dek), a delavske mnoice , tako kot tudentske, ostanejo neme tisti, ki naj
bi delali zgodovino, o njej ne smejo govoriti. Za to je potrebno poakati na
nastop dravnega vrha.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1,
Poroanje o razrednih bojih v Franciji se v naslednjih dneh nadaljuje z
opisi parlamentarnega teatra ele, ko se v zgodbo vkljui tudi ta, dobi po-
roanje obliko obiajnega in popolnega politinega poroanja. Dokler so
o dogodku molali uradni francoski politiki, so molali tudi asopisi ozi-
roma so se omejevali na dejstveno poroanje in nekaj moralnih spekulacij.
Premik od tudentskega upora k mnoini delavski stavki je dogodek legi-
timiral kot pravo in ustrezno politino temo, poakati je bilo treba le, da
spregovorijo pravi in ustrezni politini akterji. V Dnevniku se od 22. maja
naprej zanejo pojavljati citati govorov pomembnih francoskih politikov
in podrobni opisi dogajanja v francoski vladi in parlamentu. Gre za dva
kriterija, ki se ju dri objektivno poroanje o politiki (kot neem, kar
je, za razliko od nespornih in objektivnih drubenih in naravnih dejstev,
nujno kontaminirano z ideologijo in spolitizirano)
12
mesto politike
sta lahko le vlada in parlament oziroma izvrna in zakonodajna veja drav-
ne oblasti in edini legitimni politini akterji so lani vlade in parlamentar-
ci (ter njihovi ustrezni ekvivalenti v socialistinih ureditvah). Diskurzivna
strategija nevtralnega poroanja o politiki je torej stroga omejitev podro-
ja politike na delovanje dravnega vrha in tevila posameznikov, ki lahko
legitimno govorijo o politiki na profesionalne politike, ki zasedajo mesta v
vladi ali parlamentu. Nevtralno poroanje o politiki je pravzaprav dejstve-
no poroanje o poteku politinih procesov v vladi in parlamentu doloe-
ne drave ker je velik del politike tudi govorjenje, so del dejstev, o katerih
se poroa, tudi citati iz izjav in govorov uradnih politikov. Nevtralni aso-
pisi lahko politizirajo le skozi usta uradne dravne politike e ta mol-
i, kot se je zgodilo v Franciji v prvi polovici maja, mu ostane le natevanje
tevilk in drugih empirinih podatkov, tevila aretiranih tudentov in ra-
njenih policajev, tevila stavkajoih delavcev in zasedenih tovarn. ele ura-
dni politini vrh je pristojen situacijo intepretirani in e gre, kot v naem
primeru, za konfrontacijo med politinim vrhom in politinimi subjekti
iz ljudstva , drugi lahko nastopajo le v podrejeni, sekundarni, pasivni vlogi,
kot statisti v parlamentarnem boju, v katerem vladajoa gaullistina koali-
cija predstavlja status quo, medtem ko leva parlamentarna opozicija pred-
stavlja neme delavce in tudente .
Poroanje se do konca maja nadaljuje na nain opisovanja dogajanja v
parlamentarnem teatru. Medtem ko zahteve, deklaracije in politine pra-
kse upornih tudentov in delavcev niso bile deleni posebne pozornosti, je
dolgoasno in predvidljivo parlamentarno mletje podrobno opisano; med-
1i Primo Kraovec, Dvojno delo ideologije: avtonomija novinarstva in politika nevtralnosti, v:
Primo Kraovec in Igor . agar, Medijske politike v postsocializmu, Ljubljana 2009.
1,, 68 kot hkratna kriza evropskega Zahoda in Vzhoda
tem ko veina tudentskih in delavskih organizacij in posameznikov ni na-
stopala poimensko, na nain individualnih akterjev, so stranke in njihovi
pomembneji lani pedantno popisani in nateti. Iz sicer skromno dejstve-
nega, a vseeno poroanja o dejanskih zgodovinskih dogodkih, se poroa-
nje spremeni v spremljanje parlamentarnega lutkovnega gledalia, kjer so
dejanski drubeni boji zastopani oziroma reprezentirani. O tudentskem
uporu se e naprej poroa kot o ulinem spektaklu, ki naj bi bil usmer-
jen predvsem proti vladi, kot reakcija na vladno politiko (politini akter-
ji iz ljudstva v nevtralnem poroanju lahko nastopajo le tako, kot reakci-
ja na vladno politiko, kot gola negacija oziroma protest politiko lahko
dela le dravni vrh, ljudstvu je, v perspektivi nevtralnega poroanja, dopu-
eno le da to odobrava ali ob tem negoduje), ne pa kot subjekt lastne, afr-
mativne in avtonomne politike. Tako je iz poroanja izpueno vse, kar je
bilo v dogodkih maja 68 v Parizu novega in politino prelomnega: oblike
politine organizacije, ki so se formirale na zasedenih univerzah in tovar-
nah, teorija, ki se je tam producirala, ter predvsem nove politine perspek-
tive in koncepti, ki sta jih obe gibanji proizvedli kritika tovarnike disci-
pline in drube dela , predelava marksizma, ki ni ve temeljil na valoriza-
ciji dela , problematizacija tradicionalnih drubenih (medspolnih, druin-
skih, prijateljskih) odnosov, poskusi oblikovanje komunistine politike, ki
ni ve vezana na dravo ali delovno mesto, kritika tako zahodnega kapita-
listinega kot vzhodnega partijsko-birokratskega izkorianja in zatiranja
... Jugoslovanske asopise diskurzi upornih delavcev in tudentov zanima-
jo le, vkolikor jih lahko prevedejo v zahteve po samoupravljanju in neposre-
dni demokraciji ,
13
kar je sicer na najsploneji ravni res, a umanjka podrob-
neja obravnava teh diskurzov, ki bi lahko razjasnila, kaj je bilo v celotni si-
tuaciji dejansko novega in zgodovinsko prelomnega.
Namesto tega si sledijo poroila o izjavah Pompidouja , De Gaulla , Mit-
teranda idr., ki govorijo znotraj starih politinih konceptov in liberalno-
demokratskih kliejev. Delo te klieje sicer res sproti problematizira in kri-
tizira, a le znotraj okvirov uradne socialistine kritike zahodnega kapita-
lizma
14
(kar je sicer samo po sebi precejen preboj kot bomo videli kasne-
1 Podkrepljeni tudi s Sartrovo intelektualno in moralno avtoriteto: Prihodnost more biti le
socializem , povezan z demokracijo . Omenil je tudi samoupravljanje kot izhod iz sedanjega
poloaja ... (Delo , 22. 5., 1.)
1 CGT in KPF e nista trenutno v avantgardnem poloaju razvoja (Delo , 22. 5., 1); //e
zdaj je jasno dvoje: da bo do precejnjih sprememb v stilu francoske politike in drubene
strukture prilo, e ne po tej, pa po drugi poti, in da je razvoj v tej deeli e mono prehi-
tel parlamentarno govornitvo (Delo, 23. 5., 1) to je tudi edini primer, ko Delo kritizira
parlamentarno govornitvo, a svojega poroanja vseeno ne prilagodi novi politini situa-
ciji in novim politinim akterjem ; Francija je v tekih krih odhajanja starega in mehkem
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1,6
je, pri analizi poroanja o okupaciji ekoslovake , je zahodni demokra-
tini socializem pogosteje percipiran kot taktini zaveznik proti agresivni
zunanji politiki Sovjetske zveze kot naelni nasprotnik socializma ) tako
je sicer kritiziran malomeanski sistem Zahoda in je monost revolu-
cije na Zahodu obravnavana odobravajoe, a obenem niso isti kritiki pod-
vreni elementi malomeanstva v Jugoslaviji sami, francoska tudent-
sko-delavska kritika ni videna kot nekaj, kar zadeva tako Zahod kot Vzhod
Evrope , kot nekaj, kar problematizira ureditev socialne drave v obeh, tako
kapitalistini kot socialistini razliici fetiizem dela in napredka, kon-
servativne drubene mikroodnose, dravno birokratsko administriranje
ivljenj dravljanov, institucije zapiranja in discipliniranja ...
S tem se sicer jugoslovanski asopisi postavljajo v napredno pozicijo gle-
de na kapitalistino demokracijo in deloma povzemanjo nekatere zahteve
delavskega gibanja v Franciji ,
15
a ostajajo znotraj klasinega horizonta so-
cialistine politike odloujo je ekonomski boj, v katerem je glavni cilj
emancipacija delavskega razreda , ki bo procesu svoje emancipacije emanci-
piral tudi vse ostale razrede in uresniil brezrazredno in brezdravno, to-
rej resnino svobodno drubo komunizem . A problem, ki je oiten e
v predstavitvi zaporednega razvoja razrednih drub (antino sunjelastni-
tvo, fevdalizem, kapitalizem ) v Manifestu, je, da revolucionarne spremem-
be produkcijskega naina nikoli niso izvedli zatirani in izkoriani tiste-
ga sistema antinega sunjelastnitva niso ukinili sunji, temve barba-
ri; fevdalizma niso ukinili tlaani, temve meanstvo, razred, ki se je po-
javil na novo in uveljavil nove ekonomske forme in prav tako kapitaliz-
ma ni uspelo zruiti delavskim gibanjem, eprav so ta v svojem boju dosegla
pomembne socialne in politine pridobitve, predvsem na podroju mate-
rialnega standarda in delavskih pravic tako na demokratino-kapitalisti-
nem Zahodu kot na socialistinem Vzhodu . Kot je slutil e Lenin v kriti-
kah ekonomizma in v odgovorih na kritike, da njegova oblika politike ni
vrtincu prihajanja novega, (Delo, 27. 5., 1), opozarjanje na antikomunizem golistov 30. in
31. maja ...
1, Samoupravljanje je postalo aktualna parola v dananji Franciji . /.../ Na poudarek je pred-
vsem na delavskem samoupravljanju v skladu z delavsko demokracijo ... (Delo , 30. 5., 1)
kar je tudi eden izmed redkih primerov, ko besedo dobi delavski aktivist, a e to verjetno le
zato, ker so njegove besede v sozvoju s tedanjo vladajoo jugoslovansko ideologijo, ker se jih
da neposredno razumeti v prevladujoem umevanju politike in njenih zaeljenih ciljev. Mor-
da najpomembneji sklep priujoe raziskave je zato, da se napredni elementi v nevtralnem
poroanju, ki je nadvse rigidno in v celoti pristaja na horizont politike, kot ga zarisuje vsako-
kratna vladajoa ideologija, lahko pojavijo le nakljuno, kadar obstajajo napredni elementi
tudi v vladajoi ideologiji in politini kulturi takrat jih nevtralno poroanje strokovno
povzame.
1,; 68 kot hkratna kriza evropskega Zahoda in Vzhoda
delavska razredna politika, povzetih v sloviti doktrini o poklicnih revoluci-
onarjih
16
in kot je oitno iz osvobodilnih ljudskih vojn ljudstev Jugoslavije ,
Kitajske, Vietnama idr., ki so jim same materialne razmere ter konkretne
naloge v osvobodilnem boju narekovale (v praksi, e e ne vedno v ideologi-
ji in retoriki) odstopanja od klasinih socialistinih doktrin in receptov, je
za zruenje in ukinitev kapitalizma potreben vdor novega razreda v zgodo-
vino (klasina delavska gibanja so lahko ostala le pri reformizmu v okvirih
kapitalizma , zato so Leninove
17
intervencije v polemiki proti ekonomizmu
in spontanizmu ter koncept partije kot avantgarde kljuni). Morda so bili
tudi uporniki tudentje v Parizu skupaj s svojimi tovarii od Mehike do
Kitajske poskus oziroma zametek taknega novega razreda a tega se s
perspektive klasine socialistine politike ni dalo videti.
Evropa , mir in demokratini socializem (Evropa v
poroanju Dela in Dnevnika o okupaciji ekoslovake
avgusta 1968 )
Evropa v mitu socializma
Diskurz poroanja Dela in Dnevnika o okupaciji ekoslovake leta
1968 je strukturiran kot spopad dveh nasprotnih si ideolokih perspektiv,
dveh antagonistinih branj mita socializma demokratinega, huma-
nega, naprednega socializma (politina in ideoloka perspektiva Jugosla-
vije in ekoslovake ) in birokratskega, avtoritarnega, etatistinega socia-
lizma (politina in ideoloka perspektiva Sovjetske zveze in drugih drav,
ki so sodelovale v okupaciji ekoslovake ). Strukturo tega spopada in na-
in, kako skupen mit socializma doloa in omjejuje obe omenjeni ideoloki
perspektivi smo analizirali v prejnjem poglavju, tokrat nas bo bolj zani-
mala vloga Evrope v tem diskurzu oziroma kako deluje in na kaken nain
se pojem Evrope umea v omenjeni spopad in kakno je njegovo razmerje
do obeh antagonistinih ideolokih perspektiv. Pojem je zaenkrat seve-
da le provizorina oznaka brez teoretskih pretenzij kaj natanko, tj. kate-
ro diskurzivno dejstvo je Evropa v diskurzu poroanja jugoslovanskih
asopisov o okupaciji ekoslovake , moramo e ugotoviti.
V poroanju o okupaciji ekoslovake je mit socializma predstavljal
osnovni ideoloki horizont, dogodek okupacije pa prelomno zgodovinski
situacijo, ki lahko ogrozi obstoj socializma kot takega, ki lahko torej uni-
i sam referenni okvir zamiljanja in prakticiranja socializma . Posledino
je bil diskurz poroanja o okupaciji zastavljen zelo ostro in usodno na-
16 Vladimir Ilji Lenin , Kaj delati?, v: Izbrana dela I, Ljubljana 1977.
1; N. m.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1,8
mesto pluralnosti ideolokih perspektiv, ki jih obiajno omogoajo moder-
ni miti,
18
sta ostali le dve, diametralno nasprotni in antagonistini, in obe
sta se poskuali vzpostaviti kot tista, ki bo lahko, v dani zgodovinski situ-
aciji, reila socializem pred unienjem. Apokaliptina vizija je bila namre
lastna obema perspektivama tako so zagovorniki naprednega socializma
trdili, da bo socializem uniila praksa uveljavljanja vojake moi, s katero
poskua birokratski sistem ohraniti svojo problematino razliico socializ-
ma pri ivljenju, medtem ko so zagovorniki birokratskega socializma trdili,
da bo do unienja socializma privedla ravno demokratizacija, saj naj bi bila
ta le krinka za kontrarevolucijo .
19
Usodnost situacije in pretea nevarnost
unienja socializma je mnotvo heterogenih ideolokih perspektiv znotraj
mita socializma zreducirala na dve radikalno antagonistini in obe sta v
medsebojnem spopadu poskuali pokazati, da druga ne spada v mit socia-
lizma ter jo izriniti iz skupnega ideolokega horizonta.
Pri tem sta se obe
20
perspektivi sklicevali na resninost svojega in lanost
nasprotnega socializma . lo je torej, e uporabimo Foucaultovo terminolo-
gijo, za formacijo reima resnice,
21
v katerem mehanizmi pridobivanja ve-
dnosti znotraj horizonta specifne, socialistine racionalnosti vladanja in
uveljavljanja te vednosti kot resnice niso bili linearni in enostavni, temve
predmet boja med naprednim, demokratinim in birokratskim , avtoritar-
nim socializmom . Obe perspektivi, ki sta pretendirali na mesto nove raci-
onalnosti vladanja sta izhajali iz skupne zaloge vednosti, ki jo je predsta-
vljal mit socializma (teorija Marxa , Engelsa in drugih komunistinih teo-
retikov, politina praksa Lenina ter mednarodnega delavskega gibanja, ko-
munistina branja razsvetljenskih teoretskih in demokratinih politi-
nih idej svobode, pravic, vladavine ljudstva , emancipacije itn. , boj pro-
ti imperializmu in faizmu, iskanje nekapitalistine ekonomske ureditve,
vpraanje drave itn.), a je bil vsak element te skupne zaloge vednosti v boju
obeh perspektiv drugae oziroma nasprotno interpretiran. lo je torej za
to, kateri izmed antagonistinih socialistinih modelov racionalnosti vla-
danja bo uveljavil svoje naine branja klasinih tekstov, svoj nain reeva-
18 Teorijo mita na splono ter njegove ambivalentnosti in potencialnega politinega pluralizma,
ki ga omogoa v moderni politiki, povzemamo po Rastko Monik , Julija Primic v slovenski
knjievni vedi, Ljubljana 2006, 125. Za bolj natanno opredelitev mita socializma in dveh
nasprotnih si perspektiv znotraj njega gl. prejnje poglavje.
1 TASS trdi: Praga nas je nujno klicala na pomo. To zahtevo so poslali zaradi nevarnosti, s
katero preti SSR kontrarevolucija . (Delo , 21. 8., prva posebna izdaja, 1.)
io Sovjetska oziroma perspektiva tiska drav napadalk nam je bila dostopna le preko ponatisov
in citatov v Delu in Dnevniku , a je tudi iz teh omejenih virov oitno, da je tisk drav napadalk
uporabljal po strukturi enake, eprav po ideoloki usmeritvi nasprotne diskurzivne strategije.
i1 Michel Foucault , Vednost oblast subjekt, Ljubljana 1991, 5777.
nja vpraanja drave, svoj model delavskega nadzora nad produkcijskimi
sredstvimi, svojo prakso ljudske demokracije itn. kot racionalnost vladanja
socializma na splono, ki bo sposobna odrejati resninost in lanost znan-
stvenih in flozofskih spoznanj, nainov vladanja, pisanj zgodovine itn.
Po Foucaultu socializem nima posebne, sebi lastne racionalnosti vlada-
nja oziroma vladnosti ima le posebno zgodovinsko in ekonomsko racio-
nalnost: /.../ dejansko, in to je pokazala zgodovina, lahko socializem de-
luje le povezan z druganimi tipi vladnosti. /prevedel P. K./
22
Realno ob-
stojei socializmi so se po Foucaultu tako povezovali ali z liberalno racio-
nalnostjo vladanja ali pa z racionalnostjo vladanja , ki je zgodovinsko pred-
hodila liberalni, s hiper-administrativno racionalnostjo vladanja policijske
drave , ki je bila znailna za Evropo sedemnajstega in osemnajstega stole-
tja. Foucault dodaja, da je nenehno preizpraevanje ali gre za resnien ali
laen socializem, ki je tudi predmet nae analize, ravno uinek odsotnosti
avtonomne socialistine racionalnosti vladanja , ki jo nadomea nenehno
preverjanje zvestobe klasinim tekstom.
23
To obenem nastopa kot simula-
cija avtonomne socialistine racionalnosti vladanja , ki skriva, da je jugo-
slovanski socializem (deloma) pripet na liberalno racionalnost vladanja in
sovjetski (deloma) na racionalnost vladanja policijske drave , da ne gre za
popolno zgodovinsko in politino novost, temve predelavo e obstojeih
politinih konceptov, nael, postopkov in nainov organizacije.
Evropa v tem kontekstu nastopa kot zunanji posrednik, kot element
mediacije, ki prihaja izven skupne zaloge vednosti, izven komunistinega
kanona. e v utemeljitvenem tekstu tega kanona je komunizem oprede-
ljen kot sicer evropski pojav, a kot nekaj kar nasilno prekinja obiajen tok
evropske zgodovine, kar radikalno prelamlja z dotedaj obstojeimi drube-
nimi in politinimi formacijami ter ideologijami kot poast, ki hodi po
Evropi .
24
Na vrhuncu krize in razcepa znotraj realno obstojeega socializ-
ma se Evropa vrne kot posrednik, kot vmesni len, ki ni del nobene izmed
ideolokih perspektiv, ki sestavljata poroanje o okupaciji ekoslovake ,
a omogoa prehod iz ene v drugo oziroma predstavlja minimalni pogoj za
njun dialog, etudi je ta antagonistien in destruktiven. Oziroma, natan-
neje reeno, ravno zato ker je ta dialog antagonistien in destruktiven, mit
socializma ne more predstavljati pogoja zanj saj poskuata obe nasprotni
si ideoloki perspektivi dokazati da druga pravzaprav ne temelji na skupni
mitski podlagi, da so njene reference na elemente skupne zaloge vednosti
ii Michel Foucault , Te Birth of Biopolitics, Basingstoke 2008, 92.
i N. d., 9294.
i Karl Marx in Friedrich Engels, Komunistini manifest, Ljubljana 1976.
neupraviene in lane, ter da bi morala zapustiti skupni ideoloki horizont
, zato je potrebno, da bi bil antagonistini dialog, katerega namen je uni-
enje ene izmed obeh perspektiv, sploh mogo, uvoziti element od zunaj
in ta element je Evropa.
25
Mit socializma tako predstavlja skupno zalogo
referenne vednosti, odreja osnovno strukturo tega ideolokega dialoga in
mu postavlja meje, medtem ko je Evropa uvoeni zunanji posredovalni ele-
ment, ki ga omogoa. Omogoa ga na dva osnovna naina kot element
razlikovanja (delitve na demokratini Zahod in socialistini Vzhod ) in kot
element povezovanja, spajanja (Evropa obenem oznauje oziroma zgoa
tisto, kar je skupno tako Zahodu in Vzhodu antifaistini boj med drugo
svetovno vojno in povojno ureditev, ki temelji na ideji miru ).
Evropa in delitev na Vzhod in Zahod
Evropa se v poroanju o okupaciji ekoslovake redko pojavlja sama,
skoraj vselej je v konjunkciji z vrednoto miru
26
(evropski mir ), ki izvira iz
antifaizma oziroma povojne ureditve Evrope . Tako se retroaktivno vzpo-
stavlja poseben diskurzivni prostor, v katerem je mogoe pisati zgodovino,
osredotoeno na omenjeni dve osnovni vrednoti. V tej perspektivi je dru-
ga svetovna vojna kljuni dogodek, povojni mir pa kljuni proces v zgo-
dovini tako skonstruirane Evrope . Takna Evropa je nujen pogoje diskur-
zivne konstrukcije demokratinega socializma , kar je sintagma, ki ozna-
uje tako pozitivno vsebino jugoslovanske in ekoslovake poti v socia-
lizem (ljudska demokracija ) kot njuno razliko od sovjetskega, avtoritar-
nega modela socializma . e sledimo Foucaultu
27
bi bila jugoslovanska in
ekoslovaka politika leta 68 ravno poskus spajanja zgodovinske in eko-
nomske racionalnosti socializma z liberalno racionalnostjo vladanja za
razliko od sovjetskega socializma , ki se je pripenjal na racionalnost vlada-
nja policijske drave . Takrat prevladujoa ideoloka delitev geografskega
prostora Evrope je bila, po liniji drubene ureditve, delitev na socialistini
Vzhod in kapitalistini Zahod . Konstrukcija Evrope antifaizma in miru
je bila, v jugoslovanskem ideolokem kontekstu, nain kako presei to de-
litev in biti obenem del obojega Zahoda (demokratini) in Vzhoda (soci-
alizem). Strategija preseganja delitve Vzhod Zahod je bila sklicevanje na
i, Da bi preverili ali je uvoz zunanjega posredovalnega elementa nujen pojav ob krizah velikih
mitov ali le specifen nain, s katerim se je znotraj mita socializma v specifni zgodovinski
situaciji leta 1968 ideoloko artikulirala takratna kriza, bi bilo potrebno ve raziskav. Zato
bomo zaenkrat uvoz zunanjega posredovalnega elementa obravnavali kot poseben primer.
i6 /P/retnja stabilnosti in miru v Evropi , zaita evropskega miru (Delo , 21. 8., p.p.i., 1),
usoda miru v Evropi (Dnevnik , 22. 8., 2), s tem sta ogroena mir in varnost v Evropi
(Dnevnik, 23. 8., 2) itn.
i; M. Foucault , n. m.
skupno zgodovino tako Zahodne demokracije kot komunisti Vzhoda so
se skupaj borili proti in premagali faizem in skupaj ustvarili novo Evropo ,
Evropo miru . Tisto, kar torej drui del Zahoda in del Vzhoda je antifai-
zem in antimilitarizem.
Linija, po kateri se deli geografski prostor Evrope , je v tej novi diskurziv-
ni konstelaciji premeena ne ve Vzhod Zahod , temve nasilne in ne-
nasilne drubeno-politine ureditve. Kot nasilne so eksplicitno oznaene
drave okupatorke (implicitno pa v ta nabor spadajo tudi tedanje faisti-
ne in vojake diktature na Portugalskem, v paniji in v Griji), tako da sta
nasilna oziroma militaristina tako del Vzhoda kot del Zahoda . Poudarek
tako ni ve na drubeni oziroma ekonomski ureditvi (socializem ali kapi-
talizem ), temve na politinem sistemu (demokratini ali avtoritarni) in
na nainu vodenja mednarodnih odnosov (diplomacija, miroljubnost, spo-
tovanje mednarodnega prava, pravice narodov do samodolobe ter suve-
renosti drav in ozemeljske integritete proti militarizmu , ekspanzionizmu
in samovoljni agresiji).
28

Eksplicitne zgodovinske paralele z nacistino zasedbo ekoslovake
leta 1939
29
vzpostavljajo zgodovinsko kontinuiteto med bojem za mir pro-
ti nasilnima, agresivnima in militaristinima faizmu in nacizmu v asu
druge svetovne vojne in sodobnim nasilnim, agresivnim in militaristi-
nim sovjetskim modelom socializma . S tem premikom perspektive je sku-
pen element Jugoslavije in ekoslovake na eni ter Sovjetske zveze in nje-
nih zaveznic na drugi strani da vse vsebujejo socialistino drubeno-eko-
nomsko ureditev potisnjen v ozadje in so tisto, kar je poudarjeno, nji-
hove medsebojne razlike. Gre torej za nov pogled na zgodovino Evrope
ne vzporeden, heterogen in antagonistien razvoj dveh gospodarskih siste-
mov, socialistinega in kapitalistinega , ki rezultira v delitvi Vzhod Za-
hod , temve vzporeden, heterogen in antagonistien razvoj politike miru
in militaristine politike (zgodovinsko dejstvo vojake okupacije uteme-
ljuje zgodovinsko primerjavo med nacistino Nemijo neko in Sovjetsko
zvezo danes).
V boju proti faizmu so se v asu druge svetovne vojne s socialistinimi
silami zdruile tiste kapitalistine sile, ki so bile demokratine (saj je fai-
zem ravno primer nedemokratinega, avtoritarnega in militaristinega ka-
i8 Prepriani smo, da le enakopravni, odprti in demokratini odnosi, ki izhajajo iz naela pro-
letarskega internacionalizma, lahko prispevajo k utrjevanju akcijske enotnosti socialistinih
sil in poglabljanju najire enotnosti vseh revolucionarnih in naprednih demokratinih sil v
boju proti imperializmu, za mir , nacionalno neodvisnost , napredek in socializem . (Delo ,
22. 8., 1.)
i Dramatina no v Pragi , ko je SSR doivljala drugi Mnchen. (Delo , 22. 8., str. 1.)
pitalizma ). Tako je demokracija drug element oziroma druga kljuna vre-
dnota, ki omogoa in strukturira novo delitev, ki v jugoslovanskem aso-
pisnem poroanju o okupaciji ekoslovake nadomea takrat uveljavlje-
no in prevladujoo delitev Vzhod Zahod : demokratine (in miroljubne)
proti avtoritarnim (in militaristinim ) silam. Drubeno-ekonomska ure-
ditev je v tej perspektivi neodvisna od osnovne usmeritve v zunanji oziro-
ma mednarodni politiki tako socializem kot kapitalizem sta lahko tako
miroljubna kot militaristina . Obenem pa je med politinim sistemom in
nainom vodenja mednarodne politike vzpostavljen odnos nujnosti de-
mokracija (tako socialistina kot kapitalistina) je nujno miroljubna, med-
tem ko je avtoritaren politini sistem (tako sovjetski socialistini kot fai-
stini kapitalistini) nujno militaristien in agresiven. S tem se retroaktiv-
no ideoloko legitimizira spajanje z liberalno racionalnostjo vladanja (de-
mokracijo ), saj to, v dani ideoloki perspektivi, predstavlja edini moni na-
in ohranjanja zgodovinske tradicije antifaizma in boja za mir , ki ju vsebu-
je ta nova diskurzivna konstrukcija Evrope .
Obenem pa ta diskurzivna konstrukcija Evrope in zgodovinske konti-
nuitete z antifaizmom omogoa kritiko sovjetske okupacije kot izdaje an-
tifaistine tradicije in zavrnitev kritik (ki jih je na Jugoslavijo in ekoslo-
vako naslavljal tisk drav okupatork) o kontrarevolucionarni naravi zave-
znitva s kapitalistinim Zahodom in demokratinih reform v Jugoslavi-
ji in ekoslovaki .
30
Retorika, s katero SZ in njene zaveznice opraviujejo
okupacijo S namre vztraja pri stari delitvi na kapitalistini Zahod in so-
cialistini Vzhod , znotraj katere je vsako preseganje te delitve izdaja revo-
lucionarne preteklosti (v perspektivi SZ in njenih zaveznic iz varavskega
pakta evropski Vzhod vzpostavlja zgodovinska kontinuiteta socialistinih
revolucij , zaeni z Oktobrsko, Zahod pa zgodovinska kontinuiteta ka-
pitalistine reakcije), kar pomeni, da je vsako, etudi kot v naem pri-
meru zaasno in situacijsko, zaveznitvo z Zahodom pomeni popua-
nje kapitalizmu in opuanje pozicij socializma .
31
Premestitev osi sociali-
stini Vzhod kapitalistini Zahod na delitev demokratina in miroljub-
na Evropa proti avtoritarni in militaristini Evropi ter nadomestitev dru-
beno-ekonomske ureditve in prisotnosti/odsotnosti socialistine revoluci-
je kot kljunih kriterijev delitve s tradicijo miru , antifaizma in demokra-
o Kontrarevolucionarji, ki jih spodbujajo in podpirajo imperialisti, si prizadevajo priti na
oblast. (Delo , 24. 8., 2.)
1 /B/ratska pomo socialistini ekoslovaki je spravila v bes imperialiste in reakcionarne
kroge, ki so si na tihem eleli obnovitev kapitalizma v ekoslovaki ... Vse je bilo pripravlje-
no, da se drava ehov in Slovakov odtrga od druine socialistinih narodov in da se obnovi
mrana kapitalistina preteklost. (Delo , 23. 8., 2.)
tine politine ureditve je premik perspektive, ki omogoa zavrnitev ome-
njene legitimizacije okupacije S in njene kritike jugoslovanske in eko-
slovake poti v socializem . V ideoloki perspektivi SZ in drav zaveznic je
socialistina drubeno-ekonomska ureditev nujno vezana na tono doloe-
no politino ureditev (ki jo jugoslovanski mediji oznaujejo kot etatistino
in birokratsko).
32
Zveza med politiko in ekonomijo je deterministina, so-
cialistina druba mora nujno imeti za svoj politini sistem centralizirano
policijsko dravo , kar pomeni, da je vsakrna reforma v smeri demokracije
v politinem polju obenem nujno znak popuanja na drubeno-ekonom-
skem podroju, se pravi ukinjanja socializma in uvajanja kapitalizma . Pre-
mik v smeri demokracije na politinem podroju nujno vsebuje svoj korelat
v ekonomiji (oziroma, natanneje, premik v smeri demokracije je samo po-
vrinski znak globjih premikov v ekonomiji), saj sta, v tej ideoloki perspek-
tivi, demokracija in kapitalizem prav tako deterministino in nujno pove-
zana kot socializem in policijska drava.
Zasuk perspektive, ki ga naredijo jugoslovanski mediji v poroanju o
okupaciji S , pa ravno osvobodi razmerje med politiko in ekonomijo te
rigidne determiniranosti, ter postavi demokracijo kot politino izbiro in
rezultat boja za svobodo, kot nekaj, kar ustvarjajo ljudske mnoice in ne
kot preprosto neposreden proizvod kapitalistinega ekonomskega sistema,
ki le prikriva njegovo nepravinost. Demokracija v jugoslovanski ideoloki
perspektivi ni ve nujno vezana na katerikoli ekonomski sistem in tudi ne
pomeni toliko formalnih znailnosti ureditve politinega sistema, temve
prej osnovno naelo njegovega delovanja in organizacije
33
takna pozici-
ja ji omogoa tako potencialno kritiko zahodne, formalne demokraci-
je , kjer je udeleba ljudstva prej stvar rituala kot dejanske udelebe pri po-
litinem odloanju, kot tudi kritiko avtoritarnosti sovjetskega politine-
ga sistema in potencialno tudi avtoritarnosti nekaterih kapitalistinih dr-
av (panija, Portugalska, Grija) in obenem tudi osnovno naelo delo-
vanja ekonomije.
Demokracija tako ni le politino in na tej toki zaneta jugoslovanska
ideoloka perspektiva in zgodovinska praksa pomembno odstopati od pre-
proste sheme o pripetosti socializma na e dovreno in prej obstojeo ra-
cionalnost vladanja, ki jo na navedenem mestu predlaga Foucault , tem-
ve tudi drubeno in ekonomsko naelo. Delavsko samoupravljanje pome-
i /S/tari birokratsko-etatistini okviri /.../ zbirokratizirani etatistini sistem /.../ birokratske
tenje /.../ stalinistine metode ... (Delo , 25. 8., 2.)
/K/er smo demokratina druba, ker imamo demokratsko partijo ter demokratski central-
ni komite ... (Delo , 25. 8., 2.)
ni ravno udelebo in soodloanje delavcev pri upravljanju podjetij. V jugo-
slovanski perspektivi sintagma demokratini socializem ne ukinja le rigi-
dne enosmerne determiniranosti politike po ekonomiji, temve tudi aplici-
ra oba lena (tako demokracijo kot socializem) na tako ekonomijo kot po-
litiko. Tako politini kot ekonomski sistem sta tako demokratina kot so-
cialistina ekonomski sistem Jugoslavije je delavsko samoupravljanje , kar
ga louje tako od kapitalistine dominacije nad ekonomijo na Zahodu kot
dravne na Vzhodu , medtem ko je njen politini sistem ljudska demokra-
cija , kar ga prav tako louje tako od formalne demokracije Zahoda kot od
avtoritarne partijske vladavine na Vzhodu . Ideoloka in politina aplikaci-
ja demokracije na tako ekonomijo kot politiko omogoa zaveznitvo z Za-
hodom po liniji skupne antifaistine zgodovine in zavezanosti miru v zu-
nanji politiki ob ohranjanju razlike do Zahoda , ter obenem omogoa za-
vrnitev kritik z Vzhoda in formulacijo kritik Vzhoda (ter obenem e se
za to pokae potreba, kot v primeru delavske vstaje v Franciji Zahoda ).
Evropa in kritike faizma, militarizma in imperializma
Antifaistini boj je bil osnova jugoslovanske dravnosti in njen kon-
stitutivni zgodovinski moment, za razliko od Sovjetske zveze , kjer ta mo-
ment predstavlja Oktobrska revolucija. Ostale socialistine drave vzho-
dne Evrope je ob koncu druge svetovni vojne osvobodila sovjetska Rdea
armada, medtem ko je Jugoslavijo osvobodilo njeno lastno ljudstvo ob pod-
pori zahodnih zaveznikov. Tako je doloen kompromis, doloeno zavezni-
tvo z Zahodom vpisano e v samo konstitucijo Jugoslavije , eprav se je ta
konstituirala kot socialistina drava. Obenem pa socialistina Jugoslavi-
ja ni, tako kot Sovjetska zveza, nastala iz samo socialistine revolucije , tem-
ve iz kombinacije socialistine revolucije in antifaistinega boja in ravno
v tem je glavna razlika med sovjetsko in jugoslovansko ideologijo za sov-
jetsko je konstitutiven boj proti kapitalizmu , za jugoslovansko pa boj pro-
ti faizmu.
Demokracija , v splonem evropskem ideolokem kontekstu, nastopa kot
osnova skupnega antifaistinega boja vseh zaveznikov in, v specifno ju-
goslovanskem kontekstu, kot mnoini ljudski boj za svobodo. Mir v zu-
nanji politiki je ekvivalent demokraciji v notranji in osnovne vrednote ju-
goslovanske zunanje politike neposredno izhajajo iz antifaistine, ne sov-
jetske revolucionarne tradicije (tu je tudi glavna razlika med obema v poj-
movanju socialistine zunanje politike): te vrednote so suverenost drav,
pravica do samoodlobe, pravica do samostojne poti v socializem , nevme-
avanje v notranje zadeve drugih drav, miroljubna koeksistenca
34
itn. Na-
sprotje teh vrednot so vrednote avtoritarnosti (kot nasprotja demokraci-
je ) in nasilja (kot nasprotja miru ), kar je oboje pripisano Sovjetski zvezi in
njenim zaveznicam. V jugoslovanski perspektivi gre pri okupaciji za nepo-
sredno krenje povojne ureditve Evrope , ki temelji na miru . Militarizem
in agresija v zunanji sta prikazana kot neposredna uinka avtoritarnosti in
dominacije v notranji politiki,
35
torej je os neposrednega doloanja prema-
knjena e v sovjetski perspektivi neposredno doloanje poteka na osi eko-
nomska politina ureditev (in socializem nujno izkljuuje demokracijo ,
ki naj bi bila le maska kapitalistinega izkorianja), v jugoslovanski poteka
na osi notranja zunanja politika, in nedemokratinost v notranji nujno
privede do nasilja v zunanji politiki, in, obratno, demokratinost v notranji
pomeni zavezanost miru v zunanji politiki. Kritika okupacije ekoslova-
ke je tako obenem nujno tudi kritika sovjetske notranje politike in kritika
militarizma nujno tudi kritika avtoritarnega birokratizma .
eprav v primeru poroanja jugoslovanskih asopisov o okupaciji e-
koslovake prevladuje kritika sovjetskega tipa socializma in njegove zu-
nanje politike (neposredno povezane oziroma doloene z avtoritarnostjo
njegove notranje politike), je ta kritika e vedno podana s stalia (alterna-
tivnega) tipa socializma . Ne gre torej za obiajno hladnovojno denunciaci-
jo socializma v kontekstu ideolokega dvoboja med vzhodnim blokom
in svobodnim svetom, temve za diskurz, ki presega to ideoloko deli-
tev in vzpostavi novo ideoloko perspektivo perspektivo demokratine-
ga socializma . Ta perspektiva omogoa in obenem zahteva kritiko oboje-
ga, tako zahodnega kapitalizma kot vzhodnega birokratskega socializma .
e je osnova sodobne Evrope in edino upanje za njeno prihodnost dejan-
sko mir , mora biti mir oziroma sklop vrednot, ki so zgoene v poj-
mu Evrope (demokracija , svoboda, mir, nenasilje) in ki izhajajo iz boja pro-
ti faizmu kot paradigmatskega boja za svobodo proti vsem oblikam nasi-
lja osnova tako zunanje (miroljubna koeksistenca, spotovanje suvereno-
sti drav) kot notranje (demokracija) kot tudi ekonomske politike, kar po-
meni samoupravni socializem , saj je kapitalizem , prav tako kot svojetski
etatistini paternalizem, oblika ekonomskega nasilja. Tako demokratini
/N/jene /Zveze komunistov Jugoslavije / politike za obrambo neodvisnosti in enakoprav-
nih odnosov med narodi ... (Dnevnik , 22. 8., 2.)
/Predsedstvo mestne konference Socialistine zveze delovnega ljudstva / je zahtevalo spo-
tovanje pravice suverene socialistine drave, da samostojno in v skladu z voljo delovnega
ljudstva oblikuje socialistine odnose. (Dnevnik , 22. 8., 5.) Vselej smo podpirali boj za
osvoboditev in neodvisnost . (Dnevnik, 23. 8., 2.)
, Gl. povzetek govora Svetozarja Vukmanovia na deseti seji CK ZKJ (Delo , 25. 8., 2).
in samoupravni socializem pomeni edino ureditev, ki v vseh svojih instan-
cah (zunanja politika, notranjepolitina ureditev, ekonomski sistem) izha-
ja iz antifaistinih nael in je edina dejansko evropska ureditev in mora
kot tak postati model razvoja v prihodnosti, saj predstavlja edini izhod iz
krize tako malomeanskega modela Zahoda kot krize sovjetskega av-
toritarnega socializma .
36
Oba modela se v trenutku, ko demokratino ljud-
ske tenje ogroajo njuno (ekonomsko ali politino) hegemonijo, zateka-
ta k nasilju, k uporabi represije, h kritvi evropskih vrednot. Po drugi stra-
ni demokratini in socializem, v tej perspektivi, pomeni zdruitev obeh
naprednih tendenc evropske zgodovine, socializma kot socialne in demo-
kracije kot politine osvoboditve, ki sta se zdruili v antifaistinem boju
na podroju Jugoslavije , kar daje Jugoslaviji posebno mesto v tej koncepci-
ji evropskih vrednot in v zamiljanju prihodnosti Evrope . Le demokratini
in samoupravni socializem je dejansko povsem antifaistina in dejansko
povsem evropska drubeno-politina ureditev, zato lahko sebe vidi in po-
stavlja kot model razvoja vse Evrope (vse ostale drubeno-politine uredi-
tve, ki v sebi ohranjajo momente taknega ali druganega nasilja, lahko pri-
nesejo le unienje in propad). A ta razvoj ni prikazan mehanino, kot esha-
toloka nujnost, temve kot nujnost nenehnega boja proti vsem oblikam
nasilja in dominacije sklicevanje na zgodovino dolgotrajnega in krvavega
boja proti faizmu predstavlja inspiracijo za aktualne boju proti njegovim
nasilnim in avtoritarnim elementom, ki so preiveli drugo svetovno vojno.
e demokratini in samoupravni socializem predstavlja kombinacijo
vseh najpomembnejih evropskih vrednot (miru , ekonomske in politine
svobode), je zgodovinski faizem njegovo neposredno nasprotje, saj kombi-
nira vrednote, ki so nasprotne temu, kar jugoslovanski asopisi v asu oku-
pacije ekoslovake diskurzivno konstruirajo kot pozitivne evropske vre-
dnote faizem je nasilen, imperialistinen in unievalen, njegovo gospo-
darstvo in politika temeljita na prisili in zatiranju. Zelo shematino in po-
enostavljeno prikazano bi tirje osnovni tipi drubeno-politinih sistemov
v tej perspektivi izgledali takole: demokratini socializem (svoboda tako
na podroju politike kot ekonomije), demokratini kapitalizem (politi-
na svoboda, a ekonomsko nasilje ), avtoritarni socializem (politino nasi-
lje, svoboda v ekonomiji), avtoritarni kapitalizem oz. faizem (nasilje tako
v politiki kot v ekonomiji). Demokratini socializem tako predstavlja ide-
alni tip drubeno-politine ureditve, faizem najslabi mogoi model, sov-
jetski socializem in zahodne demokracije pa hibridna modela (kjer tudi
6 V taknem poloaju je zgodovinska odgovornost socialistinih sil prav v tem, da razvijajo
nov koncept o mednarodnih odnosih in demokraciji . (Delo , 25. 8., 2.)
16; 68 kot hkratna kriza evropskega Zahoda in Vzhoda
njuni svobodni podroji nista povsem isti zahodni demokratini sis-
temi so formalni, reproducirajo kapitalistino izkorianje itn., med-
tem ko se avtoritarnost sovjetske politine vladavine odraa tudi na etati-
stinem nadzoru in prisili v ekonomiji a sta v naelu pozitivni). Reeno s
Foucaultovo terminologijo, socializem, povezan z liberalno racionalnostjo
vladanja (ki ima povratne uinke na njegovo ekonomsko samoupravlja-
nje in zgodovinsko antifaizem racionalnost), se v dani zgodovinski
situaciji (kmalu po tudentskih uporih in generalni stavki v Franciji kri-
zi demokratinega kapitalizma in v asu okupacije ekoslovake kri-
zi avtoritarnega socializma ) poskua vzpostaviti kot najracionalneji model
drubeno-politine ureditve, a obenem poskua vzpostaviti avtonomno ra-
cionalnost vladanja (ravno pomanjkanje te je Foucault na navedenem me-
stu oital realno obstojeemu socializmu ), temeljeo na politinih invenci-
jah partizanskega boja. Ugotovitev da je, kljub hudemu udarcu, ki ga je ta
agresija prizadejala socializmu , oitno, da se v tem trenutku odpirajo novi
vidiki in novo obdobje samoupravnega socializma in neposredne demokra-
cije (Delo , 26.8., str. 3) pomeni ravno to: iskanje avtonomne demokrati-
no-socialistine politike kot izhod iz krize tako demokratinega kapitaliz-
ma kot avtoritarnega socializma ter novih oblik dominacije in nasilja, ki ju
obe krizi prinaata.
16
Socializem, boj za
demokracijo in pot v
tranzicijo
O
semdeseta v danes prevladujoim javnem imaginariju v zvezi z
zgodovino socializma pomenijo boj za svobodo in razcvet kriti-
ne misli, ki sta po 1989 dokonno premagala avtoritarne reime realsocia-
lizma. V priujoem poglavju bomo skuali, na primerih madarske vsta-
je leta 1956, uvedbe vojnega stanja na Poljskem leta 1981 in ruenja Ber-
linskega zidu leta 1989, pokazati, da je bila dejanska zgodovina bojev za
svobodo znotraj socializma (ov) bolj kompleksna kot jo predstavljajo danes
uveljavljene zgodbe o komunistinem totalitarizmu in boju liberalnih sil
za osvoboditev. Osnovna teza poglavja je, da so bili notranji upori realsoci-
alizmu motivirani ne z liberalnimi vrednotami, vero v ekonomsko superi-
ornost kapitalizma ali v prednosti parlamentarne pred ljudsko demokraci-
jo , temve z ideali demokratinega socializma , ki izvirajo iz evropskih de-
lavskih vstaj v dvajsetih in antifaistinega boja , in ki temeljijo na koncep-
tih delavskega samoupravljanja , neposredne demokracije in humanistine-
ga socializma . Osemdeseta tako pomenijo propad tako avtoritarnih socia-
lizmov , kot njihovih demokratinih, a e zmeraj socialistinih alternativ, in
ponovno prevlado liberalnega kapitalizma .
Podlaga poglavja je raziskava Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evrope
v slovenskih asopisih v drugi polovici 20. stoletja. Tokratna interpretaci-
ja vkljuuje tri izmed analiziranih dogodkov: Madarsko 56, Poljsko 68
in Berlin 89 .
Poglavje ni povzetek raziskave oziroma njenih rezultatov, temve je (v
duhu CDA) zastavljen interdisciplinarno, tematsko ire in drubeno-kri-
tino. Rezultati raziskave predstavljajo le enega izmed virov, dodatni viri so
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1;o
zgodovinopisna, socioloka in politino-ekonomska literatura. Tematika
je ira od problematike medijskega poroanja (tedaj) jugoslovanskih aso-
pisov o Madarski 56, Poljski 68 in Berlinu 89 in vkljuuje ekonomsko,
politino in socialno zgodovinsko perspektivo ter problematike razvoja in
zatona delavskega samoupravljanja , fnanno in dolniko krizo v osem-
desetih, napetosti in antagonizme med partijsko oblastjo in naeli ljud-
ske oziroma mnoine demokracije v realno obstojeih socializmih vzho-
dne Evrope ter vlogo dela in delavstva v socialistinih drubah. Nateti do-
godki predstavljajo le posamezne reprezentativne primere sicer kontinuira-
nih socialnih, ekonomskih in politinih procesov, znailnih za vzhodnoe-
vropske socializme. Kritina perspektiva lanka je vsebovana v kritiki da-
nes prevladujoih medijskih in javnomnenjskih predstav o zgodovini soci-
alizma kot enostavnega boja med liberalnimi, demokratinim in prokapi-
talistinimi silami ter despotsko in ekonomsko nevzdrno partijsko dik-
taturo.
Poglavje temelji na novem pogledu na zgodovino vzhodnoevropskih
socializma (ov) skozi novo branje Rose Luxemburg oziroma njene kritike
Lenina in oktobrske revolucije . Osnovni, sploni teoretski okvir tega po-
gleda je zgodovina socializmov kot zgodovina antagonizma med demokra-
tino-socialistinim in prosovjetsko-realpolitinim projektom, ki imata
razline in pogosto nasprotne ekonomske, socialne in politine programe.
Poglavje je sestavljeno iz treh kratkih tudij primerov: Madarske 56 kot
primera mnoine ljudske vstaje proti sovjetskemu hegemonizmu in za de-
mokratini socializem ; Poljske 68 kot primera eskalacije tega antagonizma
do momenta, ko ga partija ne more ve nadzorovati drugae kot z vojakim
udarom in obenem zaetka fnanne faze hladne vojne ter uvajanja neoli-
beralnih ekonomskih in socialnih politik v Vzhodnem bloku; in Berlina
89 (s primerjalno analizo Tianamena ) kot zaetka konca realno obstoje-
ih socializmov in s tem tudi programa demokratinega socializma kot al-
ternative sovjetskemu modelu. Zadnji del vsebuje tudi eksplicitno kritiko
liberalnih interpretacij leta 89 kot zmage demokracije nad totalitarizmom
ter enostanske, redukcionistine revizije zgodovine socializma , ki je sledi-
la dogodkom leta 89 .
Osnovna teza poglavja je, da je bila zgodovina vzhodnoevropskih socia-
lizmov bolj kompleksna, kot se to obiajno prikazuje, ter da sta produktiv-
ni izhodii za njeno novo, korektnejo interpretacijo ponovna branja mar-
ksistinih in komunistinih kritik oktobrske revolucije ter nov pogled na
zgodovino poskusov socialistinih vstaj v Vzhodni Evropi (skupaj njihovo
povezavo s politiko komunistinih vstaj v Evropi med obema vojnama ter
1;1 Socializem, boj za demokracijo in pot v tranzicijo
politiko partizanov med drugo svetovno vojno), saj se v teh teorijah in poli-
tinih eksperimentih izoblikuje program alternativnega in danes veinom
pozabljenega demokratinega socializma .
Madarska 56: Socialistina demokracija in sovjetski
model revolucije
Dominantna interpretacija socialistinih revolucij in socialistine zgo-
dovine v Vzhodni Evropi po drugi svetovni vojne je, da so bile te revolu-
cije dravam, ki jih je ob koncu druge svetovne vojne osvobodila sovjetska
Rdea armada, vsiljene in da so bili socializmi, ki so iz teh revolucij nasta-
li, le sateliti Sovjetske zveze , del njene interesne sfere. Kot taki naj bi bili
vzhodnoevropski socializmi ekonomsko, politino in vojako povsem po-
drejeni Sovjetski zvezi , le preproste imitacije sovjetskega modela revoluci-
je in socialistine ureditve. Po tej razlagi obstaja samo en zgodovinski so-
cializem in ta je avtoritaren, sovraen do demokracije in podjetnike ini-
ciative, kri lovekove pravice in pomeni totalitarno, stalinistino policij-
sko dravo . Vsak upor proti socializmu je v tej, poenostavljeni in manihej-
ski perspektivi, mogo le kot upor proti socializmu nasploh in v imenu edi-
ne mogoe alternative: liberalne demokracije in prostega trga. Taken po-
gled je osnova danes prevladujoih teorij o zgodovini socializma kot zgodo-
vini totalitarizma ,
1
ki dinamiko evropske povojne zgodovine interpretira
kot boj med svobodo in demokracijo (ki sta mogoi le v kapitalistino -me-
anski obliki) in totalitarnim zatiranjem (ki je edina mogoa zgodovinska
artikulacija socializma ).
Zanimivo je, da je bil taken enodimenzionalen in manihejski pogled na
vstaje in boje znotraj vzhodnoevropskih socializmov tudi del uradne ide-
ologije Sovjetske zveze . Pravda in Sovjetski zvezi lojalni lokalni mediji so
tako vstajo na Madarskem leta 1956 kot reforme na ekoslovakem leta
1968 interpretirali kot kontrarevolucionarne , imperialistine zarote zaho-
dnih sil za restavracijo kapitalizma . Pogleda tako zahodnih komentator-
jev kot uradnih medijev Sovjetske zveze na dogodke, kot je bila Madarska
56, se v splonem ujemata, razlikujeta se le v politini opredelitvi do njih
sovjetski tisk je bil do domnevne restavracije kapitalizma in parlamen-
tarne demokracije sovraen, medtem ko so ji bili zahodni komentatorji na-
klonjeni. A nekoliko bliji pogled na madarsko vstajo pokae, da je bila si-
tuacija kompleksneja kot se kae na prvi na pogled. Poroanje jugoslovan-
skih asopisov je pri tem pomemben vir, saj je bila Jugoslavija edina izmed
1 Lev Centrih, Primo Kraovec in Tanja Velagi (ur.), Oddogodenje zgodovine, Ljubljana
2008; Primo Kraovec, Svi antikomunisti su tigrovi od papira, Novosti 546 (2010), http://
www.novossti.com/2010/06/svi-antikomunisti-su-tigrovi-od-papira/.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1;i
vzhodnoevropskih drav, ki je uradno zavrnila politino nadvlado Sovjet-
ske zveze in Varavski pakt ter poskusila uvesti posebno, od sovjetskega
modela neodvisno varianto socializma . Zato so bili jugoslovanski mediji,
javnost in uradna politika bolj perceptivni za kompleksnost zgodovinske
dinamike mednarodnega socializma e posebej e je ta la v smer bojev za
samoupravni in demokratini socializem kot tisto slepo pego, ki uhaja eno-
stavnim, manihejskim interpretacijam zgodovine socializma .
Pomemben preddogodek madarske vstaje leta 1956 je bil ponoven
pogreb, tokrat z vsemi dravnimi astmi, Lazsla Rajka in drugih antifai-
stinih borcev ter lanov delavskega gibanja, ki so bili ubiti med politini-
mi istkami v asu avtoritarne vladavine Matyasa Rakosija po drugi sve-
tovni vojni. Njihov ponoven pogreb je bilo tako simbolno dejanje kritike in
nestrinjanja s stalinistinim terorjem v letih 19491956, ki je bilo del splo-
nega procesa destalinizacije po Stalinovi smrti in Hruovi kritiki Stali-
novega kulta osebnosti, kot obenem afrmacija drugane socialistine poli-
tike. Simbolni pomen ponovnega pogreba se ni izrpal le v obsodbi nasilja
Rakosijevega reima, kar bi pomenilo strinjanje madarskih mnoic z ad-
ministrativno-birokratskim reimom po sovjetskem zgledu, le brez nasil-
nih ekscesov. Ponoven pogreb borcev antifaistinega in delavskega giba-
nja je pomenil ve poskus oziroma zaetek povratka k politinima pro-
gramoma, ki sta simbolizirala boj za nacionalno suverenost in samoodlo-
bo (antifaistino gibanje) in za mnoino demokracijo (delavsko gibanje)
in ki bi v pogojih nadaljevanja madarske politine odvisnosti od Sovjetske
zveze in administrativnega partijskega reima ostala neuresniena kljub
odpravi ekscesov v obliki politinega nasilja in istk. Vstajo na Madar-
skem tako sproi spomin na monost druganega, od Sovjetske zveze ne-
odvisnega socializma delavskih svetov , ne kontrarevolucionarna elja po re-
stavraciji liberalnega kapitalizma .
Kritike in obsodbe Rakosija v madarskem tisku, ki jih povzemajo tudi
jugoslovanski asopisi, so vse artikulirane kot kritike temne sence in
kode za socializem in ljudske demokracije , torej v ideolokem in po-
litinem horizontu socializma . Kritika Rakosija je kritika zgreene socia-
listine politike kot ena izmed najhujih napak Rakosijeve vlade je tako
navedeno, da je svoje zloine in nasilje izvajala v imenu socializma . Na Ma-
darskem je lo jeseni leta 1956 torej tako za boj za defnicijo socializma na
diskurzivni ravni kot za reorientacijo socialistine politike, kjer sta obsta-
jali dve osnovni monosti: hruovska destalinizacija ali pa, radikalneje,
uveljavitev zahtev delavskega gibanja in antifaistinega boja , dravne su-
verenosti in neodvisnosti ter dejanske uresniitve mnoine demokracije .
1; Socializem, boj za demokracijo in pot v tranzicijo
Umori socialistinih revolucionarjev iz preteklosti, ki so jih ubili domnev-
ni komunisti, v tednih neposredno pred zaetkom madarske vstaje pred-
stavljajo simbolno osie bojev za (re)defnicijo socializma e so mogoa
medsebojna krvava obraunavanja med osebami in politinimi skupina-
mi, ki zase trdijo, da so komunistine oziroma socialistine, mora obstajati
tudi ve razlinih socializmov . Madarska javnost in mnoice so se oktobra
leta 1956 nedvoumno odloili za socializem, ki so ga simbolno predstavlja-
li Rajko in tovarii. Ko se 23. oktobra 1956 zanejo mnoine demonstra-
cije v Budimpeti, so osnovne zahteve mnoic tri: nacionalna neodvisnost ,
socialno blagostanje in drubeno-politina participacija mnoic .
Vse tri zahteve izhajajo iz kombinacije politine zapuine antifaisti-
nega boja in predvojnega delavskega gibanja in niso specifne le za Ma-
darsko , temve zaetek te politike in antagonizma med dvema modela so-
cializma najdemo v komunistinih kritikah oktobrske revolucije na Zaho-
du in socialistinih vstajah v Evropi med obema vojnama. Izkunja vsesplo-
nega unienja prve svetovne vojne in uspeh oktobrske revolucije sta dala
zagon tudi poskusom socialistinih revolucij v drugih evropskih dravah.
Te delavske vstaje so bile kratkotrajne in krvavo zaduene ter se niso raz-
vile v trajno politino formacijo tako kot Sovjetska zveza, a so njihovi po-
litini programi, ki so bili reakcija na tako nacionalni ovinizem in opor-
tunizem evropske socialdemokracije med prvo svetovno vojno (in so bili
zato izrazito internacionalistini) kot na napake oktobrske revolucije (po-
vrnost pri reevanju agrarnega vpraanja, odsotnost jasnega alternativne-
ga ekonomskega programa, nedemokratinost nove revolucionarne obla-
sti, zatiranje politine opozicije in drugae misleih ...), preiveli zgodovin-
ski neuspeh teh vstaj in ponovno dobili na moi v antifaistinem odporu
v drugi svetovni vojni, ki je prav tako temeljil na programu internaciona-
lizma, globalne delavske solidarnosti, demokracije delavskih svetov in sa-
moupravnega socializma .
Morda najjasneji teoretski izraz je tem tenjam in politinim progra-
mom v svojih spisih, napisanih med prvo svetovno vojno in neposredno
pred ter med Spartakovsko vstajo dala Rosa Luxemburg . Luxemburg ni
bila edina, ki je pisala zgodovinske analize tedanje zgodovinske situacije,
kritike oktobrske revolucije in program socialistine demokracije (s tem se
je istoasno, na razline naina in z razlinimi rezultati, ukvarjalo mno-
go evropskih marksistinih in komunistinih intelektualcev in intelektu-
alk). Prav tako spisi Luxemburgove ne izrpajo celotne, zelo kompleksne
tematike revolucionarnega boja in porevolucionarne ekonomske, politine
in socialne ureditve, a so, zaradi svoje jasnosti, kritine ostrine, natanno-
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1;
sti in pomena, ki so ga njene teorije imele v socialistinih gibanjih 20. sto-
letja, reprezentativen primer teoretske osnove politinega programa demo-
kratinega socializma .
V svoji kritiki oktobrske revolucije se Luxemburg najprej distancira od
liberalnih in socialdemokratskih kritik revolucije kot take ne gre ji za
obsodbo revolucionarne spremembe kapitalistine drube v socialistino,
temve za kritiko nekaterih napak, ki jih ob tem storijo boljeviki gre to-
rej ne za antisocialistini temve alternativni socialistini program.
2
Nje-
na najostreja kritika je namenjena ukinjanju demokratinih institucij, kar
Trocki argumentira z njihovo domnevno togostjo in okorelostjo, ki naj ne
bi bila ustrezna zgodovinski dinamiki revolucije . Argument Rose Luxem-
burg je nasproten ravno revolucionarna politina dinamika prebudi de-
mokratine institucije in jim da nov politini zagon, kar ne pomeni, da mo-
rajo ostati natanko iste kot v meanski parlamentarni demokraciji , a ab-
solutne tudi ne njihove popolne ukinitve morajo se postopno preobrazi-
ti v oblike, ki ustrezajo novi, socialistini demokraciji . e se odpove demo-
kratinim institucijam, se s tem komunistina stranka oddalji od ljudskih
mnoic , ki jim je onemogoena politina participacija:
zdravilo, ki sta ga odkrila Trocki in Lenin , namre odprava demokracije sploh,
je huje zlo kot je ono, ki naj bi ga to zdravilo odpravilo. Zadui namre dejavno,
neovirano, krepko politino ivljenje irokih mnoic edini ivi izvir, ki lahko
popravlja vse prirojene pomanjkljivosti drubenih institucij.
3

Druga napaka, ki jo Rosa Luxemburg oita boljevikom, je odprava svo-
bode tiska in zdruevanja, kar dodatno ovira kreativno politino mo
mnoic . Leninu in Trockemu oita, da vidita revolucijo kot uveljavljanje
vnaprej izdelanega recepta, ki bi ga iroka in neovirana ljudska politina
participacija lahko samo motila.
V nasprotju s tem Luxemburg zagovarja indeterminizem revolucije in
socialistine politike, ki konkretne probleme reuje sproti in na demokra-
tien nain:
Uvesti socializem e zdale ne pomeni uresniiti vsoto izdelanih predpisov /.../
ni nobenega socialistinega /.../ programa, ki bi nas pouil o tem, kakni naj
bodo /.../ praktini ukrepi, da bi uresniili socialistina naela /.../ v vseh drube-
nih odnosih. To ni pomanjkljivost, ampak ravno prednost /.../ socializma .
4

i Rosa Luxemburg , Izbrani spisi, Ljubljana 1977, 743753.
N. d., 771.
N. m.
1;, Socializem, boj za demokracijo in pot v tranzicijo
Pogoj za to je demokratinost, zato je potrebno kritizirati in se boriti
proti socializmu , ki ga izvaja peica avantgardnih intelektualcev. Argu-
ment Rose Luxemburg je kompleksen in obenem eleganten zavrne pre-
prosto dilemo demokracija ali diktatura, kjer je demokracija nujno izena-
ena s parlamentarno meansko demokracijo in diktatura nujno izenae-
na z avantgardno komunistino kliko. Luxemburg se zavzema za demo-
kratino diktaturo, neposredno in neomejeno demokracijo oziroma dik-
taturo proletariata kot obliko socialistine oziroma delavske demokracije ,
ki naj zamenja njeno meansko obliko. Socialistina demokracija ni to-
rej ni drugega kot diktatura proletariata. Da, diktatura! Toda ta dikta-
tura je v nainu, kako se demokracija uporablja, ne pa v njeni odpravi ...
5
Kasneje, v asu Spartakovske vstaje, svoje videnje socialistine demokra-
cije institucionalno precizira: socialistina demokracija pomeni kombina-
cijo delavskih svetov in samoupravljanja , se pravi kombinacijo neposredne
politine in ekonomske demokracije .
6
e povzamemo: socialistina demo-
kracija pomeni indeterminizem revolucije , neposredno in mnoino de-
mokracijo , ustanavljanje delavskih svetov kot teles politinega in ekonom-
skega odloanja na ravni posameznih tovarn oziroma podjetij in mnoino
stavko kot osnovno obliko delavskega boja.
7
Antifaistini odpor med dru-
go svetovno vojno je tem elementom socialistine demokracije dodal e po-
udarek tako na internacionalni solidarnosti (v boju proti faizmu kot inter-
nacionalnem pojavu) kot obenem na nacionalni suverenosti in pravici na-
rodov do samoodlobe (kot odporu proti tuji okupaciji ). Kasneja sovjet-
ska prevlada v socialistini Vzhodni Evropi , ki se ji je uspeno uprla le Ju-
goslavija , je bila v nasprotju z vsemi navedenimi elementi socialistine de-
mokracije : namesto neposredne demokracije delavskih svetov centralizira-
na administrativna partijska vladavina; namesto neposrednega delavskega
odloanja v produkcijskem procesu in drubene lastnine dravni nadzor
nad ekonomijo in centralizirano upravljanje; uvajanje socializma po sov-
jetskem modelu namesto sprotnega demokratinega odloanja; dominaci-
ja sovjetske zveze v Vzhodnem bloku namesto nacionalne suverenosti; in,
stalna vojaka napetost in gronja vojakega posredovanja namesto enako-
pravne internacionalne socialistine solidarnosti.
Madarska vstaja oktobra 56 je reaktivirala model socialistine demo-
kracije z metodami splone stavke , mnoinega delavskega upora in usta-
navljanja delavskih svetov . Zahteve vstaje so bile pravica do nacionalne ne-
, N. d., 774.
6 N. d., 831834.
; N. d., 307399.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1;6
odvisnosti in avtonomije, delavsko samoupravljanje in uvedba socialistine
demokracije . Odziv Madarske partije so bile doloene simbolne koncesi-
je (ponoven pokop Rajka in tovariev in uradna obsodba Rakosija ) brez de-
janske politine uresniitve zahtev (ki jih je madarska partija interpreti-
rala ali kot e uresniene ali kot kontrarevolucionarne ). Politina strategija
madarske partije po tem, ko je po Nagyjevem neuspehu oblast prevzel Ka-
dar , je bila razdeliti vstajnike na dobre in slabe ter dobrim pripisati zahte-
ve po restavraciji sovjetskega kapitalizma (ki naj bi izpolnjeval njihove zah-
teve), slabim pa pripisati kontrarevolucionarnost. S pomojo posredovanja
sovjetske vojske , ki je krila e naeli nacionalne suverenosti in socialisti-
nega internacionalizma, je bil poskus dejanske uvedbe socialistine demo-
kracije na Madarskem ukinjen. Podobno je bilo tudi v Vzhodni Nemi-
ji leta 53 in na ekoslovakem leta 68 . Vstaje, ki so zahtevale in obenem,
v metodah svojega boja, e prakticirale socialistino demokracijo , so bile
vztrajna znailnost prvih trideset let obstoja vzhodnoevropskih socializ-
mov , a so bile, razen v Jugoslaviji , vedno neuspene zaradi sovjetske eko-
nomske, politine in vojake premoi. V osemdesetih pa se je, kot bomo vi-
deli v naslednjem primeru, teie notranjih socialistinih politinih in so-
cialnih antagonizmov pomembno premestilo.
Poljska 68: Socialistina demokracija in militaristini
neoliberalizem
V primeru vojakega udara in uvedbe vojnega stanja na Poljskem leta
1981 je dimenzija boja za demokratini socializem e bolj poudarjena, saj
tokrat ne gre za spontano, nenadno delavsko vstajo, temve za dolgotrajen
in dobro organiziran boj Solidarnosti , ki ima za seboj bogato in dolgo zgo-
dovino delavskih bojev znotraj poljskega socializma . Prva veja poljska de-
lavska vstaja je bila poznanska leta 1956, po smrti Stalina in poljskega sta-
linistinega politika Bieruta, ki je bil vodja prosovjetskega dela poljskih ko-
munistov med drugo svetovno vojno, sodeloval pri sovjetskem prevzemu
Poljske po njej in kasneje do leta 1956 vodil prosovjetsko in stalinistino
politiko ter bil odgovoren za represijo nad in mnoge usmrtitve do Sovjet-
ske zveze in stalinizma kritinih politikov, med katerimi so bili tudi pri-
padniki delavskega gibanja in partizanskega odpora. Po njegovi smrti in
poznanski vstaji je vodstvo poljske partije prevzel reformist Gomulka, po-
memben lan poljskega partizanskega odpornikega gibanja, ki je po vojni
pri stalinistih padel v nemilost in bil zaprt ter izkljuen iz partije , a je bil po
Bierutovi smrti rehabilitiran. Po ponovnem prihodu na oblast mu je uspe-
lo izpeljati nekaj zmernih ekonomskih reform in, predvsem, izboriti ve
politine avtonomije od Sovjetske zveze in se obenem izogniti sovjetske-
1;; Socializem, boj za demokracijo in pot v tranzicijo
mu vojakemu posredovanju. Gomulkina vrnitev na oblast in njegove re-
forme so vplivale tudi na zahteve in dale pogum madarskim protestom je-
seni 1956. Podobno kot na Madarskem , so tudi na Poljskem leta 1956 de-
lavske mnoice zahtevale destalinizacijo, ve nacionalne suverenosti in av-
tonomije, bolje delovne pogoje in vejo vlogo delavcev pri upravljanju to-
varn in podjetij in prav tako so zahtevali, da dravo vodijo politiki, ki so
se formirali v delavskem gibanju ter antifaistinem odporu in ki so bili ka-
sneje preganjani in eliminirani ko so oblast po vojni prevzeli prosovjetski
in prostalinistini politiki.
Gomulka je kasneje postal konservativneji ter sodeloval pri cenzuri, za-
tiranju politine opozicije ter pri okupaciji ekoslovake leta 1968 . Svo-
jo legitimnost pri poljskem in mednarodnem delavskem gibanju pa je do-
konno izgubil z nasilnim zatrtjem druge velike poljske delavske vstaje po
drugi svetovni vojni leta 1970. Delavce, ki so protestirali proti dvigu cen
hrane, sta napadli tako policija kot vojska, kar je sproilo mnoine prote-
ste po vsej dravi. Na koncu je bil Gomulka prisiljen odstopiti in oblast je
prevzel Gierek, ki je v sedemdesetih uspel dvigniti standard in modenizi-
rati ekonomijo, a s pomojo obsenega zadolevanja v tujini, kar je pome-
nilo vse vejo odvisnost Poljske od Zahoda , e posebej po nafni krizi leta
1973 in med kasnejo globalno ekonomsko krizo, za katero je bil znailna
visoka infacija. Poljska , ki je elela modernizirati svojo proizvodnjo s so-
dobno visoko tehnologijo, za kar se je mono zadolevala, je ob dvigu obre-
stnih mer po nafni krizi zala v fnanne teave.
8
Ekonomska kriza v dru-
gi polovici sedemdesetih je bila katalizator za novo obdobje delavskih bojev
na Poljskem , ki so kulminirali leta 1980 z ustanovitvijo Solidarnosti . Iste-
ga leta je bil Gierek zamenjan, decembra 1981 pa je oblast z vojakim uda-
rom in uvedbo vojnega stanja prevzel Jaruzelski .
Medtem ko je bila Solidarnost protislovno delavsko gibanje, razpeto
med demokratinim socializmom (zahteve po vejih delavskih pravicah,
delavskemu samoupravljanju preko delavskih svetov , mnoini demokra-
ciji ) in nacionalizmom (sodelovanje s katoliko cerkvijo, kulturni tradici-
onalizem, konservativni patriotizem), je bila politika Jaruzelskega izrazito
antisocialistina v govorih, s katerimi je upravieval uvedbo vojnega sta-
nja decembra 68 se je skliceval izkljuno na patriotske vrednote (kar mu
ni prepreilo, da ne bi, po inerciji, obsojal Solidarnosti kot kontrarevoluci-
onarne , eprav v njegovih govorih in politiki ni bilo niesar revolucionar-
nega), medtem ko so bili politini in socialni ukrepi vojakega sveta , ki ga
8 Jan Toporowski, Neoliberalism: Te Eastern European Frontier, v: Deborah Johnston in Al-
fred Saad-Filho (ur.), Neoliberalism: A Critical Reader, London in Ann Harbor 2005, 215222.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom 1;8
je vodil Jaruzelski , usmerjeni proti delavcem in delavskim pravicam. Tako
je bil uveden estdnevni delovni teden, ukinjena pravica do stavke, sindika-
ti so bili prepovedani, medtem ko so delavske svete v tovarnah nadomesti-
li vojaki odbori. Na politini ravni je uvedba vojnega stanja pomenila mi-
litarizacijo vsakdanjega ivljenja, represijo nad svobodo govora in svobodo
tiska, ukinjanje demokratinih pravic in institucij ter prepoved neodvisnih
politinih organizacij. A vojno stanje na Poljskem ni bilo izraz nasilnosti
in nedemokratinosti, inherentne komunistinim reimom lo je za pio-
nirsko uvajanje periferne razliice neoliberalizma v Vzhodni Evropi . e je
na Zahodu do neoliberalne kontrarevolucije
9
prilo po parlamentarni poti,
z volilno zmago Reagana in Tatcherjeve ter z neoliberalnim obratom de-
mokratino izvoljenega Mitteranda, je bila ta na periferiji pogosto nede-
mokratina in nasilna. Tako je bil laboratorij za preizkuanje neoliberalnih
ekonomskih in socialnih politik Pinochetov ile od leta 1973 naprej, kjer
je bila, tako kot na Poljskem med leti 1981 in 1983, na oblasti vojaka dik-
tatura. Na ravni ekonomske in socialne politike ukrepi Jaruzelskega v nie-
mer ne odstopajo od neoliberalnega programa reevanje ekonomske kri-
ze z zatiranjem sindikatov in delavskega vpliva v procesu produkcije, po-
daljevanjem delovnega asa in ukinjanjem delavskih pravic , razlika med
uvajanjem neoliberalizma v centru in na periferiji ostaja na politini ravni
kot razlika med parlamentarno potjo in vojakim dravnim udarom. Reto-
rika boja proti kontrarevoluciji , ki jo za legitimizacijo svoje politike leta
1981 uporablja poljski vojaki svet , prikriva dejansko ukinjanje socializma .
e je Rosa Luxemburg pisala, da se socializma ne da uvesti z dekretom,
10
je
Jaruzelski pokazal, da se ga da na ta nain uspeno ukiniti.
V perspektivi hladnovojnega razmerja sil med kapitalistinim Zahodom
in socialistinim Vzhodom tako na zaetku osemdesetih pride do dveh po-
membnih premikov: Jaruzelski se z avtoritarnimi neoliberalnimi ekonom-
skimi ukrepi, namenjenimi premagovanju krize in strtju delavskega giba-
nja, objektivno postavi na stran Zahoda (sicer e ohranja ohlapno komu-
nistino retoriko, a je meanica antidelavske ekonomske politike in kon-
servativne, patriotske ideologije objektivno blije thatcherjanstvu kot ka-
terikoli dejanski zgodovinski socialistini politiki in ideologiji); in, osnov-
na metoda boja v hladni vojni ni ve tekmovanje v oboroevanju in politi-
ka con vpliva, temve, v kontekstu globalne ekonomske krize, tekmo-
vanje v premagovanju ekonomskih teav. Hladna vojna se iz sfere razvoja
Gerard Dumenil in Dominique Levy, Te Neoliberal (Counter)revolution, v: Deborah John-
ston in Alfred Saad-Filho (ur.), Neoliberalism: A Critical Reader, London in Ann Harbor
2005, 920.
1o R. Luxemburg, n. d., 772.
1; Socializem, boj za demokracijo in pot v tranzicijo
nuklearne oboroitve, raket dolgega dosega in stratekega vojakega posre-
dovanja preseli v sfero fnanc, visoke tehnologije in socialnega ineniringa.
Lahko bi celo rekli, da nain ekonomskega razvoja po drugi svetovni voj-
ni do srede sedemdesetih narekuje socialistini blok. Politiki New deala
in Marshallovega plana na Zahodu sta bili namenjeni tako stabilizaciji ka-
pitalistinega sistema (da se velika depresija iz tridesetih ne bi mogla pono-
viti) in pospeitvi povojne ekonomske in socialne obnove kot, obenem, va-
rovanju pred gronjo socialistine revolucije na Zahodu . Dobro organizira-
nim in politino monim delavskim razredom na Zahodu so njihove vlade
in delodajalci morali zagotavljati visoke plae in visok nivo socialnih pravic
ter socialnega standarda, saj bi lahko ti v nasprotnem primeru to poskusili
dosei na revolucionaren nain. Obstoj realnih socializmov in gronja re-
volucije so bili pomemben dejavnik pri organizaciji socialne drave Zaho-
da . Po nafni in sploni ekonomski krizi v sedemdesetih in po tem, ko so
upori konec estdesetih in v sedemdesetih naeli tudi politino legitimnost
te politike razrednega kompromisa , so se ekonomske in socialne priorite-
te Zahoda radikalno spremenile namesto razrednega kompromisa se je
v osemdesetih zael odkrit boj proti delavskim razredom in delavskim or-
ganizacijam (e ni lo drugae tudi z deindustrializacijo, denimo z zapira-
njem rudnikov v VB ali zapiranjem tovarn v Detroitu) in osnovna priori-
teta ekonomske politike Zahoda je postala fnanna politika, predvsem boj
proti infaciji (predvsem z vianjem obrestnih mer in znievanjem stopnje
zaposlenosti).
11
V osemdesetih realno obstojei socializem ni ve predstavljal ne eko-
nomske ne politine gronje Zahodu . Politine prioritete zahodne levice
so se v estdesetih in sedemdesetih preorientirale od podpore vzhodnemu
bloku in svetovnemu socializmu v evrokomunizem ali socialdemokratsko
tretjo pot, e posebej po porazu radikalnejih, oboroenih kril zaho-
dne levice v sedemdesetih. Ekonomsko je kriza v sedemdesetih socialisti-
ni blok prizadela e bolj kot Zahod : zaradi velike vloge teke industrije v
teh dravah je bil globalen dvig cen nafe in drugih naravnih virov e po-
sebej hud udarec, obenem pa niso imele dovolj razvite informacijske in ra-
unalnike tehnologije za prehod v energetsko manj intenzivne in tehno-
loko bolj napredne industrijske panoge. Hkrati je politina legitimnost
komunistinih partij Vzhoda temeljila na zagotavljanju visokih pla, de-
lavskih pravic in socialnega standarda ter polne zaposlenosti, zato jim, ra-
zen e bi se (kot na Poljskem ) posluile vojakega udara, neposredno ohra-
njanje proftov in znievanje infacije na nain znievanja pla, socialnih
11 David Harvey , A Brief History of Neoliberalism, Oxford 2005.
izdatkov, deindustrializacije in mnoinega odpuanja ni bilo omogoe-
no. Izhod iz krize so zato iskale v zadolevanju v tujini, predvsem na raz-
vitem Zahodu .
12

Tako je tempo in nain globalne ekonomske politike spet zael nare-
kovati Zahod ne le, da se je znebil gronje revolucije in ponovno disci-
pliniral svoje delavske razrede , posojila Vzhodu so dala Zahodu e nepo-
sredno mo vplivanja na fnanno in ekonomsko politiko Vzhoda , saj so
lahko nova posojila ki so bila pogoj za odplaevanje starih, s katerimi je
Vzhod poskual vzdrevati svojo na teki industriji utemeljeno ekonomijo
ter socialno politiko visokih pla in polne zaposlenosti pogojeval z zah-
tevami po Zahodu venim fnannimi in ekonomskimi reformami, kot so
liberalizacija ekonomije in odpiranje vzhodnih mej in trgov, ukinjanje re-
gulacije fnannih tokov in podobno.
Socialistina demokracija (levo krilo Solidarnosti je zahtevalo vladavi-
no delavskih svetov in delavsko samoupravljanje ter nasilen, revoluciona-
ren prevzem oblasti), ki jo je poskualo obnoviti poljsko delavsko gibanje in
ki je bila z uvedbo vojnega stanja nasilno zatrta, v tej zgodovinski situaciji
ko je sicer nominalno komunistini reim uvajal avtoritarno neoliberalno
ekonomsko in socialno politiko in ko je bil celotni socialistini Vzhod pod-
vren fnanni dominaciji in izsiljevanju Zahoda ni ve predstavljala al-
ternative sovjetskemu modelu socializma , temve krizi reguliranega, plan-
skega industrijskega naina produkcije tako v njegovi zahodni, kapitalisti-
ni kot vzhodni, socialistini razliici. Planski industrializem je propadal
na obeh straneh elezne zavese. e so bili hkratni upori tako v Franciji kot
na ekoslovakem leta 1968 (ki so oboji vsebovali zahteve po socialisti-
ni demokraciji in delavskem samoupravljanju )
13
prvi velik politini udarec,
je bila globalna ekonomska kriza v sedemdesetih zadnji, ekonomski udarec
temu globalnemu drubeno-ekonomskemu sistemu. Odgovor Zahoda na
to politini in ekonomsko krizo je bila (uspena) neoliberalna kontrarevo-
lucija v osemdesetih, medtem ko socialistinemu Vzhodu ni uspelo izpelja-
ti tranzicije v realno obstojeo socialistino demokracijo (ki bi lahko pred-
stavljala socialistini odgovor na neoliberalizem ) in je, zaradi izgube eko-
nomske suverenosti in politine legitimnosti, propadel.
1i Harry Cleaver, Notes on the Origin of the Debt Crisis, Midnight Notes 11 (1990), 1822,
http://www.midnightnotes.org/pdfnewenc4.pdf (december 2010).
1 Gl. prejnji dve poglavji in Kristin Ross, May 68 and its Aferlives, Chicago 2002.
181 Socializem, boj za demokracijo in pot v tranzicijo
Berlin 89 : Konec zgodovine in restavracija
kapitalistine svobode
Za leto 1989 kot prelomno za propad realno obstojeega socializma sta
bila pomembna predvsem dva dogodka: protesti na trgu Tianamen v Pe-
kingu in ruenje Berlinskega zidu . Oba dogodka sta se v zahodnih medijih
interpretirala kot vstaji ljudstev za svobodo in demokracijo proti totalitar-
nima komunistinima reimoma, a se je Tianamen kljub navidezni (na te-
leviziji) podobnosti precej razlikoval od ruenja berlinskega zidu . Na Kitaj-
skem so bile socio-ekonomske razmere konec osemdesetih zelo drugane
od vzhodnoevropskih, saj leto 1989 tam ni pomenilo zaetka kapitalisti-
nih reform, temve e njihovo ve kot desetletno kontinuiteto. Trne re-
forme in liberalizacija ekonomije so se na Kitajskem zaele e malo po Ma-
ovi smrti, leta 1978, a najprej z reformo na podeelju. Ko so se zaele e re-
forme velikih dravnih podjetij in urbane industrije sredi osemdesetih, je
zaelo naraati nezadovoljstvo kitajskih urbanih delavcev . Prvi po kitaj-
ski revoluciji leta 1949 jim je grozila ukinitev elezne sklede za ri, kot
se je imenoval zagotovljen paket delavskih in socialnih pravic (polna za-
poslenost za nedoloen as v mestih, relativno visoke plae in pravice do
pokojnine, plaanega dopusta in bolnike). Zaradi (sicer delnih in posto-
pnih) deregulacije in liberalizacije ekonomije je zaela naraati brezposle-
nosti, medtem ko so plae e zaposlenih zaele padati, obenem pa so cene
osnovnih ivljenjskih dobrin, zaradi liberalizacije, zaele naraati. Za ki-
tajske urbane delavce je v drugi polovici osemdesetih partija predstavlja-
la skorumpiran birokratski aparat, ki je izdal ideale kitajske revolucije . Po
drugi strani je z liberalizacijo ekonomije na moi in tevilu pridobil kitaj-
ski srednji razred, razred trgovcev, podjetnikov, pravnikov in fnannikov.
Ti so bili prav tako nezadovoljni s partijo , a iz nasprotnih razlogov kot de-
lavci motil jih je partijski nadzor nad vse vejimi profti, ki so veinoma
pripadli lanom partijske birokracije.
14
Kitajski intelektualci in tudenti iz srednjega razreda so zato zaeli pro-
testirati z zahtevo po demokraciji in lovekovih pravicah, kar je v tem zgo-
dovinskem kontekstu (in glede na to, da so na ekonomskih fakultetah v Pe-
kingu v osemdesetih prevladovale neoliberalne ekonomske teorije) pome-
nilo demokracijo ne kot vejo participacijo ljudskih mnoic v procesih po-
litinega in ekonomskega odloanja (kar bi bila zahteva v duhu ideje socia-
listine demokracije ) temve podjetniko svobodo, zasebno lastnino, deli-
1 Nancy Holmstrom in Richard Smith, Te Neccessity of Gangster Capitalism: Primitive Accu-
mulation in Russia and China, Monthly Review 2000, http://monthlyreview.org/200holm.
htm (december 2010).
tev oblasti med partijo in liberalnim srednjim razredom ter lovekove pra-
vice srednjega razreda do proftov, izhajajoih iz kapitalistinih reform.
tudentom in intelektualcem iz srednjega razreda so se na Tianamenu pri-
druili industrijski delavci , ki so zahtevo po demokraciji in drubeni spre-
membi razumeli drugae, kot zahtevo po ohranitvi izginjajoih delavskih
in socialnih pravic in vrnitev partije k tradiciji mnoine linije, znail-
ne za kitajski socializem pred zaetkom kapitalistinih reform.
15
Delavce
in tudente je na Tianamenu torej zdruevala averzija do partijskega apa-
rata a iz nasprotnih razlogov. Ideoloko hegemonijo v protestih je uspelo
dobiti intelektualcem, ki so svoje interese artikulirali kot univerzalne zah-
teve po demokraciji in lovekovih pravicah. Ko se je situacija politino za-
ostrila in je partija zaela mobilizirati vojsko, so se tudentje in intelektual-
ci umaknili in prepustili delavce , ki so predstavljali veliko veino mnoice,
zbrane na Tianamenu , tankom. Kitajski proletariat se je nauil pomemb-
no zgodovinsko lekcijo, in plaal jo je s krvjo.
16
Kar so francoski delavci iz-
kusili e leta 1848, ko so krvavo plaali strategijo medrazrednega bratenja:
Fraza, ki je ustrezala tej namiljeni odpravi razrednih odnosov je bila faternit
vsesplono pobratimstvo in bratstvo. Ta dobroduna abstrakcija razrednih na-
sprotij, ta sentimentalna poravnava protislovnih razrednih odnosov, ta sanjavi
zanos, ob katerem so pozabili na razredni boj, fraternit to je bilo resnino ge-
slo februarske revolucije . /.../ Pariki proletariat je plaval v pijanosti tega veliko-
dunega vsesplonega bratstva.
17

Fratenit, bratstvo nasprotujoih si razredov, od katerih eden izkoria drugega,
to bratstvo, ki so ga razglasili v februarju /.../ pravi, nepopaeni, prozaini izraz
tega bratstva je dravljanska vojna, dravljanska vojna v svoji najstraneji obliki,
vojna med delom in kapitalom. To bratstvo je 25. junija zveer plamenelo z vseh
parikih oken, ko je bil buroazni Pariz ves razsvetljen, medtem ko je proletarski
Pariz gorel, krvavel in jeal. Bratstvo je trajalo natanko tako dolgo, dokler so se
interesi buroazije bratili z interesi proletariata.
18
so kitajski delavci spoznali leta 1989 .
Federici
19
kitajskih protestov ne povee s hkratnimi protesti proti socia-
listinim reimom v Vzhodni Evropi , temve jih uvrsti med globalne pro-
teste proti neoliberalnim reformam ekonomije in strukturnim prilagodi-
1, Giovanni Arrighi, Adam Smith in Beijing, London in New York 2008, 367378.
16 Minqi Li, Vzpon Kitajske in propad kapitalistinega gospodarskega sveta, Ljubljana 2010, ixxiv.
1; Karl Marx , Razredni boji v Franciji , v: MEID III, Ljubljana 1967, 47.
18 N. d., 61.
1 Silvia Federici , Inscrutable China: Reading Struggles through the Media, Midnight notes 11
(1990), 34, http://www.midnightnotes.org/pdfnewenc7.pdf (december 2010).
18 Socializem, boj za demokracijo in pot v tranzicijo
tvam (kitajske reforme so imele od 1978 vse znailnosti neoliberalnih re-
form razen fnanne liberalizacije kar je Kitajski omogoilo, da je relativ-
no dobro prenesla desetletje fnannih kriz v letih 19982008: privatiza-
cijo zemlje, komercializacijo poljedelstva, ki postaja edalje bolj usmerjeno
v izvoz, feksibilizacijo urbane industrije ter zmanjevanje delavskih in
socialnih pravic ), ki so leta 1989 potekali v Venezueli, Argentini, Burmi in
Nigeriji. Tianamenski protest je bil po svoji dejanski politini vsebini blije
tistemu, kar se je kasneje zaelo imenovati antiglobalistino gibanje kot
hkratni disidentski politiki civilnih drub evropskega Vzhoda . Primer Ti-
anamena je pomemben, saj razbija enostaven zahodni pogled na 1989 kot
boj borcev za svobodo proti totalitarizmu , ki izkljuuje ekonomske in soci-
alne dimenzije razrednih bojev ob somraku realno obstojeega socializma .
Shema svoboda proti totalitarizmu predpostavlja, da je kapitalizem avto-
matien dodatek prvi in socializem avtomatien dodatek drugemu ter zato
ne tematizira politino-ekonomskega aspekta 1989, saj naj bi boj proti to-
talitarizmu avtomatino vkljueval boj za kapitalizem.
20
Tako je bil strukturiran tudi dominanten medijski pogled na padec Ber-
linskega zidu . V mnoinih prebegih na Zahod in protestih ob ruenju
Berlinskega zidu dejansko ni bilo ve sledov politinega programa sociali-
stine demokracije , ki je bil pomemben element vseh prejnjih uporov zno-
traj realsocialistine Vzhodne Evrope . Kljuna politina dilema leta 1989 v
Berlinu je dejansko v grobem ustrezala pogledu zahodnih medijev: ali pol-
periferna verzija neoliberalizma , ki obljublja ve potronike izbire in mo-
nost prosperitete vsaj za nekatere ali permanentna kriza, infacija in po-
manjkanje, znailno za takrat e popolnoma anahronistien industrijski
socializem , ki ne more ve vzdrevati razrednega kompromisa razen z
ogromnim zadolevanjem na Zahodu , kar pa Zahodu daje vzvod za eko-
nomski in politini pritisk na Vzhod naj liberalizira ekonomijo in opusti
razredni kompromis. Edina metoda za ohranjanje socialistinega razre-
dnega kompromisa je bila v osemdesetih torej ta, ki je vodila v njegovo po-
sredno (namesto neposrednega v smislu neposrednega uvajanja neoliberal-
nih reform) ukinjanje. Zlomu ekonomske politike socializma je leta 1989
sledil e njegov politini zlom, komunistine partije , katerih politina legi-
timnost je temeljila na zagotovljanju delavskega standarda in pravic, so to
legitimnost (in z njo oblast) leta 1989 dokonno izgubile razen na Kitaj-
skem, kjer je partija oblast ohranila s krvavo zaduitvijo delavskega upora
in discipliniranjem ambicioznega srednjega razreda.
A vseeno je v idealizirani podobi, ki so je bili leta 1989 polni milijoni te-
levizijskih sprejemnikov po vsem svetu, podobi vstaje mnoic za svobodo
io N. d., 30.
proti totalitarizmu , vsaj ena velika napaka. Za razliko od vzhodnoevrop-
skih vstaj v letih 53, 56, 68 , 70 in 80 leta 1989 vstaje ni spremljal po-
litini entuziazem in jasno artikuliran politini program. Vstaja leta 1989
v Vzhodni Evropi je bila pasiven, resigniran protest, z mlano zahtevo po
zahodnem standardu in nainu ivljenja, brez politine ostrine in zano-
sa, ki ga je nadomestila pedantna legalistina retorika lovekovih pravic
in pravne drave , spopad dveh politik brez prave ideje, zahodnega demo-
kratinega kapitalizma kot najboljega izmed vseh slabih sistemov ter mo-
ralno in ekonomsko bankrotiranega realsocializma. David Hasselhof in
Scorpions namesto mnoinega petja Internacionale v Berlinu ,
21
pesmi o
lipinem listju in koreninah v Ljubljani. Leto 1989 ni pomenilo preloma s
starim v imenu politine obljube bolje in pravineje drube, temve na-
domeanje e tako unienega slabega z manj slabim, pasivno spremljanje
odmiranja socializma in pasivno sprejemanje zahodnih poslovnih in poli-
tinih modelov.
Protesti, ki so spremljali razpad realno obstojeega socializma , so bili
zato le blede kopije vstaj, ki so se borile proti njemu v asu njegove najveje
moi v imenu socialistine demokracije . Odhod realsocializmov z zgodo-
vinskega prizoria so pospremili tipino malomeanska zborovanja, do-
broduna bratenja, nacionalistina patetika in domoljubna poezija ter poli-
tina dezorientiranost in resignacija, citiranje zapraenih klasikov anglosa-
ksonskega liberalizma in narodovih budnic iz 19. stoletja. Edina sled entu-
ziazma leta 1989 je bila sijaj v oeh tistih, ki so v mislih e kovali dobike iz
privatizacije drubenega premoenja in liberalizacije ekonomije.
Teorije o boju svobode proti totalitarizmu so torej dvojno neresnine
in zgodovinski dejanskosti ustrezajo le formalno (saj je ta zares politino
bipolarna) ne pa tudi vsebinsko leta 56 ali 68 socialistini reimi pro-
ti vstajnikom dejansko mobilizirajo vojsko, policijo in slube dravne var-
nosti ter zapirajo in ubijajo upornike (torej jih lahko oznaimo za totali-
tarne), a upor proti njim ne poteka v imenu idej Johna Locka, temve idej
Rose Luxemburg , medtem ko so leta 89 , ko se med ljudstvi Vzhodne Evro-
pe dejansko pojavijo ideje Locka, Smitha, Benthama in drugim dobrotni-
kov lovetva, socialistini reimi le e bleda senca svoje nekadnje moi in
avtoritarnosti. Totalitarna poast je zgodovinsko nesinhronizirana s svo-
jim svobodoljubnim nasprotnikom. e ve, medtem ko so totalitarni
reimi tenje po socialistini demokraciji zatirali s tanki in mobilizacijo
svoje mogone propagandne mainerije, kasneje z uvajanjem pravne dra-
ve in lovekovih pravic (kar je nadomestilo socialno dravo in delavske pra-
i1 Joshua Clover, 1989 : Bob Dylan Didnt Have Tis to Sing About, Berkeley 2009.
18, Socializem, boj za demokracijo in pot v tranzicijo
vice) ter prostega trga niso imeli teav ter so uspeno in plodno sodelo-
vali pri privatnem prisvajanju drubenega premoenja, mnoinem odpu-
anju delavcev in strankarski politiki. Socrealistini reimi, ki so se sko-
zi svojo celotno zgodovino trdovratno borili proti socialistini demokraci-
ji , so prihod zahodne kapitalistine demokracije sprejeli z razirjenimi ro-
kami (in, kot smo videli na primerih uvedbe vojnega stanja na Poljskem in
Tianamena , so v konfiktu med zahtevami po socialistini demokraciji in
svobodni ekonomiji brez pomisleka poslali tanke nad zagovornike prve).
Pogoj za sprejetje teorij o totalitarizmu na Vzhodu je bila politina pre-
daja in opustitev programa socialistine demokracije v osemdesetih in ka-
sneja zgodovinska amnezija, ki svoj vrh dosee leta 1989 . Ljudstva Vzho-
dne Evrope v konec zgodovine vstopijo kot politini otroci,
22
kot tabu-
la rasa, pripravljena na sprejem anglosaksonskih liberalnih politinih dok-
trin in tehnokratskih druboslovnih teorij (pluralizem interesnih skupin,
socialni dialog, dobra praksa, governance)
23
in na evropsko integracijo,
kjer se otroci postkomunizma ponovno uijo vrednot demokracije in pro-
stega trga, katerih zgodovinsko negacijo so neko predstavljale evropske in
svetovne socialistine revolucije .
ii Boris Buden, Children of Postcommunism, Radical philosophy 159 (2010), http://www.radi-
calphilosophy.com/default.asp?channel_id=2369&editorial_id=28990 (december 2010).
i Bernard H. Moss, Teories of Integration: American Political Paradigms, v: Bernard H.
Moss (ur.), Monetary union in crisis, Basingstoke 2005, 7492.
Evropa, delo in
znanje neko
in danes
18
Delo , politika
in socializem
as je za nov raziskovalni projekt.
Naa tema je: delo in politika.
1
Politika brez ekonomije in ekonomija brez politike
C
itirani zaetek poziva k ponovni tematizaciji odnosa med delom in
politiko, s katerim je znani italijanski teoretik in eden od najpo-
membnejih lanov operacionistine oziroma avtonomistine (neo)mar-
ksistine ole Mario Tronti interveniral v razprave o aktualni ekonomski
in fnanni krizi, ne bi mogel, e posebej v prostoru postsocialistine tran-
zicije , biti aktualneji. e kot znake ekonomske krize vzamemo padanje
BDP, realnih pla, produktivnosti in stopnje zaposlenosti, potem postsoci-
alistina tranzicija ni ni drugega kot permanentna ekonomska kriza. Vse
drave, nastale iz nekdanje SFRJ z rahlo izjemo Slovenije, ki se je zara-
di gradualne privatizacije izognila najhujim kriminalnim ekscesom zna-
ilnih tranzicijskih procesov, a od vkljuitve v EU s feksibilizacijo trga
delovne sile in drugimi ukrepi za poveanje konkurennosti gospodar-
stva postopno nadomea negativne ekonomske in socialne pojave, ki se
jim je prej z gradualno privatizacijo uspela izogniti vse navedene pojave
prenaajo e skoraj dvajset let.
Kljub temu se razprava o politiki dela v tem prostoru in v teh dravah
ele zaenja, pa e to na robu politinega prostora, z aktivistinim delom
avtonomistinih in drugih nedravnih in nesindikalnih leviarskih kolek-
tivov, z razpravami na zasedenih fakultetah in predavanji v okviru alterna-
tivnih izobraevalnih institucij. Ponovna tematizacija odnosa med delom
1 Mario Tronti, Politics at work, 2008, http://conjunctural.blogspot.com/2008/10/old-gu-
ard-on-new-crisis-pt-2-mario.html (december 2010).
in politiko se dogaja izven in proti dravnega politinega in akademskega
establishmenta v raziskovanje, akcije in teoretsko produkcijo s tega po-
droja so vkljuene najbolj marginalizirane in najbolj eksploatirane social-
ne skupine, mladi intelektualni in kulturni delavci , ki se preivljajo kot no-
madski najemniki delavci za mizerne honorarje; migrantski gradbeniki
delavci, ki delajo brez ali z neurejenimi papirji v nereguliranem privatnem
sektorju brez kakrnekoli socialne varnosti , v kriminalnih delovnih pogo-
jih in prepueni (ne)milosti delodajalcev; in, nezaposleni bivi industrij-
ski delavci ali tisti, ki se v redkih e obstojeih tovarnah e borijo za ohrani-
tev delovnih mest in pla, s katerimi bi lahko preiveli z minimumom lo-
vekega dostojanstva. Na drugi strani drava odloitve o ekonomski in de-
lovni politiki prepua akademskim strokovnjakom ali pa preprosto po-
slua direktive EU in mednarodnih ekonomskih in fnannih organizacij,
sindikati namesto politizacije vpraanja dela in politike prakticirajo social-
ni dialog, medtem ko etablirani akademski ekonomisti mahajo s teko ra-
zumljivimi matematinimi modeli, ki domnevno predstavljajo objektivno
najuinkoviteje in optimalne ekonomske reitve, ki naj bi bile nadvse stro-
kovne in neomadeevane z ideologijo in politiko (znailna je bila izjava slo-
venskega novega beri neoliberalnega ekonomista Joeta P. Damijana:
V naih raziskavah ni ideologije .).
Torej, ne glede na to, da kriza v postjugoslovanskih dravah traja e sko-
raj dvajset let in da aktualna globalna kriza za te drave predstavlja samo
nekoliko akutnejo obliko procesov, na katere so se e navadile, in to, da
je socializem zgodovinsko predstavljal ravno drubeno-politini sistem, v
katerem je bilo vpraanje odnosa med delom in politiko ena izmed najpo-
membnejih politinih preokupacij in osnovno naelo organizacije dru-
be, to vpraanje danes ni ve na dnevnem redu dravne politike, sindikatov
ali akademske ekonomike. e ve, natete institucije so do tega vpraanja
izrazito sovrano nastrojene, na kar kaejo, med drugim, policijsko nasilje
nad aktivisti in delavci , ki se borijo za svoje pravice in ignoriranje delavskih
politinih zahtev s strani pristojnih dravnih instanc, boji in nerazumeva-
nje med tradicionalistinimi sindikati in novimi oblikami delavske (samo)
organizacije ter prezir akademskih ekonomistov do marksistinih in dru-
gih eksplicitno politinih ekonomskih teorij, ki jim je vstop v akademsko
in znanstveno polje ve ali manj prepovedan (razen pod zaniljivo oznako
heterodoksne teorije).
Da bi lahko pojasniti ta 180 stopinjski obrat v odnosu do teme, ki je bila
tako pomembna za samoupravni socializem SFRJ in ena glavnih priori-
tet tedanje dravne politike, delavskih organizacij in akademskih ekono-
11 Delo, politika in socializem
mistov, se moramo vrniti v as zaetka konca jugoslovanskega socializma ,
v osemdeseta. Ena izmed glavnih in za nae namene najpomembneja
znailnost mnoine politine mobilizacije v osemdesetih je bila tudi radi-
kalna zamenjava terena politike. Poleg velikih sprememb v formi oziroma
nainu organizacije politike (od eno- do vestrankarskega sistema, od dele-
gatskega do parlamentarnega naina politine reprezentacije, od federaci-
je do ve samostojnih nacionalnih drav) je prilo tudi do velike spremem-
be v tem, katere teme in vpraanja so legitimne politine teme in vpraanja
oziroma v tem, katere teme in vpraajo tejejo kot politina in so tako pred-
met javne politine razprave in katera so za kaj takega neprimerna in posle-
dino premeena drugam.
Premestitve v vsebini politike v osemdesetih so povezane s hkratnimi
premestitvami akterjev v politinem polju. Poleg treh glavnih politinih
akterjev, ki so obvladovali politino sceno v zgodovinski situaciji samou-
pravnega socializma Zveze komunistov, delavskih organizacij in nacio-
nalnih kulturnih elit se pojavijo nova drubena gibanja, mnotvo ume-
tnikih, literarnih, kulturnih, intelektualnih in aktivistinih skupin in ko-
lektivov. V Sloveniji nova drubena gibanja, socioloko oziroma bourdi-
ejevsko
2
reeno, predstavljajo novince, ki se deloma zaradi svoje no-
vosti in radikalnosti (lo je denimo za performerje, ki so nastopali goli in
tako alili okus konservativne kulturne elite) in deloma zaradi nakopie-
nih privilegijev in vrste situiranosti kulturnih in akademskih kadrov
niso uspeli prebiti v polji kulture in znanosti in so naredili obvoz skozi po-
lje politike. To jim je bilo omogoeno s podporo ZSMS, mladih liberalcev
v komunistinih vrstah. S svojim prihodom v polje politike so nova dru-
bena gibanja zmotila dotedanje stanje situacije, ki je temeljilo na kompro-
misu med komunisti (ki so imeli primat v politinem polju) ter nacionali-
stinimo in konservativno kulturno elito (ki ji je bil, v zameno za odreka-
nje politinim ambicijam, odstopljen primat nad poljem kulture in posa-
meznimi deli akademije, posebej na podroju humanistike).
3
Konservativ-
na kulturna elita ki so jo sestavljali juristi nemke ole, raziskovalci naro-
dovega jezika, literature, bontona in folklore (oziroma nacionalne substan-
ce nasploh), netalentiranih pesnikov in e manj talentiranih heideggerjan-
skih flozofov je v podpori novim drubenim gibanjem videla monost
za infltracijo v politino polje, kar ji je bilo dotedaj, zaradi pakta o nenapa-
danju s komunisti, onemogoeno. Alternativa je na ta unholly alliance pri-
i Pierre Bourdieu , Te feld of cultural production, New York 1993, 29112.
Rastko Monik , Extravagantia II: Koliko faizma? Ljubljana 1995, 8182.
stala, saj ji je bila potrebna vsa mogoa podpora v prihajajoem boju s ko-
munisti.
4
Nova drubena gibanja so v politini prostor prinesli nove teme in vpra-
anja in do takrat relevantna in dominantna vpraanja (predvsem tista, ki
so bila vezana na politiko dela , nekapitalistino organizacijo ekonomije in
neparlamentarno organizacijo politike) so bila porinjena na rob ali izven
politinega polja. Nove teme, ki jih prinesejo nova drubena gibanja, so
bile politike (seksualnih, spolnih, subkulturnih) identitet , manjinske pra-
vice, ekologija, strpnost, multikulturalizem, vpraanje drog in alternativ-
ni naini ivljenja v tem so bila nova drubena gibanja vzhodni ekviva-
lent zahodne nove levice in postmarksizma sedemdesetih
5
, ki so jim sta-
ri konservativci dodali e pravno dravo in produkcijo ter reprodukcijo na-
cionalne substance, mladi liberalci pa ideji parlamentarne demokracije in
lovekovih pravic. To je bil, v osnovnih rtah, horizont politinega imagi-
narija te velike koalicije, ki se je, zaradi pomanjkanja realne politine moi
poimenovala civilna druba , v osemdesetih.
e elimo aktualno ekonomsko krizo in dolgo krizo, imenovano tran-
zicija , tematizirati na politini nain je nezadostnost tega imaginarija, ki
se je zael uveljavljati v osemdesetih in je kasneje postal (in ostal do danes)
dominanten, oitna e na prvi pogled. V njem ne obstajajo oziroma nima-
jo politine legitimnosti teme, ki so povezane s politino ekonomijo ali de-
lavskimi pravicami . V devetdesetih, ko se opisani model politike do kon-
ca uveljavi, ekonomska vpraanja in teme, povezane z delavskimi pravica-
mi izginejo iz javnih razprav. Ekonomija postane strokovna zadeva in eko-
nomska politika ter posamezni ekonomski ukrepi niso del javnih razprav
ali demokratine participacije v politinem odloanju, saj je ukvarjanje z
ekonomijo na politien namesto na strokoven nain videno kot re-
likt socializma ali pot nazaj v komunistini totalitarizem . Eden od naj-
pomembnejih prelomov, ki ga na novo vzpostavljeni liberalni kapitalizem
napravi glede na nekdanji samoupravni socializem je ukinitev ljudske par-
ticipacije v razpravah o ekonomskih in delavskih vpraanjih. S tem politi-
no polje postane Kulturkampfplatz, tako kot v asu habsburke monarhi-
je, ko provincam ni bilo dovoljeno sodelovati v procesih odloanja o politi-
Na alost ta unholly alliance, kljub nekaterim razlikam v mnenjih, e vedno ostaja relevanten
del slovenskega politinega in kulturnega prostora. Oiten je denimo v konsenzu med kul-
turno levico in desnico o zaslugah punka za osamosvojitev, kar morda najbolje prie o bedi
postsocialistinega kulturnega in politinega imaginarija v Sloveniji le v intelektualni in
kulturni puavi tranzicije je mogo sploni javni konsenz da so bili Pankrti isto ok.
, Ellen Meiksins Wood, Te Retreat fom Class, London in New York 1998; Goran Terborn,
From Marxism to Post-Marxism, London in New York 2008.
ki in ekonomiji in se je lokalna inteligenca zabavala s kulturnimi vpraanji
liberalci so se borili proti cerkveni morali, konservativci pa proti moral-
ni razpuenosti urbanih libertinov kot je bil Preeren. Teren politinega
boja se tako neko in danes, z izjemo socializma kot obdobja izjemne po-
litine in ekonomske avtonomije bonton in folklora, s to razliko, da da-
nes center odloanja ni ve Dunaj, temve Bruselj, in da so liberalci neko-
liko posodobili svoj besedni zaklad in se danes izraajo v argonu postmo-
dernistinega obskurantizma, medtem ko so konservativci intelektualno
ostali na ravni 19. stoletja.
V tej situaciji je politino polje pravzaprav mesto simulacije politike, kjer
se kulturna vpraanja postavljajo kot politina vpraanja in kjer kulturni
boj nastopa kot nadomestek za politini boj. Kulturalizacija in deekono-
mizacija politike ni znailna le za postsocialistini Vzhod in je mono pri-
sotna tudi na Zahodu ,
6
a za razliko od Zahoda tu kulturalizacija politi-
ke ne pomeni le ravnodunosti, resignacije in fatalizma v zvezi s politino-
ekonomskimi vpraanji, temve tudi ker kulturalizacija politike tu ozna-
uje ravno prekinitev s socialistinim pogledom na in prakticiranjem poli-
tike izjemno sovranost do politizacije ekonomije kot preostankov to-
talitarizma in marksistinega ekonomskega redukcionizma. Teori-
je o totalitarizmu , ki jih iri konservativna desnica in politika identitet
in ivljenjskih slogov, s katero se ukvarja liberalna levica, so tesno pove-
zane in se medsebojno pogojujejo. Moralizatorski in paranoini diskurz o
totalitarizmu daje legitimnost kulturalistinemu obratu in izogibanju po-
litino-ekonomskim vpraanjem in temam, medtem ko liberalni kultura-
lizem, ravno z delegitimizacijo in marginalizacijo politino-ekonomskih
tem, omogoa desnemu revizionizmu da na novo pie zgodovino socializ-
ma kot zgodovino dravnega nasilja in preganjanja drugae misleih ne da
bi se ukvarjal s politino ekonomijo in socialno egalitarnostjo socializma .
Dananji desni zgodovinski revizionizem je pravzaprav kulturalizem za
nazaj, pisanje zgodovine s kulturalistine perspektive (z znailnim mor-
bidnim twistom, ki pa je stvar okusa in preferenc in v niemer ne kri epi-
stemolokih pravil kulturnega redukcionizma).
V tej situaciji politino polje postane mesto simulacije politike, kjer kot
politina nastopajo kulturna vpraanja in kjer kulturni boj nastopa kot na-
domestek za politini boj. Mnenja liberalcev in konservativcev o kulturnih
temah so jasno razdeljena in so si diametralno nasprotna, medtem ko, na-
sprotno, o ekonomskih vpraanjih oziroma o nekritinem, nerefektiranem
in nedemokratinem sprejemenaju ekonomskih direktiv EU in ekonomske
6 Fredric Jameson, Postmodernizem, Ljubljana 2001, 5960.
stroke v politinem polju vlada popoln konsenz. Razlog za marginalen
poloaj politike dela in boja za delavske pravice danes je ravno nain, na ka-
terega civilna druba prelomi s socialistino politiko. Ta prelom ne pomeni
novega naina za ukvarjanje s starimi temami, ki so v velikim meri vezane
na ekonomijo , delo in delavske pravice, temve v zamenjavi politike dela s
politiko kulture in premestitvijo ekonomskih vpraanj v domeno domnev-
no znanstveno objektivne in nepolitine ekonomske stroke in EU bi-
rokratov. Danes lahko vpraanje delavskih pravic legitimno nastopa v jav-
nem prostoru samo pod pogojem, da se ali transformira v pravni (krenje
delovne zakonodaje) ali identitetni (diskriminacija migrantskih delavcev )
problem, a e v tem primeru ne postane del uradne dravne politike, tem-
ve se reuje ali na sodiu ali s pomojo za to specializiranih NVO ali hu-
manitarnih institucij. Tako je bil denimo nedavni upor migrantskih delav-
cev iz BiH pomirjen tako, da so jim sindikati ponudili brezplano pravno
pomo e bi se odloili toiti svoje delodajalce, Rdei kri pa s hrano in za-
silno namestitvijo, medtem ko je njihova osnovna zahteva pravica do pla-
e in dostojanstvenih delovnih pogojev ostala neizpolnjena in ni uspela
pridobiti pozornosti ne medijev (ki jih je bolj zanimal human interest vidik
lovekega trpljenja) ne ministrstva za delo. Ko tudi sindikati vidijo vpra-
anje delavskih pravic apolitino, kot pravno vpraanje ali stvar socialne-
ga dialoga
7
in v zgodovinski situaciji naraanja nezaposlenosti, padanja
realnih plai in slabanja delovnih pogojev, ki se v argonu dravne politi-
ke prevaja v foskule kot so feksibilizacija trga delovne sile
8
ali veanje
; Res je, da so slovenski sindikati v letih 2005 in 2007 politino mobilizirali in pripeljali na
ulice ve kot 50.000 delavcev in delavk in s tem prepreili najhuje neoliberalne reforme slo-
venske ekonomije , a problem je v tem, da so v svojem vsakdanjem delu in zavesti apolitini, da
delujejo in razmiljajo v pravnih okvirih in da politino reagirajo le na najhuje ekscese in ne
problematizirajo tudi obiajnega, rutinskega delovanja polperifernega kapitalizma .
8 Ki jo podpira tudi poznavalec globalnih ekonomskih trendov Mitja Novak, direktor Intitu-
ta za delo pri ljubljanski Pravni fakulteti. Globalizacija zahteva pocenitev proizvodnje, e-
sar pa naa delovnopravna zakonodaja s pravicami, kot so regres, malica, ipd., ne omogoa.
Viina delavskih pravic je v neposredni povezavi s kritvami. Vpraanje je, ali so zahteve sin-
dikatov zares v korist delavcem ali prej v kodo, saj je konna posledica previsokih strokov
dela steaj ali selitev proizvodnje, s tem pa tudi brezposelnost, ocenjuje Novak, ki je prepri-
an, da bo morala zakonodaja postati feksibilneja. (Igor Dernovek, Bolj se splaa plaa-
ti kazen kot izplaati plao, Dnevnik , 19. 5. 2010, 4.) Delodajalci krijo delovno zakonoda-
jo, saj se jim plaati kazen izplaa bolj kot delavcem izplaati plae. Kaken je nasvet modrega
pravnika? Ukiniti delavske pravice , saj jih tako delodajalci ne bodo mogli ve kriti (ne pa de-
nimo poostriti nadzor nad upotevanjem delovne zakonodaje ali poviati kazni). Delavci mo-
rajo danes gladovati in ostati brez poitnic, pravi modrost vrhunskega pravnika, da le ne bi
motili globalizacijskih tokov, niali konkurennosti gospodarstva ali stali na poti feksibili-
zaciji . Ideoloki trik je preprost, a uinkovit za vse gospodarske uspehe so krivi podjetniki,
za vse teave pa delavci. O delu in delavcih pravni in ekonomski modreci govorijo le, ko se ie
1, Delo, politika in socializem
konkurennosti gospodarstva s imer se ekonomija resda tematizira, a
na nepolitien, strokoven oziroma tehnokratski nain , problematika od-
nosa med politiko in delom oziroma politike dela postaja e urgentneja.
Politika dela v socializmu
V zgodovini socializma (nasploh, ne le jugoslovanskega) je vpraanje dela
in politike osnovna politina preokupacija, kar ne pomeni, da je to vpraa-
nje reeno, temve, da v tej zgodovinski situaciji predstavlja problem. Kot
pokae Foucault za antino grko drubo, tam stalno omenjanje in raz-
prave o homoseksualnosti ne pomenijo, da je bila stara Grija raj osvobo-
jene in sproene moke homoseksualnosti, temve ravno da jim jim je ho-
moseksualnost predstavljala problem, h kateremu so se ves as vraali.
9
Po-
dobno velja tudi za socializem v zvezi s politiko dela. Problem, ki ga je po-
litika dela predstavljala za socializem je bil, shematsko postavljeno, dvojen:
kot prvo se socialistine revolucije niso zgodile v centru, kot je predvideval
Marx , temve na periferiji svetovnega kapitalistinega sistema, v preteno
agrarnih in pogosto e polfevdalnih dravah z malo industrije in urbanega
proletariata ; in, kot drugo, je razvoj socializma v teh zgodovinskih pogo-
jih pomenil predvsem modernizacijo, tj. izgradnjo moderne infrastruktu-
re, elektrifkacijo, industrializacijo , renovacijo in irjenje mest in mehani-
zacijo poljedelstva, torej ele ustvarjanje modernih produkcijskih sil in in-
frastrukture. V perifernih dravah je po socialistinih revolucijah drube-
ni razvoj tako el v smeri izgradnje modernih industrijskih drub, ki naj bi
dosegle socialni standard in blagostanje, znailna za razviti Zahod in obe-
nem ukinile za Zahod prav tako znailni socialno neenakost in nepravi-
nost. Realno obstojei socializmi so bili ekonomsko industrijske drube, za
katere so bili znailne mona regulacija ekonomije , dravno lastnitvo nad
produkcijskimi sredstvi in visoka stopnja zaposlenosti in delavskih ter so-
cialnih pravic , medtem ko so bili socialno drube dela, drube, v katerih je
biti delavec in delati pomenilo osnovno obliko drubenega ivljenja, socia-
lizacije in socialne identifkacije.
V od (druge svetovne v primeru Vzhodne Evrope , prve svetovne v pri-
meru Rusije) vojne razdejanih in e od prej ekonomsko nerazvitih dra-
vah socialna in politina identifkacija mnoic s proletariatom ni pomeni-
la, da realno obstojei delavski razred pridobiva svojo razredno zavest, tem-
ve ele formacijo delavskega razreda v procesu povojne obnove in izgrad-
nje moderne industrijske in splone drubene infrastrukture. V procesu ra-
greni kozel za negativne socialne uinke kapitalizma tisti, ki jih ti najhuje prizadevajo, naj
bi bili sami odgovorni zanje in denimo brezposelnost je tako krivda delavcev in sindikatov .
Michel Foucault , Zgodovina seksualnosti, Ljubljana 2010.
zredne formacije proletariata v socialistinih revolucijah v Vzhodni Evropi
in v Aziji ne gre toliko za bujenje razredne zavesti med empirinimi indu-
strijskimi delavci kot za dvojni proces, kjer empirini delavci, ki to ele po-
stajajo v procesu modernizacije in industrializacije , v to postajanje vstopa-
jo e oboroeni z revolucionarno zavestjo.
A ta proces ni enostaven in neproblematien. S tem, ko se osnovna dru-
bena vez v socializma formira na osnovi delavske solidarnosti in ponosa
geslo delu ast in oblast! , se obenem ukinja monost samoukinitve
proletariata , konca mezdnega dela in prehoda v komunizem, ki se neskon-
no prelaga v prihodnost. Kot junakinja iz detektivskega romana o franco-
skem maju 68, so tudi delavci v socializmu trpeli zaradi odlaanja prihoda
komunizma .
10
Kot lucidno pokae Moishe Postone e sam nain formacije
socialistinih drub, ki prevzamejo zahoden kapitalistini industrijski na-
in organizacije produkcije in delovnega procesa (tudi sam Lenin se je nav-
dueval nad uinkovitostjo tayloristine organizacije delovnega procesa) in
zamenjajo le produkcijske odnose (dravna namesto privatne lastnine nad
produkcijskimi sredstvi, centralno planiranje namesto prostega trga) s tem
onemogoi prehod v komunizem kot si ga je zamiljal Marx .
11
Zgodovinski
socializem je ekonomsko pomenil predvsem osvobajanje dela in reapropri-
acijo produkcijskih sredstev, a je, kar je po Postoneju problematino, e ve-
dno temeljil na industrijskem nainu produkcije in mezdnem delu . To po-
meni, da je, kljub visokemu materialnemu standardu delavcev in delavk ter
visoki stopnji zaposlenosti in socialne varnosti , socializem ohranil specif-
no objektiven tip drubene dominacije, ki izhaja iz samega industrijskega
naina produkcije, ne iz produkcijskih odnosov. Objektivna drubena do-
minacija pomeni alienacijo delavcev , ki, ob razvoju industrijske tehnologi-
je, vse bolj postajajo samo dodatek strojem, njihovo fzino in intelektual-
no osiromaenje, podvrenost delavcev in delavk strogemu tovarnikemu
disciplinskemu reimu in podvrenost produkcije nasploh normam, ki se,
kot v kapitalizmu , doloajo objektivno ne da bi jih delavci, inenirji ali to-
varniki upravljalci lahko nadzirali ali odloali o njih.
Tovarniki delavci so tako na socialistinem Vzhodu prav tako izrpa-
ni ter telesno in umsko pokodovani kot tisti na kapitalistinem Zahodu
in ravno zato ostaja vpraanje politike dela ves as trajanja realno obstoje-
ih socializmov primarno politino vpraanje. To vpraanje se glasi: kako
uskladiti objektivno uspenost industrijskih delavcev , ki modernizirajo dr-
avo, presegajo norme in ustvarjajo vse razpololjivo drubeno bogastvo z
1o Kristin Ross, May 68 and its Aferlives, Chicago 2002, 196.
11 Moishe Postone, Time, Labor and Social Domination, Cambridge 1996, 123200.
1; Delo, politika in socializem
njihovo oitno subjektivno bedo, ki ima iste vzroke in izhaja iz istega pro-
cesa kot njihova objektivna uspenost? Politina strategija veine komuni-
stinih partij je bila simbolna kompenzacija za subjektivno bedo delavske-
ga razreda delavce so slavili v mnoinih procesijah in proslavah, s plaka-
ti in spomeniki, ki so upodabljali udarnike in udarnice, s prazniki in s pro-
tokolarnimi dravnimi zahvalami. Na Vzhodu so tako industrijski delavci
in delavke deleni simbolnega priznanja, za katerega so njihovi tovarii in
tovariice na Zahodu prikrajani.
12

Po drugi strani takna simbolna valorizacija dela in delavcev ni bila arbi-
trarna politina strategija partij za ohranitev lastne politine premoi, tem-
ve je izhajala iz same realnosti socialistinega drubenega razvoja. Ljud-
skim mnoicam so socialistine revolucije omogoile izhod iz kolonialne-
ga ali polkolonialnega poloaja in dotedaj nezamisljivo mo pri odloa-
nju o lastnem ivljenju in prihodnosti. Zgodovina socializma tako pome-
ni tudi zgodovino emancipacije skozi modernizacijo izgradnja moderne
infrastrukture je mnoicam omogoila dostop do prej nezamisljivega i-
vljenjskega standarda, denimo ivljenje v stanovanjih s centralnim gretjem
in tekoo vodo;
13
proces urbanizacije in modernizacija ruralnih podroij
so omogoile kmekim mnoicam osvoboditev od navezanosti na zemljo
in spontanega kmekega idiotizma; delovne brigade so mladim omogoi-
le potovanje in zaasno osvoboditev od represivnega druinskega okolja;
in, izgradnja javnega in univerzalno dostopne zdravstvene in izobraeval-
ne infrastrukture je naglo dvignila zdravstveno in intelektualno raven de-
lavskega razreda . Dodatna simbolna valorizacija dela in fgure herojske-
ga delavca tako ni bila cinina manipulacija politinih elit, temve zgodo-
vinsko pomemben poskus reevanja protislovja med naglo rastoim social-
1i Na Zahodu se beda delavskega ivljenja istoasno kompenzira z razvojem zabavne in kultur-
ne industrije, ki, predvsem z uvedbo televizije, postaja vse bolj omejena na dom, individuali-
zirana in atomizirana, medtem ko kulturna potronja na socialistinem Vzhodu ostaja v veli-
ki meri javna in participativna in ima kino prednost pred televizijo. Ena od poglavitnih tem
uporov na Zahodu v estdesetih je tudi kritika televizijske atomizacije in alienacije, kar spre-
mljajo eksperimenti s kolektivnimi alternativnimi kulturnimi praksami.
1 Eden od prvih velikih projektov po drugi svetovni vojni v Berlinu je bila tako izgradnja Karl
Marx Allee, ulice monumentalnih modernistinih zgradb z najsodobnejo takrat dostopno
infrastrukturo, v katere so se naselili delavci in delavke, ki so pred tem iveli v predmestnih
delavskih naselji s katastrofalno infrastrukturo. O osuplosti in navduenju ruskih delavcev
ob selitvi v nova, urbana in moderno opremljena stanovanja je pisal tudi Majakovski v pesmi
Pripoved livarja Kozirjeva o vselitvi v novo stanovanje (Vladimir Vladimirovi Majako-
vski, Lirika, Ljubljana 1972, 6368 ). Do mnoinih selitev delavcev po revoluciji je bil veli-
ki disident Kundera (ivljenje je drugje, Ljubljana 1979) nasprotno zelo kritien in je, s per-
spektive prake burujske druine, pisal o oku, ki ga ta doivi, ko polovico njihove urbane
vile zasedejo umazani in prostaki proletarci.
nim, intelektualnim, kulturnim in splonim ivljenjskim standardom pre-
bivalstva ter med podebiljajoimi uinki dela v tovarnah , ki je omogoalo
in bilo pogoj rasti splonega standarda. Zdolgoasenost, alienacija , fzina
izrpanost, utrujenost in obutek praznosti in neizpolnjenosti, ki so izha-
jali iz dela , so bili v zgodovinskih socializmih dodatno uravnoteeni s soci-
alistino kulturno politiko, tj. z univerzalno dostopno in iroko mreo jav-
nih kulturnih institucij, ki so omogoale raznoliko in bogato kulturno i-
vljenje delavcev v prostem asu. eprav zgodovinski socializmi niso uspe-
li dejansko reiti problemov, ki izhajajo iz industrijskega dela znotraj indu-
strijskega produkcijskega naina samega, so jih uspeli nekako kompenzira-
ti izven delovnega procesa.
A to ne pomeni, da v zgodovini socializma ni bilo poskusov reevanja
natetih problemov znotraj delovnega procesa oziroma znotraj samega na-
ina organizacije produkcije. e, zaradi jasnosti in preglednosti razprave,
reduciramo raznolikost in mnogoterost zgodovine socializmov v Vzhodni
Evropi na dve osnovni liniji, lahko ugotovimo, da je ena izmed osnov-
nih znailnosti te zgodovine dinamika (in pogosto napetost ali odkriti an-
tagonizem) med partizansko linijo, ki se je politino formirala v an-
tifaistinem odporu in prosovjetsko ali kominternovsko linijo. Med-
tem ko je za prvo znailno poudarjanje socialistine politike, ki zgodovin-
sko izhaja iz Spartakovske vstaje in drugih eksperimentov z delavskimi sve-
ti v Evropi med obema svetovnima vojnama ter koncipiranje politike soci-
alizma kot socialistine demokracije kar deloma izhaja iz antifaistine-
ga koncepta ljudske fronte in deloma iz marksistinih in komunistinih
kritik despotizma Oktobrske revolucije
14
in socialistine ekonomije kot
ekonomske demokracije oziroma delavskega samoupravljanja , je druga bi-
rokratska, avtoritarna, hladnovojno realpolitina in usmerjena k veanju
produktivnosti in razvoju industrijskih kapacitet kot ciljema na sebi. V tej
perspektivi je zgodovina socialistine Jugoslavije e posebej pomembna, saj
je bila Jugoslavija edina vzhodnoevropska drava, ki ji je uspelo povsem iz-
ogniti se politini in ekonomski dominaciji Sovjetske zveze in v kateri je
delavsko samoupravljanje dobilo status uradne dravne politine strategi-
je in postalo osnovno naelo ekonomske organizacije, medtem ko so bile
v ostalih vzhodnoevropskih socialistinih dravah partizanske linije,
ki so si prizadevale predvsem za demokratizacijo politike in samoupravlja-
nje v ekonomiji , veinoma povsem podrejene prosovjetskim linijam. A ni
odve spomniti, da so vse delavske vstaje in upori znotraj vzhodnega blo-
ka Berlin 53, Madarska in Poljska 56, ekoslovaka 68, Poljska 70
1 Rosa Luxemburg , Izbrani spisi, Ljubljana 1977.
in 8081 vsebovale zahteve po mnoini demokraciji in delavskem sa-
moupravljanju ter metode politinega boja za njihovo doseganje: mnoine
stavke, zasedbe tovarn in ustanavljanje delavskih svetov .
Koliko je jugoslovansko samoupravljanje dejansko vsebovalo neposre-
dno odloanje delavcev o organizaciji produkcije in delovnega procesa in
kolikna je bila dejanska politina mo delavskega razreda v procesih odlo-
anja o dravni ekonomski politiki realistino in trezno, a tovariko kri-
tiko jugoslovanskega samoupravljanja poda Lebowitz
15
in koliko je lo le
za deklarativne in nominalne koncesije partije delavskemu razredu vseka-
kor ostaja odprto in pomembno vpraanje za zgodovinske raziskave v pri-
hodnosti. V vsakem primeru, ne glede na ekonomsko uinkovitost ali sto-
pnjo dejanske realiziranosti samoupravljanja v socialistini Jugoslaviji , nje-
gova zgodovina predstavlja eno od osnovnih izhodi v iskanju, foucaulto-
vsko reeno, avtonomne socialistine governmentality ,
16
saj je bil morda ju-
goslovanski samoupravni socializem (in politina linija, ki izhaja iz demo-
kracije delavskih svetov , ali, na drugi strani sveta, iz kitajske in vietnamske
mnoine linije) ravno eksperiment v tej smeri, eksperiment, ki bi ga
bilo danes po tem, ko je postalo jasno, da je tranzicija permanentno sta-
nje polperifernih postsocialistinih drav in da osvobajanje trga ne pomeni
tudi osvoboditve prebivalstva teh drav smiselno nadaljevati.
Ponovno razmiljati o delavskem samoupravljanju je pomembno tudi
zato, ker se kot spontana ljudska reakcija na socialno in politino realnost
dolge oziroma vene tranzicije na postjugoslovanskem podroju pogosto
pojavlja jugonostalgija, ki, kot smo pisali zgoraj, pomeni depolitizirano no-
stalgijo za vsakdanjim in kulturnim ivljenjem v SFRJ . Zgornjo kritiko te
kulturalistine depolitizacije spomina na revolucionarno obdobje jugoslo-
vanske zgodovine lahko zdaj dopolnimo z zgodovinsko-antropoloko ana-
lizo politike dela v socializmu . Ker je bilo delo v socializmu ravno tako od-
tujeno v strojnem sistemu ima velika industrija popolnoma objektiven
produkcijski organizem, ki ga delavec najde e kot gotov materialni po-
goj produkcije
17
in objektivno vsiljeno (eprav manj izkoriano) kot
na Zahodu , ljudstva Jugoslavije priakovano nimajo najlepih spominov
na tovarniko in pisarniko ivljenje, na svet dela , a obenem pogreajo svet
simbolne in kulturne kompenzacije za bedo alienacije in podrejenosti stro-
jem, svet druenj, zabave, potovanj na morje, plesa, posluanja glasbe, kina,
dolgih poitnic in skupnostnega ivljenja sosesk (oziroma krajevnih skup-
1, Michael Lebowitz, Build it Now: Socialism for the Twenty-frst Century, New York 2006, 7385.
16 Michel Foucault , Te Birth of Biopolitics, Basingstoke 2008, 9294.
1; Karl Marx, Kapital I, Ljubljana 1961, 437.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom ioo
nosti). Takna oblika vsakdanjega in kulturnega ivljenja je v ostrem na-
sprotju s sedanjostjo (medtem ko je delovno ivljenje v preostalih in no-
vih tovarnah in pisarnah prav tako dolgoasno, naporno, nesmiselno in
telesno ter intelektualno ubijajoe kot neko), saj je bilo brezskrbno uiva-
nje v prostem asu v socializmu po eni strani pogojeno z vejo socialno var-
nostjo (in skrbi o iskanju ali ohranitvi zaposlitve ter o zagotavljanju osnov-
ne fnanne reprodukcije golega ivljenja niso kolonizirale prostega asa),
po drugi pa z javno fnancirano in univerzalno dostopno kulturno produk-
cijo, z mestnimi kini, lokalnimi kulturnimi centri, mnoino prevodno in
knjievno produkcijo, sistemom javnih knjinjic itn.
Danes je kulturna politika obratna: drava in obine umikajo fnanci-
ranje kulturnim ustanovam, ki so prisiljene v komercializacijo, javno-za-
sebna partnerstva in koncentracijo. Namesto mestnih kin imamo vele-
centre zabave, ki so del ogromnih nakupovalnih sredi na mestni perife-
riji, knjinice odstopajo svoje prostore bankam, lokalni mladinski kultur-
ni centri pa se borijo za redke preostale javne subvencije, medtem pa jih od-
ira e SAZAS.
18
Majhne zalobe, ki se ukvarjajo s prevajanjem teoretske li-
terature, kar je v asih socializma omogoalo visoko raven splone izobraz-
be ljudstva ter mono teoretsko produkcijo in tevilne teoretske preboje,
se morajo, zaradi pomanjkanja javnih sredstev, zatekati k najemanju sla-
bo usposobljenih in poceni tudentov , kar zniuje tako raven splone jav-
ne izobrazbe in javne uporabe jezika kot prevajalske in teoretske produk-
cije. Obenem feksibilizacija trga delovne sile in drugi ukrepi za po-
veanje konkurennosti gospodarstva mlade silijo v prekarno najemni-
ko delo brez doloenega delovnega asa in za skromno plailo, medtem ko
stareje silijo, naj delajo dlje in jim zmanjujejo pokojnine. Javne fnanne
podpore in subvencije, kot so tipendije za tudente ali socialna stanova-
nja je nadomestila fnanna eksploatacija skozi kredite.
19
Zato se vsakdanje
in kulturno ivljenje danes vse bolj in vse pogosteje zgodovinsko artikuli-
ra kot to, kar Mark Fisher
20
imenuje poznokapitalistini nihilistini depre-
sivni hedonizem (kar ni pojav, ki je znailen le za tranzicijo , ampak se je za-
el e prej, z ekonomskimi in politinim krizami v osemdesetih), ki se ma-
nifestira kot nezmonost dejanskega uivanja kljub vseprisotnosti zabav-
ne industrije , kot nemona in depresivna, a trdovratna simulacija uivanja.
18 Maja Breznik in Lidija Radojevi, Polje kulturne produkcije na podroju glasbenih umetnosti
(raziskovalno poroilo), Ljubljana 2009.
1 Ben Fine, Financialisation, the Value of Labour Power, the Degree of Separation, and Exploi-
tation by Banking, Summer Seminar Series, 30. 4. 2009, http://eprints.soas.ac.uk/7480/ (de-
cember 2010).
io Mark Fisher, Capitalist Realism, London 2009.
io1 Delo, politika in socializem
Nostalgija po brezskrbnem uivanju v druabnem in kulturnem ivlje-
nju je tako obenem nostalgija po socialni varnosti in egalitarni kulturni
politiki, ki sta to uivanje omogoali. A to ni vse ne gre le za pogoje, tem-
ve tudi za specifno zgodovinsko obliko vsakdanjega ivljenja v jugoslo-
vanskem socializmu , ki ni bila povsem enaka (eprav je bila podobna) vsak-
danjemu ivljenju v socialnih dravah kapitalistinega Zahoda . Osnovni
materialni pogoji vsakdanjega ivljenja v Jugoslaviji so bili polperiferna raz-
liica ekonomskih in socialnih politik zahodne socialne drave (zanimivo
je, denimo, da veina vidnih in vplivnih jugoslovanskih ekonomistov ni
bila marksistov, temve so tudirali socialistino ekonomiko Langeja ter
Schumpetra in Keynesa ),
21
nain organizacije nacionalne ekonomije se je
od zahodnega kot smo pokazali zgoraj razlikoval le po veji stopnji so-
cialne varnosti in delavskih pravic , medtem ko mu je bil strukturno homo-
logen in prav tako se je socialna politika Jugoslavije zgledovala po zahodni,
predvsem skandinavski. Na Zahodu sta polna zaposlenost in visoka raven
socialne varnosti po drugi svetovni vojni, predvsem v estdesetih, omogo-
ili razmah svobodnega kulturnega in socialnega eksperimentiranja, novih
umetnikih form in nainov seksualnega, drubanega, politinega in dru-
inskega ivljenja. Vse to je bilo prisotno tudi v Jugoslaviji , a s pomembnim
presekom jugoslovansko vsakdanje in kulturno ivljenje ni bilo le pre-
prosta polperiferna imitacija hipijev, happennings, seksa, drog in rokenrola
ter estdesetosmatva, vsebovalo je e pomemben in specifen element, ki
ga hkratna zahodna kultura vsakdanjega ivljenja ni. Ta element je bil ui-
nek difuzije partizanske revolucionarne politike v vsakdanje ivljenje ljud-
stev Jugoslavije tovaritvo . Tovaritvo je bila specifno socialistina for-
ma druabnega ivljenja in osnovna drubena vez v jugoslovanskem socia-
lizmu , na katero kulturalistine ahistorine reifkacije posameznih znail-
nih kulturnih in socialnih praks iz obdobja socialistine Jugoslavije struk-
turno pozabljajo.
Tovari je bil tisti, ki ravnatelju ni izdal, kdo je poslal ponesreen prosti
strel pri nogometu v ipo, tisti, ki ti je posodil ponija, tudi e je zato moral
sam iti pe, tisti, ki je s tabo delil zadnjo od mame ukradeno cigareto (dru-
no kajenje zadnje cigarete smo kot mulci imenovali gremo se partiza-
na). Drubeni odnos tovaritva je na ravni vsakdanjega ivljenja zdrue-
val vse ideale socialistine drube, nastale iz antifaistinega boja: portvo-
valnost, solidarnost, eljo po svobodi. Tovaritvo ni bilo poseben nain so-
cialne interakcije, ki bi se je lahko, tako kot denimo nenasilnega komunici-
ranja, pozitivnega odnosa do ivljenja ali motivacije za delo nauil na delav-
i1 Svetozar Pejovi, Te Market-Planned Economy of Yugoslavia, Minneapolis 1966.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom ioi
nicah bilo je uinek politinega boja za svobodo in enakost, ki udeleence
preame s solidarnostjo (in je bilo kot tako mogoe le v zgodovinskih raz-
merah revolucionarne drubene formacije). Manifestiralo se je na vseh mi-
kroravneh vsakdanjega ivljenja, od egalitarne in solidarnostne organiza-
cije dvorinega ivljenja oloobveznih mulcev, do ivljenja v posameznem
stanovanjskem bloku ali soseski, v vzajemni pomoi socialno depriviligira-
nim, v vsakdanji solidarnosti, optimizmu in pogumu.
Tovaritvo moramo danes brati politino zato je kritika kulturnega
redukcionizma obravnave vsakdanjega ivljenja v socializmu pri kultur-
nih tudijah nujna , kot artikulacijo antifaistine in komunistine poli-
tike na mikroravni vsakdanjega ivljenja. Medtem ko je eksperiment z de-
lavskim samoupravljanjem uspel le delno in ga je potrebno danes predela-
ti znotraj horizonta komunistine politike, ki dejansko rauna z ukinitvi-
jo mezdnega dela in industrijskega naina organizacije produkcije, je tova-
ritvo uspelo v celoti in predstavlja pomembno inspiracijo za boje na ravni
vsakdanjega ivljenja proti terorju asocialne drubene vezi odnosov kon-
kurence ter za potencialno organizacijo vsakdanjega ivljenja v postkapita-
listini drubi. V nasprotju z dokso kulturnih tudij po kateri je bila Ju-
goslavija klasina realsocialistina drubena formacija, v kateri pa se je bilo
vseeno mogoe smejati je potrebno drubeno prakso tovaritva ponovno
politizirati. Smejati in uivati je bilo v Jugoslaviji mogoe le zaradi difuzije
revolucionarne politike v vsakdanje ivljenje in iz istega razloga sta danes, v
termidorski drubeni formaciji, uitek in smeh prazna, depresivna in nihi-
listina. Jugonostalgija tako ni le zanimiv kulturni pojav, temve potenci-
alna politina sila in medtem ko so napori kulturologije usmerjeni v nje-
no pacifkacijo in nevtralizacijo, mora historini materialist (kot ponavadi
seveda v skladu s svojimi zmonostmi) ravnati nasprotno.
Pravljice o imaterialnem delu in materialistina
socialistina strategija
Koncu realno obstojeih socializmov je sledila precej drastina deindu-
strializacija oziroma unienje nacionalnih industrij vzhodnoevropskih dr-
av v procesu privatizacije , ki ga je preivelo le majhno tevilo neko mno-
gotevilnih, uspenih in za nacionalno ekonomijo zelo pomembnih tovarn
in drugih industrijskih podjetij. S tem se je zlomila tudi politika, ki je te-
meljila na simbolni valorizaciji dela in (industrijskega) delavskega razreda .
V politinih in teoretskih diskurzih, ki jih je proizvedla postsocialisti-
na tranzicija , je delo izginilo politiki so namesto delavcev za zasluge za
drubeni in ekonomski razvoj zaeli hvaliti podjetnike duhove; akadem-
io Delo, politika in socializem
ski ekonomisti so nehali govoriti o delu , delovni sili in delavskem razredu
in namesto tega zaeli govoriti o lovekem kapitalu ;
22
sociologi so zaeli
govoriti o postindustrijski drubi
23
in izginotju proletariata ,
24
o koncu kla-
sinega antagonizma med delom in kapitalom oziroma razrednega boja
25

ali celo o koncu dela kot takega;
26
in, celo radikalna levica kar je v celi
zgodbi o izginotju koncepta in politike dela iz postsocialistinega javnega
in politinega prostora morda najbolj problematino je zaela govoriti o
prehodu v postfordistini produkcijski nain, kognitivnem kapitalizmu in
zaetku prevlade imaterialnega dela .
27
Vsem natetim teorijam, ne glede na njihova heterogena epistemolo-
ka izhodia in politine orientacije, je skupno to, da razglaajo prihod
neke povsem nove in dosedaj nevidene epohe, totalno transformacijo glo-
balnega ekonomskega reima, v kateri delo in kapitalizem, kakrne smo
poznali, ne obstajajo ve, kar naj bi pomenilo tudi da na moi in veljavi
izgubljajo tudi vse oblike socialistine politike (kot zgodovinski poskusi
politine artikulacije protislovja med taktinim bojem za delavske pravi-
ce in stratekim bojem za ukinitev mezdnega dela in marksistine kriti-
ke kapitalizma ).
28
Preroki postindustrijske in postfordistine drube nam,
posredno ali neposredno, oznanjajo, da je boj za ukinitev dela in objektiv-
ne drubene dominacije, ki izhaja iz naina produkcije, utemeljenega na
zakonu vrednosti , e konan, da delo v klasinem pomenu ne obstaja ve in
da zakon vrednosti ne velja ve.
29
Po teh teorijah je danes dominantna vr-
sta dela imaterialno delo ne ve repetitivno, standardizirano fordisti-
no delo, temve kreativna in avtonomna produkcija mnogotere multitu-
de, ki je kapital, za razliko od klasinega delavskega razreda , ne eksploatira
ve neposredno, temve le rentniko parazitira na njej. Primat imaterialne-
ga dela naj bi, zaradi svoje imanentne nekvantifkabilnosti (kar pomeni, da
ii Milton Friedman, Capitalism and Freedom, Chicago 1982, 85108; Gary S. Becker, Human
Capital, Chicago 1993; Miguel Palacios Lleras, Investing Human Capital, Cambridge 2004.
i Daniel Bell, Te Coming of Post-Industrial Society, New York 1976.
i Andre Gorz, Zbogom proletarijatu, Beograd 1982.
i, Ernesto Laclau in Chantal Moufe, Hegemony and Socialist Strategy, London in New York 1985.
i6 Jeremy Rifin, Konec dela , Ljubljana 2007.
i; Za to so zasluni predvsem postoperacionistini teoretiki (Negri , Hardt, Lazzarato, Virno
idr.), ki so bili v devetdesetih zbrani okrog revije Futur anterieur.
i8 Najprej moramo pozabiti na vse, kar vemo o Adamu Smithu in Karlu Marxu ter njunih teo-
rijah vrednosti , bogatstva in dela , ki sta ju razvila v Bogastvu narodov in Kapitalu, oziroma, na
kratko, pozabiti moramo na vse verjetja, ki so podlaga politine ekonomije nasploh. (Mauri-
zio Lazzarato, From Capital-Labour to Capital-Life, Ephemera 4 (2004), 187208 /prevedel
P. K./.)
i Max Henninger, Doing the Math: Refections on the Alleged Obsolescence of the Law of Va-
lue under Post-Fordism, Ephemera 7 (2007), 158177.
se ga ne da izmeriti, standardizirati in razdeliti na enote abstraktnega asa,
kar je tradicionalno predstavljalo osnovo realne kapitalistine subsumpcije
dela pod kapital in ekstrakcije presene vrednosti iz dela ) povzroil krizo
in razpad zakona vrednosti (po tej teoriji abstraktno delo, merjeno v eno-
tah abstraktnega asa, ne predstavlja ve osnove produkcije vrednosti ). Po-
sledino se eksploatacija dela ne dogaja ve na ekonomski nain (z Marxo-
vo tiho prisilo trnih odnosov), temve z vse nasilnejo politino komando
kapitala nad multitudo avtonomno producirajoih imaterialnih delavcev ,
ki e predstavlja komunistini nain organizacije produkcije potrebna je
le e poslednje dejanje, poslednji dogodek, ki bo osvobodil e komuni-
stino multitudo zunanjega (saj je imaterialno delo avtonomno in ni ve, za
razliko od klasinega industrijskega dela , odvisno od kapitalistine organi-
zacije delovnega procesa) nadzora in komande. Hardt in Negri si metodo
tega konnega preobrata predstavljata kot izstrelitev multitudne puice iz
kronosa v kairos, kjer je potrebno ujeti clinamen in tako ustvariti nov svet.
30

e temu dodamo e njuno defnicijo komunizma kot meanice kranske
ljubezni in mistine radosti,
31
dobimo celostno podobo politinega progra-
ma, ki izhaja iz teorije imaterialnega dela .
Teorija imaterialnega dela sicer do neke mere ustreza vsakdanji izkunji
v zgodovinski situaciji tranzicije tu je bila deindustrializacija dejansko
precej uspena, klasine industrije skoraj ni ve in mnoice prebivalstva de-
jansko, prepuene samim sebi oziroma svoji malopodjetniki inciativi, do
neke mere avtonomno producirajo karkoli pa lahko. Najvidneja znail-
nost tranzicije v postjugoslovanskem prostoru je porast malega podjetni-
tva v storitvah in sektorju sivih fnanc, kjer je prisoten velik dele afek-
tivnega dela . V devetdesetih so se pojavile tevilni novi lepotni in frizer-
ski saloni, komore za porjavitev, piramidne igre, TV prodaja, biroji za f-
nanni consulting, pravno pomo in odkodnine, trafke, NVO, agen-
cije za marketing, promocijo, oglaevanje in organizacijo eventov, life-
style kavarne in trgovine z makrobiotsko hrano, telefonske vedeevalni-
ce, menjalnice, stavnice in avtopralnice. A vpraanje je, ali taken nain
produkcije dejansko predstavlja komunizem znotraj kapitalizma morda
je taken vtis mogoe dobiti v Milanu ali Kaliforniji, v dananji Vzhodni
Evropi je kaj takega veliko teje, e posebej glede na to, da je ena izmed naj-
donosnejih in najhitreje rastoih panog imaterialne industrije v Vzho-
dni Evropi v devetdesetih postalo snemanje pornografskih flmov na e-
kem in Madarskem .
o Antonio Negri in Michael Hardt, Multituda, Ljubljana 2005, 339.
1 Antonio Negri in Michael Hardt, Imperij, Ljubljana 2003, 329.
io, Delo, politika in socializem
Nekoliko trezneji pogled na zgodovino globalnega kapitalizma v za-
dnjih tridesetih letih tudi pokae, da je bila deindustrializacija taktina
poteza v neoliberalnem boju proti delavskemu razredu , ki mu je, denimo
v osemdesetih v ZDA in VB, unienje tovarn uniilo tudi politino mo in
pogajalska izhodia. Taktino in zavestno deindustrializacijo so si lahko
privoile le ekonomsko in politino najmoneje drave, ki so se lahko za-
nesle na kasneji uvoz iz e industrijskih regij, predvsem na Kitajskem in v
Vzhodni Aziji. Po drugi strani aktualna selitev industrijske proizvodnje iz
Zahodne v Vzhodno Evropo kae, da je bila deindustrializacija postsociali-
stine Evrope prav tako taktina, saj je Zahod tako pridobil ogromno zalo-
go cenene in politino nemone delovne sile in obenem oroje proti lastne-
mu, dobro organiziranemu in politino monemu delavskemu razredu . De-
industrializacija tako ne pomeni prehoda v novo, postindustrijsko ali post-
fordistino dobo, kjer prevladuje imaterialno delo, temve strategijo v razre-
dnem boju globalnega kapitala , ki klasino industrijsko produkcijo le strate-
ko premea in ne ukinja (dober primer je denimo Wolkswagnov prevzem
eke kode).
32
Obenem je socialna realnost nov ih hsvetovnih detroitov
precej depresivna in dale od komunistine ljubezni in radosti.
e se otresemo prenapete preroke vznesenosti, znailne za teorije o
novi ekonomiji , kognitivnem kapitalizmu in prevladi imaterialne-
ga dela , lahko tako proces deindustrializacije kot prevlado kognitivnega
in afektivnega dela na doloenih podrojih in prekarizacijo pojasni-
mo s klasinim marksistinim teoretskim arzenalom. Deindustrializacija
pomeni globalno reorganizacijo produkcije in delno strateko relokacijo
klasine industrijske proizvodnje z namenom ohranitve razredne nadvlade
globalnega kapitala nad sredi dvajsetega stoletja izjemno monim in do-
bro organiziranim delavskim razredom in zvievanja proftov, ki so zaeli
padati v asu globalne ekonomske krize v sedemdesetih; prevlada kogni-
tivnega in afektivnega dela pomeni obupane preivetvene strategije pre-
bivalstva v pogojih dereguliranega kapitalizma ; medtem ko prekarizaci-
ja pomeni ukinjanje socialnih in delavskih pravic z namenom zvievanja
proftov, kjer je politina strategija kapitala vsaj za tiste, ki slutijo epohal-
ne spremembe v nainu funkcioniranja kapitalizma razoaravajoe kla-
sina: podaljevanje delovnega asa, discipliniranje delovne sile in zmanj-
evanje pla z uvajanjem feksibilnega delovnega asa ter feksibilnih
nainov zaposlovanja (na avtorske in pogodbe za doloen as), odpuanja
in plaevanja (honorarji namesto pla). Dananja veja teoretska senzibil-
i Peter Gowan, Neo-liberal Teory and Practice for Eastern Europe, New Lef Review 213
(1995), 4244.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom io6
nost za afektivne in kognitivne dimenzije dela je sicer dobrodola dopolni-
tev klasinih makroekonomskih marksistinih teorij, a nikoli ni priporo-
ljivo meati zgodovine teorije z dejansko zgodovino nedavno odkri-
tje imaterialnega dela ne pomeni, da delo z veliko vsebnostjo kognitivnih
in afektivnih komponent prej v zgodovini ni obstajalo prej je nain or-
ganizacije dela v klasini industrijski tovarni , kjer hrup stojev in koncen-
tracija, ki jo zahteva oskrbovanje stroja, prepreuje komunikacijo in izraa-
nje afektov in kreativnosti ter kjer hiter ritem strojev onemogoa pretirano
vkljuevanje kognitivnega aspekta dela , ekstravaganten primer glede na ce-
loto zgodovine in strukturo sodobnega kapitalizma . Razen v klasini for-
distini tovarni je delo v kapitalizmu , denimo celotno pisarniko, ban-
niko, trgovsko, oglaevalsko, zavarovalniko, posredniko, transportno,
obrtniko, inenirsko in komunikacijsko delo, vedno vsebovalo ogromno
afektivnih in kognitivnih komponent tezo o nedavnem nastopu prima-
ta imaterialnega dela in posledini epohalni transformaciji kapitaliz-
ma je mogoe zagovarjati le, e reduciramo kompleksno celoto kapitalisti-
nega produkcijskega naina na situacijo klasine tovarne (oziroma e kul-
turno reifciramo nekatere znailnosti organizacije produkcije v klasinem
industrijskem kapitalizmu ) , ignoriramo stalno prisotnost kognitivnega in
afektivnega dela (ki je bilo vseeno, kljub svoji kreativnosti, inteligentnosti
in komunikativnosti ves as razen nekaterih izjem, ki jih bomo obravna-
vali kasneje kvantifcirano in standardizirano) v zgodovini kapitalizma
in zamenjamo teoretsko odkritje z veliko zgodovinsko transformacijo.
Teorija imaterialnega dela je in predlogi politinih stategij, ki iz nje izha-
jajo, so bili tare mnogih kritik, od katerih so najrelevantneje in najinte-
ligentneje prile od teoretikov in teoretiark znotraj marksistinega polja.
Silvia Federici je tako kritizirala domnevno viji politini status imateri-
alnih oziroma kognitivnih delavcev kot avantgarde sodobnega delavske-
ga razreda , medtem ko veina svetovnih delavcev in delavk e vedno dela
pod klasinimi kapitalistinim pogoji in so podvreni strogi asovni di-
sciplini. Izjemen status, ki ga malotevilnim intelektualcem in kreativcem
pripisujeta Negri in Hardt,
33
kot prvo prepreuje uinkovito izgradnjo glo-
balne delavske solidarnosti in vzpostavlja hierarhina razmerja znotraj glo-
balnega delavskega razreda in, kot drugo, dela mnoice navadnih delav-
cev in delavk nevidne v futuristinem deliriju, ki ni dale od vznesenih ka-
pitalistinih pripovedk o prevladi knowledge-based economy,
34
kjer mra-
N. d.
OECD, Te Knowledge-based Economy, 1996, http://www.oecd.org/dataoecd/51/8/1913021.
pdf.
io; Delo, politika in socializem
na realnost sweatshops, industrijske tlake in ubijalske pisarnike alienacije
ostaja netematizirana in neproblematizirana.
35
Kapitalizem je svojim kre-
ativcem in profesorjem vedno dopual relativno svobodo a to e nikoli
v njegovi zgodovini ni pripeljalo do komunizma ali zmanjanja stopnje ek-
sploatacije ostalih delavcev in delavk.
George Cafentzis to kritiko e precizira in zaostri. Izhajajo iz natan-
ne in sistematine tudije Marxove teorije strojev in mehanizacije
36
poka-
e, da vzpostavljanje globalne povprene stopnje profta v okvirih kapitali-
stinega produkcijskega naina nujno predpostavlja, da se hkrati s tehnolo-
kim razvojem centra periferija v isti meri aktivno nerazvija.
37
Ker stroji
(kljub vztrajnemu burujskemu fantaziranju o nasprotnem) ne producira-
jo nove vrednosti (eprav, z vianjem produktivnosti , producirajo preseno
vrednost ), tehnoloke revolucije pomenijo splono padanje proftov (eprav
posameznim panogam, ki tehnoloke inovacije uvedejo prve, zaasno po-
veajo koliino presene vrednosti oziroma profta) v vse bolj mehanizira-
nih in avtomatiziranih industrijskih panogah v centru, zaradi esar se s
pomojo mednarodnega kreditnega sistema in globalnih ekonomskih in
fnannih institucij, kot so SB, STO in MDS povea pritisk na ekstrak-
cijo presene vrednosti iz periferije in prenaanje tega preseka v nijepro-
ftno podroje centra. To pomeni, da vsak kreativni cyborg v centru nujno
predpostavlja delavca v sweatshopu na periferiji in da je intenzivneja ek-
sploatacija tretjega sveta od zaetka osemdesetih naprej (v kontekstu glo-
balne neoliberalne kontrarevolucije) pogoj monosti soasne veje avto-
nomije kreativcev in kongitivcev v centru.
38

Harvie in Angelis dodatno, na primeru aktualnih procesov kvantifka-
cije in standardizacije akademskega dela , pokaeta, da na imaterialnem
delu ni ni imanentno nekvantifkabilnega ter da kapitalu ne manjka idej
in sredstev za njegovo kvantifkacijo. Kognitivno delo ne predstavlja
usodne izjeme ali meje zakona vrednosti , ki ga bo zruila gre enostavno
za podroja, ki so bila do nedavno izvzeta iz zakona vrednosti in kapitali-
, Silvia Federici , Precarious Labor: A Feminist Viewpoint, v: Upping the Anti, 7. 6. 2008, http://
auto_sol.tao.ca/node/3074 (december 2010).
6 K. Marx , n. d., 421571.
; Andre Gunder Frank, Te Development of Underdevelopment, Monthly Review 18, 1966,
http://fndarticles.com/p/articles/mi_m1132/is_n2_v41/ai_7659725/ (december 2010).
8 George Cafentzis, Why Machines Cannot Create Value; or, Marx s Teory of Machines, v:
Jim Davis, Tomas A. Hirschl in Michael Stack (ur.), Cutting Edge: Technology, Information
Capitalism and Social Revolution, London in New York 1997, 2955; Te End of Work or the
Renaissance of Slavery? A Critique of Rifin and Negri, 1998, http://korotonomedya.net/oto-
nomi/cafentzis.html (december 2010); Crystals and Analytic Engines: Historical and Con-
ceptual Preliminaries to a New Teory of Machines, Ephemera 7 (2007), 2445.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom io8
stinih produkcijskih odnosov in ki jih danes kapital pospeeno (in z veli-
ko mero kreativnosti in odlonosti v nameri, da se kvantifcirajo tudi do-
mnevno nekvantifkabilne oblike dela ) kolonizira.
39
V lokalnem kontekstu je marksist Boris Majer e leta 1987 kritiziral na-
ivni tehnoloki optimizem preroka informacijske drube , desniarskega f-
lozofa Iva Urbania, ki je takrat v Novi reviji oznanil prihod brezkonfik-
tne informacijske drube , ki naj ji stala na poti le e arhaina in z voljo po
moi obnorela Zveza komunistov. Majerjeva poanta je, da je smer, v katero
bo drubo povedla ta ali ona tehnoloka sprememba, politino vpraanje
in ne stvar avtomatinega, mehanskega drubenega napredka (da torej zgo-
dovina tehnolokih sprememb sama ne funkcionira kot strojna tehnologi-
ja). Demokratini samoupravni socializem je, za Majerja, pogoj za to, da bo
la informacijska revolucija v smeri poveanja delavskega nadzora nad de-
lovnim procesom (in ne v smeri zaostrovanja kapitalistine eksploatacije in
veanje intenzivnosti nadzora na delovnem mestu in kapitalistine kontro-
le nad produkcijskim procesom v celoti ter, posledino, alienacije delavcev
kar je bil dejanski zgodovinski rezultat informacijske revolucije v kapi-
talistinih drubenih pogojih), in obenem je, dialektino, informacijsko-
kibernetska revolucija obenem pogoj demokratine koordinacije komple-
ksnih ekonomskih procesov in razmerij ter odpira monost preseganja kla-
sinega modela centralno planirane socialistine ekonomije .
40

Eksperimentiranje s kibernetskim sistemom ekonomskega upravljanja
Cybersyn v ilu v Allendejevem obdobju je temeljilo na podobnem raz-
miljanju z informacijsko-kibernetsko revolucijo se vpraanja ekonom-
skega planiranja, trga in socialistinega samoupravljanja postavijo na novo
in kar je v kapitalizmu instrument kontrole nad in discipliniranja delavcev ,
lahko v socializmu postane instrument demokratine in uinkovite dela-
vske kontrole nad produkcijskim procesom.
41
Namesto teorij imaterialne-
ga dela je morda teoretsko in politino produktivneje analizirati kibernet-
sko-informacijsko revolucijo pod kapitalistinimi pogoji na aktualiziran
marksistien nain in novo socialistino politiko dela namesto na teorijah,
Massimo de Angelis in David Harvie, Cognitive Capitalism and the Rat Race: How Capital
Measures Ideas and Afects in UK Higher Education, University of Leicester research archive,
april 2006, https://lra.le.ac.uk/handle/2381/2680 (december 2010).
o Boris Majer, Ob flozofsko-politinih tezah v Novi reviji, Ljubljana 1987.
1 Eden Medina, Designing Freedom, Regulating a Nation: Socialist Cybernetics in Allendes
Chile, Journal of Latin American Studies (38) 2006, 571606; Nights of Labor, State or
Market? What Links Red Star, Cybersyn and Flower Market?, Nights of Labor, 1. 7. 2010,
http://nightsofabour.wordpress.com/2010/07/01/state-or-market-what-links-red-star-cy-
bersyn-and-fower-market (december 2010).
io Delo, politika in socializem
ki delo v domiljiji ukinjajo (kar je ideoloki pogoj za njegovo vse intenziv-
neje discipliniranje in eksploatacijo v ekonomski praksi), na izkunjah de-
janskih delavskih bojev v visoko tehnologiziranih sektorjih produkcije (ob
soasnima problematizaciji nujne povezanosti med tehnologizacijo centra
in nerazvijanjem periferije v pogojih globalnega kapitalizma ter zahtevi po
egalitarni globalni distribuciji sodobne tehnologije). Prihod kibernetike ne
ukine razrednega boja a razredni boj lahko izkoristi kibernetsko tehno-
logijo za raziritev horizonta socialistine politike dela .
i11
Kulturno polje,
novinarsko polje ,
avtonomija,
privatizacija in
feksibilizacija
B
ourdiejeva koncepta polja in simbolnega kapitala sta bila v asu svo-
jega nastanka pomembna dopolnitev klasinih kritinih teorij mno-
inih medijev in marksistine teorije ideologije , saj sta lahko pojasnila
specifko novinarskega polja brez enostavne in prehitre redukcije novinar-
ske prakse na prenaanje vladajoe ideologije . Prav tako je koncept novi-
narskega polja lahko pojasnil drubeno specifko novinarskega habitusa in
pravila delovanja novinarske prakse, ki so (bila) relativno avtonomna od,
eprav povezana s splono socio-ekonomsko situacijo. Osnovna teza po-
glavja je, da v asu splonih in velikih socio-ekonomskih sprememb (ten-
denca po privatizaciji nekdaj javnih institucij, komercializaciji njihovega
delovanja in merjenju njihove kvalitete in uspenosti po ekonomskih kri-
terijih) in krhanju nekdaj monega javnega sektorja, kamor so spadale tudi
veje medijske institucije, potrebno posodobiti tudi teorijo (relativno avto-
nomnega) novinarskega polja in da je zato, na prvi pogled paradoksno,
lahko koristna ravno klasina marksistina teorija, saj sodobne spremem-
be novinarskega polja peljejo ravno v vse vejo proletarizacijo novinarjev in
novinark ter v zaostrovanje razrednih nasprotij znotraj polja.
Bourdieujeva teorija kulturnega in novinarskega polja
Bourdieujeva teorija novinarskega polja izvira iz splone teorije kultur-
nega polja , ki jo Bourdieu razvije v Polju kulturne produkcije.
1
Teorijo kul-
turnega polja lahko beremo kot pomembno dopolnitev predhodnih (pred-
vsem marksistinih) kritinih drubenih teorij in kot kritien odgovor na
postmodernistine drubene teorije, ki so v Franciji in drugod od konca
1 Pierre Bourdieu , Te Field of Cultural Production, New York 1993.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom i1i
estdesetih let 20. stoletja naprej postajale vse bolj razirjene in popularne.
Tako sta dve pomembni zgodovinski determinanti Bourdiejeve teorije po-
lja dve polemiki, v katerih je bil udeleen v estdesetih in ki sta pomembno
zaznamovali njegovo intelektualno pot in razvoj: polemika proti marksi-
stinemu ekonomskemu redukcionizmu, ki vsa drubena dejstva ter pro-
cese reducira na sekundarne spremljevalne pojave ali na odseve ekonom-
skih procesov; in polemika proti postmodernistinemu jezikovnemu ozi-
roma diskurzivnemu redukcionizmu, ki vsa drubena dejstva in procese re-
ducira na jezikovne igre in ne vidi niesar izven diskurza. Od obeh teoret-
skih smeri se je Bourdieu v estdesetih jasno distanciral z ostrimi javnimi
kritikami,
2
ki so predstavljale osnovo za kasnejo teorijo kulturnega polja .
Bourdieu ne zanika veljavnosti marksistine teorije za samo polje eko-
nomije in ostaja na zgodovinsko materialistini teoretski poziciji (za razli-
ko od ahistorinega formalizma strukturalizma in idealistinega raziskova-
nja jezika oziroma sistema znakov kot avtonomnega objekta semiologije), a
obenem opozarja tako na nujnost vkljuitve kulturne in jezikovne dimenzi-
je v prouevanje ekonomskega polja kot na teoretsko problematinost eno-
stavnega prenaanja logike, ki velja za ekonomsko polje, na vsa drubena po-
lja. Zato kritizira epistemoloki pristop, ki predpostavlja, da je ekonomska
logika klju za razumevanje vseh drubenih polj. Tako denimo v za teori-
jo novinarskega polja izredno pomembnem tekstu On television Bourdieu
na zaetku kot pomemben del predstavitve svoje metode, naina raziskova-
nja, problematike mnoinih medijev in splone teorije vkljui kritiko ide-
alistinega postmodernistinega pristopa, ki vidi problematiko mnoinih
medijev le na relaciji sporoilo naslovnik in kjer je celota drubenih meha-
nizmov, odnosov in institucij, ki so del medijskega/novinarskega polja , re-
ducirana na igro manipulacije znakov in pomenov
3
in obenem kritiko eko-
nomskega redukcionizma, ki vidi mnoine medije (v zasebni lasti) kot pre-
prosto institucije v slubi veliki korporacij in poslovnih hi ter kompleksno
celoto mediacij, ki potekajo na relaciji lastniki medijske hie kot enostav-
no, enosmerno in popolno dominacijo ter manipulacijo, kjer medijsko vse-
bino v celoti doloajo ekonomski oziroma poslovni interesi.
4
Osnovna teava klasinih marksistinih drubenih analiz je, po
Bourdie ju , da ne upotevajo drubene vloge in pomena simbolnega kapita-
la (koncept simbolnega kapitala tu uporabljamo posploeno, brez upote-
i Erik Neveu, Bourdieu , the Frankfurt School, and Cultural Studies: On Some Misunderstan-
dings, v: Rodney Benson in Erik Neveu (ur.), Bourdieu and the Journalistic Field, Cambridge
2005, 195214.
Pierre Bourdieu , On Television, New York 1998, 9.
N. d., 16.
i1 Kulturno polje, novinarsko polje, avtonomija, privatizacija in feksibilizacija
vanja distinkcij med kulturnim, socialnim in drugimi specifnimi oblika-
mi simbolnega kapitala za nae namene je dovolj negativna splona def-
nicija simbolnega kapitala kot vsega drubenega kapitala, ki ni ekonomski
kapital). To je pri analizah ekonomskega polja e dopustno, saj sta tam lo-
giki akumulacije ekonomskega in simbolnega kapitala dokaj sinhronizira-
ni. V poslovnem svetu e, zaradi enostavnosti in preglednosti predstavi-
tve, zanemarimo problematiki klientelizma in nepotizma, kjer uveljavlja-
nje simbolnega kapitala in simbolne moi kri obiajno meritokratsko lo-
giko distribucije simbolnega kapitala glede na uspenost posameznih po-
slovneev in poslovnih organizacij pri akumulaciji ekonomskega kapita-
la akumulacija ekonomskega obenem pomeni akumulacijo simbolnega
kapitala , saj bolj ko sta nek podjetnik ali podjetje ekonomsko uspena, ve
imata tudi prestia, vejo simbolno vlogo in viji drubeni status. Obenem
pa je ekonomsko polje ravno po tem izjema med ostalimi drubenimi polji
in sovpadanje med logikama akumulacije ekonomskega in simbolnega ka-
pitala (ter sekundarna, podrejena vloga druge glede na prvo) znotraj eko-
nomskega polja lahko hitro pripelje do teoretske slepote ali zanemarjanja
pomena in vloge simbolnega kapitala tako pri raziskovanju ekonomskega
kot drugih drubenih polj.
Kot poudarja Bourdieu
5
je kulturno polje oziroma polje kulturne pro-
dukcije (ki zajema umetnost, arhitekturo, literaturo, popularno kulturo,
novinarstvo, znanost in olstvo novinarstvo je podpolje kulturnega
polja ), vsaj v asu Bourdiejevega pisanja, obrnjen ekonomski svet. V polju
kulturne produkcije logiki akumulacije ekonomskega in simbolnega kapi-
tala nista sinhronizirani, temve sta si nasprotni in pogosto celo antago-
nistini. Akumulacija simbolnega kapitala temelji na posebni, avtonomni
logiki umetnike oziroma intelektualne produkcije, in pristajanje na eko-
nomsko logiko ter komercialni uspeh sta v kulturnem polju vir prezira (do
komerciale znotraj popularne kulture, publicistike znotraj znano-
sti, pop literature znotraj literarnega miljeja itn.), medtem ko je pogoj
za doseganje visokega simbolnega statusa, prestia in spotovanja kolegov v
kulturnem polju strogo spotovanje avtonomnih pravil kulturne produk-
cije brez komercialnih kompromisov. e je poslovne obenem ko je bolj
ekonomsko uspeen tudi bolj ugleden, se v kulturnem polju ti dve dimen-
ziji uspeha loita, sta medsebojno izkljuujoi in nastopata kot alternativi.
Klasine marksistine analize, ki jim za raziskovanje ekonomskega po-
lja ni potrebno loevati med ekonomskim in simbolnim kapitalom, so zato
za raziskovanje kulturnega polja (v zgodovinski situaciji, ko ima to relativ-
, Te Field of Cultural Production, 2974.
no visoko stopnjo avtonomijo) neuporabne, saj spregledajo kljuno razliko
med obema oziroma dejstvo, da je svet kulture organiziran ravno obratno
kot svet ekonomije, ter poskuajo avtonomno logiko kulturne produkcije
reducirati na njej nasprotno ekonomsko logiko. Raziskovanju kulturnega
polja (kamor spada tudi novinarstvo) Bourdieu zato doda koncept simbol-
nega kapitala in relativne avtonomije kulturnega polja a obenem ne za-
pua splonega teoretskega horizonta historinega materializma ter e ve-
dno raziskuje drubene institucije, odnose in procese kot zgodovinsko do-
loene in materialne, ne kot postmoderne igre diskurzov, znakov in po-
menov. Bourdieu teoretski arzenal historinega materializma le dopolni z
drugo pomembno vrsto kapitala, ki jo klasini marksizem spregleda, sim-
bolnim kapitalom, ki ima svoja posebna pravila akumulacije, ki so lahko,
ali pa tudi ne (odvisno od vsakokratnih konkretnih zgodovinskih razmer),
sinhronizirana s pravili akumulacije ekonomskega kapitala.
Neujemanje in antagonizem med logiko akumulacije ekonomskega in
simbolnega kapitala sta najbolj opazna in najbolj prisotna v primeru naj-
manj avtonomnega med podpolji kulturnega polja , novinarskega polja .
6

Novinarsko polje je med drugimi polji znotraj kulturnega polja v poseb-
nem in nekoliko paradoksnem poloaju zato, ker logika njegove avtono-
mije to avtonomijo obenem kri in negira. Novinarstvo namre ne proi-
zvaja svoje lastne, avtonomne vednosti, temve je osnovna drubena funk-
cija novinarstva prevajanje posameznih strokovnih in politinih vedno-
sti v enoten in splono razumljiv diskurz.
7
Zato novinarstvo potrebuje go-
ste, strokovnjake in politike, katerih nastopi tvorijo velik dele medijskih
vsebin (obenem pa tudi samostojni prispevki novinarjev temeljijo na stro-
kovnih vednostih, ki nastajajo drugje, za razliko od denimo znanosti, pra-
va, medicine itn., kjer se vednost, ki jo uporabljajo in zastopajo posame-
zni strokovnjaki, neposredno in avtonomno producira znotraj stroke). Po-
membna dimenzija logike akumulacije simbolnega kapitala znotraj novi-
narskega polja zato ni, kot v znanosti oziroma v intelektualnem polju, sa-
mostojna intelektualna produkcija, temve obseg socialne mree kontak-
tov posameznega novinarja, tj. njegova sposobnost dobiti izjavo od te-
ko dostopnega politika ali podjetnika, posedovanje pomembnih telefon-
skih tevilk, vedenje, koga je potrebno poklicati za komentar o kateri pro-
blematiki ipd. Ker je novinarsko polje, zaradi svoje odvisnosti od zunanjih
6 Pierre Bourdieu , Te Political Field, the Social Science Field, and the Political Field, v: Ro-
dney Benson in Erik Neveu (ur.), Bourdieu and the Journalistic Field, Cambridge in Malden
2005, 33.
; Primo Kraovec, Dvojno delo ideologije : avtonomija novinarstva in politika nevtralnosti, v:
Primo Kraovec in Igor . agar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Ljubljana 2009.
i1, Kulturno polje, novinarsko polje, avtonomija, privatizacija in feksibilizacija
gostov in strokovnih ter politinih vednosti nujno vselej v krizi avtono-
mije, lahko novinarsko polje po Bourdieju znanstveno pojasnimo in ra-
zumemo le, e upotevamo to notranjo napetost med ekonomsko in avto-
nomno logiko polja, napetost, ki je v primeru novinarstva e posebej izra-
zita in antagonistina in ki je, od asa Bourdiejevih refeksij do danes, la
ez tevilne pomembne transformacije.
Aktualne neoliberalne spremembe ekonomske in
delovne politike
V zgodovinski situaciji tako socializma kot zahodnega welfare ka-
pitalizma v asu od konca druge svetovne vojne do zaetka osemdesetih
na Zahodu (zaetka neoliberalne kontrarevolucije )
8
oziroma do zaetka
devetdesetih in tranzicije na Vzhodu je bila (relativna) avtonomija kultur-
nega polja oziroma posameznih podpolj znotraj njega zagotovljena s popol-
nim javnim fnanciranjem kulturnih institucij nacionalnega pomena
(opere, gledali, kinematografov, koncertnih prizori, flharmonije, mu-
zejev, galerij ...), znanstvenih institucij, zdravstva in olstva (ki sta bila brez-
plana in univerzalno dostopna), ter vejih in osrednjih (nacionalnih)
medijskih institucij. Osnovni paradoks kulturnega polja je, da za svoje de-
lovanje nujno potrebuje vire fnanciranja a e bi si fnanne vire zagota-
vljalo tako kot komercialna podjetja, tj. s tekmovanjem na prostem trgu,
bi s tem krilo ali izniilo svojo avtonomno logiko delovanja, ki je naspro-
tna komercialni, ekonomski logiki. Javno fnanciranje predstavlja reitev
tega paradoksa in je pogoj avtonomije kulturnega polja . V socializmu in
welfare kapitalizmu je kulturno polje zaiteno, nekaken rezervat, ki
ni podrejen ekonomski logiki, kar ima tudi svoje problematine dimenzi-
je kultura in izobraevanje, proizvedena v taknem polju, morata imeti
nacionalni pomen, kar pomeni, da sta pogosto konservativna, naciona-
listina in neprijazna do progresivnejih in radikalnejih kulturnih in inte-
lektualnih tokov, poleg tega so bile medijske in kulturne institucije v soci-
alizmu pogosto tara dravnega nadzora, vmeavanja v delovanje in cenzu-
re, a vseeno, vsaj v naelu, takno polje funkcionira po avtonomnih znan-
stvenih, estetskih in drugih kriterijih. Novinarsko polje v tej situaciji delu-
je po naelih profesionalne novinarske etike, ki temelji na skrbnem prever-
janju dejstev, nevtralnemu opisovanju drubenih pojavov in procesov ter
selekciji informacij, ki je namenjena permanentnemu usposabljanju drav-
ljanov in dravljank za kritino miljenje in politino odloanje.
8 Gerard Dumenil in Dominique Levy, Te Neoliberal (Counter)revolution, v: Deborah John-
ston in Alfred Saad-Filho (ur.), Neoliberalism: A Critical Reader, London in Ann Harbor
2005, 920.
Na zaetku osemdesetih se ekonomska politika Zahoda iz keynesianske
politike razrednega kompromisa (relativno visokih pla, visokega materi-
alnega standarda, visoke ravni delavskih in socialnih pravic , velikih drav-
nih investicij in obsenega javnega sektorja) preusmeri v neoliberalno eko-
nomsko politiko, kar pomeni tenje po deregulaciji , krenju javnega sek-
torja in javnih investicij ter privatizaciji . Za prebivalstvo to pomeni nianje
pla in krenje obsega socialnih pravic in ugodnosti ter zmanjevanje obse-
ga zaposlenosti. Obenem se zane pojavljati pritisk po privatizaciji javnega
sektorja tako industrije, transporta, telekomunikacij, bank in drugih f-
nannih institucij v dravni lasti kot javnega kulturnega polja (zdravstva,
olstva ter kulturnih in medijskih institucij).
9
Ti procesi se na evropskem
Vzhodu zanejo desetletje kasneje kot na Zahodu predvsem zato, ker po-
litina legitimnost komunistinih partij temelji na delavskih pravicah in
materialnem blagostanju delavskega razreda , zato se ob sooenju z global-
no ekonomsko krizo v sedemdesetih (nafna kriza, infacija, padanje sto-
pnje proftov) ne morejo odzvati tako kot zahodne politine elite, tj. z neo-
liberalnimi ukrepi (eprav so ti v osemdesetih, a v zelo omejenem in prikri-
tem obsegu, prisotni tudi v ekonomskih politikah socialistinega Vzhoda ,
z izjemo Poljske , kjer so ti ukrepi zelo odloni in odkriti ob uvedbi voj-
nega stanja leta 1981 vojaki svet na elu z Jaruzelskim prepove stavke in
sindikate ter uvede delo ob vikendih in je torej bolj thacherjanski od Tat-
cherjeve) ne da bi tvegale politini samomor, medtem ko lahko politine
elite Zahoda le ideoloko preusmerijo pozornost na vrednote osebne odgo-
vornosti ter podjetnike svobode in inciative ali za krizo in infacijo obto-
ijo neuinkovito dravo, prevelik javni sektor ali drubene parazite, ki iz-
koriajo socialne podpore.
Na evropskem Vzhodu se neoliberalne ekonomske reforme tako pojavi-
jo kasneje, a v zelo podobni obliki kot v zaetku osemdesetih na Zahodu .
Edina, a pomembna razlika je v tem, da na Zahodu sindikati, civilne inici-
ative in posamezne politine stranke neoliberalnim reformam mono na-
sprotujejo, zato se te nikjer ne uveljavijo popolnoma. Deregulacija in pri-
vatizacija na evropskem Zahodu postaneta teren drubenih in politinih
bojev, ki imajo v razlinih nacionalnih kontekstih razline, a vselej delne,
kompromisne rezultate. Na postsocialistinem Vzhodu je drugae z izje-
mo Slovenije so vse nekdaj socialistine vzhodnoevropske drave po kon-
cu socializma sprejele neoliberalno ok terapijo, torej popolno in hitro de-
regulacijo in privatizacijo . Prvi val privatizacije v devetdesetih, ki je vklju-
eval privatizacijo industrije, fnannih institucij in javne infrastrukture,
David Harvey , A Brief History of Neoliberalism, Oxford 2005.
i1; Kulturno polje, novinarsko polje, avtonomija, privatizacija in feksibilizacija
je bil hiter in uniujo njegove posledice so bile zaprte tovarne, mnoi-
ce brezposelnih industrijskih delavcev , fnanni kadali in piramidne pre-
vare, naraanje poslovne in politine korupcije v iskanju ugodnih priva-
tizacijskih dealov, izguba ekonomske suverenosti in permanentne kri-
ze vzhodnoevropskih nacionalnih ekonomij. ele kasneji, drugi val pri-
vatizacije je v trazicijskih dravah naletel na mnoien in organiziran od-
por prebivalstva odpor, ki je na Zahodu spremljal neoliberalne reforme
e od samega zaetka, se je na Vzhodu zael ele ob poskusih privatizaci-
je kulturnega polja , predvsem sistemov javnega zdravstva in univerzitetne-
ga izobraevanja.
Za ta pozni odpor privatizaciji in deregulaciji v vzhodni Evropi obsta-
ja ve razlogov: prebivalstvu socialistinih drav se je v politino turbu-
lentnih osemdesetih kot cilj njihovih civilnodrubenih prizadevanj prika-
zovala stabilna in visoko ekonomsko, socialno in kulturno razvita social-
na drava Zahoda , obenem pa je politina legitimnost komunistinih par-
tij, ki so si prizadevale za enake cilje, a s socialistinimi sredstvi, ob izkunji
naraajoe infacije in zadolevanja zala v svojo terminalno krizo. Kot
recept za doseganje zahodne ekonomske razvitosti in socialnega blagosta-
nja se je na evropskem Vzhodu zato uveljavila neoklasina ekonomska teo-
rija, ki je za ekonomske in socialne teave druge polovice sedemdesetih in
osemdesetih krivila dravno regulacijo in odsotnost podjetnike svobode
ter dinaminega privatnega sektorja (reforme v tej smeri naj bi prinesle ve-
anje produktivnosti , gospodarske rasti, zaposlenosti in splonega blago-
stanja), obenem pa so se v intelektualnem in akademskem prostoru uvelja-
vile teorije postindustrijske drube ter tehnoloki determinizem infor-
macijske dobe , zaradi esar propad nacionalnih industrij ni bil viden kot
ekonomska in socialna katastrofa, prej kot kolateralna koda nujnega in ne-
izogibnega procesa v novo dobo informacij, mre in komunikacij.
Obenem so bili industrijski delavci na zaetku postsocialistine tranzici-
je politini slabo vidni in reprezentirani, saj so jih v socializmu predstavlja-
le komunistine partije in ko sto te propadle so delavci ostali tudi brez poli-
tine reprezentacije (Slovenija z relativno monimi sindikati je tu ponovno
izjema), tako da so bili njihovi protesti ob mnoinem odpuanju v devet-
desetih ibko politino artikulirani. Industrijski delavci so takrat v medi-
jih in javnosti nastopali le kot rtve eksistencialnih stisk in tegob. Po koncu
devetdesetih, ko so uniujoi ekonomski in socialni uinki prvega vala pri-
vatizacije postali oitni in ko je postalo oitno tudi, da tranzicija na nain
deregulacije in privatizacije ne bo pripeljala do eljenega zahodnega stan-
darda ekonomske razvitosti in socialnega blagostanja, temve obratno, da
je na tem, da unii e doseen standard socialnih pravic in nacionalne eko-
nomije postsocialistinih drav, se je zael pojavljati mnoineji in politi-
no jasneje artikuliran odpor ekonomskim in socialnim procesom, znail-
nim za tranzicijo, predvsem privatizaciji (za primer lahko omenimo uspe-
no tudentsko kampanjo proti uvedbi olnin v Sloveniji, zasedbe fakultet
v protest proti privatizaciji in komercializaciji visokega olstva na Hrva-
kem in v Srbiji, aktualne zasedbe ladjedelnic in zahteve po delavskem sa-
moupravljanju na Hrvakem ter velike delavske demonstracije proti neoli-
beralnim reformam gospodarstva v Sloveniji v letih 2005 in 2007) in, zno-
traj tega, predvsem proti privatizaciji kulturnega polja . Kulturno polje se
je pokazalo za strateko prelomno, saj so poskusi njegove privatizacije po-
menili neposreden napad na osnovne socialne pravice prebivalstva (pred-
vsem pravico do univerzalne zdravstvene oskrbe in izobraevanja). Po iz-
kunjah prvega vala privatizacije in rezultatih privatizacije zdravstva in vi-
sokega olstva (kjer sta bili izvedeni) je le e malokdo verjel, da bo privatiza-
cija obeh pripeljala do njune veje uinkovitosti, odlinosti ali dostopnosti.
Zaradi monega politinega odpora neposredna in hitra privatizacija
kulturnega polja v Sloveniji e se, po splonem zgodovinskem in politi-
no-ekonomskem pregledu, vrnemo v lokalni kontekst ni uspela, kar pa
ni zaustavilo celotnega procesa neoliberalnih reform kulturnega polja . Pri-
lo je le do spremembe strategije od neposrednega napada do ve lateral-
nih, bolj prikritih nainov uveljavljanja privatizacije brez privatizacije :
podeljevanje koncesij zasebnim zdravnikim ordinacijam preko noi, jav-
no-zasebna partnerstva v kulturi, ustanavljanje mnoice zasebnih fakultet,
ki so vseeno javno fnancirane, pritisk na javne univerze in kulturne insti-
tucije naj iejo alternativne vire fnanciranja ob hkratnem zmanjeva-
nju obsega javnega fnanciranja ... V nadaljevanju bomo natete strategije, s
katerimi se bomo ve ukvarjali v naslednjem poglavju, pustili ob strani in
se, po kratki obravnavi Marxovega koncepta prvotne akumulacije , posve-
tili le eni izmed njih spremembam naina zaposlovanja in delovnih raz-
merij znotraj novinarskega polja , ki predstavljajo primer posrednega nai-
na neoliberalne prestrukturacije in reorganizacije kulturnega polja brez ne-
posredne privatizacije . Novinarsko polje jemljemo za primer zato, ker so v
njem spremembe naina dela ter oblik zaposlovanja in plaevanja dela naj-
bolj intenzivne, razirjene in oitne, saj ima, kot smo omenili e zgoraj, no-
vinarsko polje kot hibridno polje (nikoli ne more biti povsem avtonomno,
saj ne proizvaja svoje lastne vednosti, temve temelji na vednosti politike,
prava, ekonomije, medicine, kulture itn., in je obenem namenjeno najir-
i javnosti, kar pomeni, da si ne more privoiti avtonomnega visoko her-
i1 Kulturno polje, novinarsko polje, avtonomija, privatizacija in feksibilizacija
metinega diskurza kot denimo znanost ali pravo) e v situaciji socialne dr-
ave najmanjo avtonomijo izmed vseh podpolj kulturnega polja in je tako
prvo in najmoneje na udaru posrednih oblik neoliberalnih reform kul-
turnega polja .
Tranzicija kot prvotna akumulacija
Ekonomske in drubene spremembe, ki smo jih na hitro nateli in opi-
sali zgoraj, se pogosto tolmaijo kot nekaj povsem novega, e nevidenega,
kot nastop informacijske drube ,
10
postfordizma
11
ali kognitivnega kapi-
talizma .
12
Te spremembe spremlja razmah novih teoretskih diskurzov, od
tehnolokega determinizma teorij o informacijski drubi do fatalizma te-
orij o neizogibnosti globalizacije . Kot zlobno pripomni Doogan je prero-
ka vznesenost teorij, ki razglaajo konec kapitalizma kot smo ga poznali
najvekrat v natanko obratnem sorazmerju z empirinimi raziskavami in
ugotovitvami.
13
Zato je za razumevanje omenjenih sprememb in njihovega
vpliva na novinarsko polje morda bolj produktivno, e se drimo klasine-
ga Marxovega
14
metodolokega navodila in se, kot tacunar, ki ga bolj kot
to, kaj ljudje o sebi mislijo in govorijo zanima kaj dejansko delajo, posveti-
mo konkretnemu delovanju neoliberalnih ekonomskih, politinih in soci-
alnih strategij na terenu in ne toliko splonim obutjem, ki jih to delovanje
sproa (kar je denimo Baumanova metoda v Tekoi moderni).
15
V dosedanji zgodovini kapitalizma privatizacija , ki ji sledijo oziroma jo
spremljajo velike ekonomske, socialne in politine spremembe, ni ni no-
vega (in ravno privatizacija in ne obutja dezorientiranosti in negotovosti
ali razvoj informacijske tehnologije je kljuna aktualna zgodovinska de-
terminanta vzhodnoevropskih postsocialistinih drub). Marx na koncu
prve knjige Kapitala eno od prvih privatizacij v zgodovini imenuje prvo-
tna akumulacija .
16
S tem ima v mislih prvi proces akumulacije, ki zago-
tovi nadaljnjo akumulacijo kapitala, ki jo Marx imenuje razirjena repro-
dukcija in podrobneje raziskuje v drugi knjigi Kapitala. Razirjena repro-
dukcija pomeni obiajno reprodukcijo kapitalistinega produkcijskega na-
ina in obiajno metodo akumulacije kapitala (razirjena je ta reprodukcija
1o Manuel Castells, Te Rise of the Network Society, Oxford 1999.
11 Michel Aglietta, A Teory of Capitalist Regulation, London in New York 2001.
1i Yann Moulier Boutang, Cognitive Capitalism and Entrepreneurship, Conference on Capita-
lism and Entrepreneurship, 28. 9. 2007, http://www.economyandsociety.org/events/YMou-
lier_Boutang.pdf (december 2010).
1 Kevin Doogan , New Capitalism? Cambridge in Malden 2007, 146.
1 Karl Marx in Friedrich Engels, Nemka ideologija, v: MEID II, Ljubljana 1971, 62.
1, Zygmunt Bauman, Tekoa moderna, Ljubljana 2002.
16 K. Marx, Kapital I, 650695.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom iio
zato, ker se v kapitalizmu , za razliko od relativno samozadostnih in stati-
nih predkapitalistinih nainov organizacije ekonomije, ta v vsakem kro-
gu akumulacije raziri, saj se proizvede presena vrednost, ki se nato (re)in-
vestira v poveanje produkcije ali na nova podroja in nove trge, kar pome-
ni, da je vsak krog akumulacije kapitala razirjen glede na prejnjega).
17
A
ta, za kapitalistini nain produkcije obiajen in rutinski nain razirjene
reprodukcije oziroma akumulacije kapitala, lahko poteka le na podlagi ne-
kega predhodnega cikla akumulacije pogoj vsakega cikla akumulacije je
e vzpostavljen in razvit kapitalistini produkcijski nain s svojimi znail-
nimi institucijami, kot so privatna lastnina produkcijskih sredstev, mez-
dno delo in prosti trg. A vseeno je oitno zgodovinsko dejstvo, da kapitali-
zem ni obstajal od vselej, da se v nekem zgodovinskem trenutku vzpostavi
na novo, torej je morala obstajati neka predhodna oziroma prvotna, tran-
zicijska oblika akumulacije, v kateri se hkrati razvijejo tako kapitalisti-
ne institucije kot akumulira dovolj kapitala, da ta lahko omogoa nadalj-
njo akumulacijo oziroma razirjeno reprodukcijo.
Marxov znani primer je prvotna akumulacija v Veliki Britaniji. Ta se
zane s privatizacijo obinske, dravne in cerkvene zemlje ter preganjanjem
kmetov z zemlje. Nadaljuje se z ustanavljanjem disciplinskih institucij, ki
se ukvarjajo z novonastalim problemom reveev in potepuhov ter uvaja-
njem nove delovne in migracijske zakonodaje. Rezultat tega sta obuboa-
nje in migracija mnoic prej kmekega prebivalstva v mesta, kjer se zane
njihova preobrazba v moderni proletariat . Pomembni uinki prvotne aku-
mulacije kapitala so osvoboditev prej poljedelskih delavcev od produk-
cijskih sredstev (lastnina in nadzor nad produkcijskimi sredstvi preideta v
privatne roke), nadzora nad procesom organizacije dela (tega sedaj organi-
zira kapitalist oziroma managerji) in nadzora nad produktom dela (ta
sedaj pripada kapitalistu). V mestih, kjer prej prevladuje cehovsko organizi-
rana rokodelska produkcija in kjer imajo cehovski mojstri nadzor nad pro-
dukcijskimi sredstvi, procesom in produkti, pride do formalne podreditve
dela kapitalu na zaetku prvotne akumulacije rokodelci e delajo na tra-
dicionalen nain in si sami izbirajo orodja, le da delajo za privatne kapitali-
ste, ki si proftov na zaetku e ne veajo z reorganizacijo delovnega proce-
sa, temve le s podaljevanjem delovnega asa, kar Marx imenuje produk-
cija absolutne presene vrednosti . Kasneje, z migracijami mnoic podeel-
skega prebivalstva oziroma rezervne armade delovne sile , ki jim privatiza-
cija obdelovalne zemlje vzame vse razen gole zmonosti za delo, v mesta
in z razvojem industrijske strojne tehnologije se tradicionalne manufaktu-
1; K. Marx , Kapital II, Ljubljana 1987, 436467.
ii1 Kulturno polje, novinarsko polje, avtonomija, privatizacija in feksibilizacija
re spremenijo v tovarne. To pomeni konec procesa prvotne akumulacije in
vzpostavitev razvitega kapitalizma formalno podreditev (subsumpcijo)
dela kapitalu nadomesti realna podreditev , kjer tovarniki delavci nastopa-
jo kot podaljek ali dodatek stroju in nimajo nobenega nadzora nad delov-
nim procesom, orodji ali produkti dela ; produkcijo absolutne presene vre-
dnosti nadomesti produkcija relativne presene vrednosti znotraj fksne-
ga delovnega asa; tradicionalne naine trgovanja nadomesti kapitalistini
prosti trg, ki vkljuuje tudi prodajo oziroma menjavo delovne sile kot bla-
ga; razvijejo se disciplinske in socialne institucije, ki skrbijo za pokornost,
zdravje, usposobljenost in izobrazbo delavcev in delavk; in, privatna lastni-
na postane osnovna in prevladujoa oblika lastnine.
Dodatna za nae namene pomembna dimenzija procesa prvotne aku-
mulacije je deskilling ,
18
ki se zgodi s prehodom od manufakturnega
k tovarnikemu oziroma industrijskemu produkcijskemu nainu. Za ma-
nufakturni produkcijski nain sta znailni delovna intenzivnost in viso-
ka kvalifciranost ter usposobljenost posameznega rokodelca, ki dela s pre-
cej preprostimi orodji in v delovni proces vlaga ogromno svoje spretnosti
in izkuenj. Vajenike dobe so zato dolge in proces napredovanja do roko-
delskega mojstra dolg in teaven. Abstraktno reeno je koliina variabilne-
ga kapitala (delaveva usposobljenost in spretnost) v delovnem procesu ve-
liko veja od koliine konstantnega kapitala (tehnoloka naprednost in so-
fsticiranost orodij ali strojev). V industrijskem produkcijskem nainu je
ravno nasprotno: stroj postane mojster oziroma virtuoz, medtem ko so de-
lavci veliko manj usposobljeni, vajenika doba se drastino skraja, delov-
ni proces postane veliko enostavneji in se v razvitem industrijskem kapita-
lizmu zreducira na zaporedje nekaj repetitivnih gibov. V tovarni je kolii-
na konstantnega kapitala veliko veja kot koliina variabilnega kapitala .
19

Proces deskillinga se v zgodovini kapitalizma e vekrat ponovi. Mor-
da najbolje dokumentirani primer je iznajdba in uvedba tekoega traku na
zaetku 20. stoletja, ki drastino zmanja e tako nizko potrebno uspo-
sobljenost delovne sile in v isti meri povea koliino konstantnega v raz-
merju z variabilnim kapitalom . Socialna in politina dimenzija vsakokra-
tnega deskillinga je, da omogoi razredu kapitalistov streti mo orga-
niziranega delavskega razreda tako, da s tehnoloko inovacijo (v primeru
fordizma z uvedbo tekoega traku) ali novim nainom organizacije de-
lovnega procesa (denimo tayloristinim znanstvenim managementom)
18 Harry Braverman, Labor and Monopoly Capital: Te Degradation of Work in the Twentieth
Century, New York 1998.
1 K. Marx , Kapital I, 339406.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom iii
drastino zmanja potrebno usposobljenost in kvalifciranost delovne sile .
Tako obstojei delavci, ki s svojo organiziranostjo in politinimi ter social-
nimi zahtevami ogroajo profte kapitalistov, izgubijo svoje osnovno poga-
jalsko oroje svojo kvalifciranost, ki jih dela nenadomestljive.
20
Z vsako-
kratnim deskillingom obstojei delavci postanejo nadomestljivi in od-
veni, in dodatna privatizacija na nekem, od kapitala dotedaj e neizkori-
enem podroju, lahko zagotovi novo rezervno armado ne- ali slabo kva-
lifcirane delovne sile , ki bo delala za manje mezde in tako kapitalistom
omogoala veje profte. Socialna zgodovina inovacij na podrojih strojne
tehnologije in organizacije delovnega procesa v kapitalizmu tako pokae,
da so bile te vedno del razrednega boja razreda kapitalistov in namenjene
unienju ali zmanjanju politine moi organiziranega delavskega razreda .
Proces deskillinga , ki se ponavlja skozi zgodovino razvitega oziro-
ma industrijskega kapitalizma , kae, da prvotna akumulacija ni enkraten
proces, ki bi se dovril z vzpostavitvijo modernih produkcijskih sil in od-
nosov, temve da, kot ugotavlja Harvey ,
21
prvotna akumulacija dejansko
sploh ni (samo) prvotna, temve alternativna oblika akumulacije kapita-
la, ki skozi zgodovino kapitalizma spremlja in poteka vzporedno z razirje-
no reprodukcijo.
22
Harvey zato izraz prvotna akumulacija nadomesti z iz-
razom akumulacija z razlaanjem (v izvirniku accumulation by dispos-
session) in med njenimi sodobnimi primeri poleg privatizacije naravnih
virov v tretjem svetu omeni tudi postsocialistine privatizacije v vzhodni
Evropi ter privatizacijo zdravstva, olstva in drugih prej javnih institucij na
razvitem Zahodu .
e upotevamo Marxovo klasino analizo zaetkov kapitalizma v Veliki
Britaniji in njeno Harveyevo aktualizacijo postane oitno, da je bil prvi val
postsocialistine privatizacije v devetdesetih klasien primer akumulacije
z razlaanjem ter da je drugi val, ki vkljuuje privatizacijo zdravstva, uni-
verze in drugih javnih institucij, ki spadajo v kulturno polje, oziroma vse
reforme, ki spremljajo uveljavljanje tako opevane drube znanja , le aku-
mulacija z razlaanjem na drugaen, bolj prikrit in sofsticiran nain, ki is-
toasno poteka tako na postsocialistinem vzhodu kot na razvitem zaho-
du Evrope . Obenem pa je, na prvi pogled paradoksalno, tranzicijska aku-
mulacija z razlaanjem kot smo omenili e zgoraj vsaj do nedavno, po-
tekala brez vejega odpora in drubenih bojev, ki ponavadi spremljajo uva-
janje akumulacije z razlaanjem . Poleg e natetih lahko kot dodaten ra-
io Antonio Gramsci, Amerikanizem in fordizem, v: Izbrana dela, Ljubljana 1974, 299344.
i1 David Harvey , Te New Imperialism, Oxford 2003, 137183.
ii Michael Perelman, Te Invention of Capitalism, Durham in London 2000.
ii Kulturno polje, novinarsko polje, avtonomija, privatizacija in feksibilizacija
zlog za odsotnost odpora navedemo doloeno politino in teoretsko uspa-
vanost prebivalstva, ki je bilo navajeno na relativno blagostanje in stabil-
nost svetovnega kapitalistinega sistema, ki je v treh desetletjih po drugi
svetovni vojni, v svoji zlati dobi, uspel dejansko zagotoviti visok socialni
in standard politinih pravic delavskega razreda . Kapitalizmu inherentna
protislovja (kot sta nagnjenost h katastrofalnim krizam in socialna deva-
stacija) so bila potisnjena v ozadje in nevidna, medtem ko je bila akumula-
cija z razlaanjem zaasno suspendirana. V asu globalne ekonomske kri-
ze v drugi polovici sedemdesetih, ki je socialistini drugi svet zadela mo-
neje kot razviti kapitalistini prvi svet, je tako zahodna kapitalistina so-
cialna drava delovala kot model prihodnosti in objekt politinih aspira-
cij ljudstev socialistine polperiferije, ok terapija prvega vala privatiza-
cije pa kasneje kot teak, a nujen prehod k eljenemu idealu. Teorije infor-
macijske in postindustrijske drube , globalizacije in kognitivnega kapita-
lizma , ki se pojavijo v sedemdesetih in razmahnejo v osemdesetih, so ne-
slavno spodletel poskus teoretsko pojasniti vrnitev v klasine kapitalisti-
ne razmere po e upotevamo zgodovinsko dinamiko in socialne znail-
nosti celotne zgodovine kapitalizma ekstravagantnem obdobju tridese-
tih let ekonomske stabilnosti in socialnega blagostanja, kot nekaj epohal-
no novega, eprav gre dejansko le za vrnitev kriz, socialnega opustoenja in
akumulacije z razlaanjem kot povsem obiajnih in klasinih znailnosti
kapitalistinega produkcijskega naina. Zato je morda teoretsko in politi-
no bolj produktivno obravnavati aktualne transformacije kulturnega polja
kot drugi val tranzicijske akumulacije z razlaanjem in s klasinim kon-
cepti kritike politine ekonomije, kot se pustiti zaslepiti modnim koncep-
tom imaterialnega dela , kognitivnega kapitalizma ali informacijske dru-
be , ki dejanskost prej kot pojasnjujejo mistifcirajo.
Formalna in realna subsumpcija v kulturnem polju
Bourdiejeva teorija kulturnega polja , ki smo jo predstavili na zaetku, je
sinhrona in osredotoena na zgodovinsko situacijo razvite zahodnoevrop-
ske socialne drave . V tej situaciji je kulturno polje res avtonomno in javno
in v njem se lahko razvije visoka stopnja avtonomne logike delovanja polja
in akumulacije simbolnega kapitala , ki je drugana in pogosto nasprotna
logiki akumulacije ekonomskega kapitala. Privatizacija in drugi poskusi
neoliberalnih sprememb kulturnega polja , ki, e je odpor neposredni priva-
tizaciji premoan, vkljuujejo uvajanje poslovne logike in odnosov konku-
rence v kulturno polje na posreden nain v tej bourdiejevski perspektivi
pomeni vse manj avtonomije in veanje moi ter vpliva ekonomske logike
znotraj kulturnega polja . Bourdieu te spremembe v primeru novinarskega
polja sicer omeni,
23
a ne razvije konceptov, ki bi pojasnili, kako se aktualne
spremembe v novinarskem polju (in kulturnem polju na splono) razlikuje-
jo od klasinega antagonizma med ekonomsko in avtonomno logiko, ki je
prisoten tudi v (relativno) avtonomnem novinarskem (in kulturnem) po-
lju v zgodovinski situaciji socialne drave . Tam ekonomski pritiski (oziro-
ma, kot se obiajno imenujejo, pritiski kapitala) pomenijo posredni in ne-
posredni pritisk oglaevalcev na medijske (ali druge kulturne) vsebine, ne
pa na samo organizacijo delovnega procesa, kar je osnova aktualnih neoli-
beralnih sprememb kulturnega polja . S temi spremembami kulturno polje
postaja vse bolj podobno ekonomskemu, oziroma, nekdaj javne kulturne,
medijske, znanstvene, zdravstvene idr. institucije, namenjene drubeni re-
produkciji, postajajo vse bolj podobne komercialnim privatnim instituci-
jam drubene oziroma ekonomske produkcije. S tem tudi klasine marksi-
stine analize, ki so bile v zgodovinski situaciji socialne drave pri posku-
sih raziskovanja kulturnega polja pogosto prekratke in redukcionistine,
saj niso upotevale specifne avtonomne logike delovanja kulturnega po-
lja , lahko v novi zgodovinski situaciji pomenijo pomembno dopolnitev Bo-
urdiejeve teorije. Manj ko je kulturno polje avtonomno in bolj ko je logika
akumulacije simbolnega kapitala v njem sinhronizirana z logiko akumula-
cije ekonomskega kapitala, bolj je dostopno marksistini analizi.
Avtonomno in javno fnancirano kulturno polje je kapitalu podrejeno
le formalno (na posreden nain, saj kapital od kulturnega polja nima ne-
posrednega profta, temve posredno korist zdravstvo, izobraevalni sis-
tem in kulturne institucije skrbijo za telesno in duhovno reprodukcijo de-
lovne sile , znanost za odkritja, ki so lahko uporabna v tehnolokih inova-
cijah, arhitekti in urbanisti za drubeno infrastrukturo, brez katere eko-
nomska produkcija ni mogoa itn.), kar pomeni avtonomno doloanje de-
lovnega asa in naina organizacije delovnega procesa, avtonomen nadzor
nad delovnimi orodji, mezde, ki niso odvisne od dobikov in produktiv-
nosti , temve zagotovljene z javnim fnanciranjem, ter medsebojne odno-
se med kulturnimi producenti in posameznimi institucijami znotraj po-
lja, ki niso odnosi konkurence (tu obstajajo pomembne razlike med relativ-
no visoko avtonomnimi institucijami, kot je znanost, in nizko avtonomni-
mi oziroma hibridnimi institucijami, kot je novinarstvo), temve odnosi
sodelovanja in kritike (denimo v umetnosti ali znanosti), ki niso odvisni
od ekonomskih dejavnikov. Koliina variabilnega kapitala je vija od ko-
i Pierre Bourdieu , Te Political Field, the Social Science Field, and the Political Field, v: Ro-
dney Benson in Erik Neveu (ur.), Bourdieu and the Journalistic Field, Cambridge in Malden
2005, 4243.
ii, Kulturno polje, novinarsko polje, avtonomija, privatizacija in feksibilizacija
liine konstantnega kapitala (strojev je v polju kulturne produkcije malo)
in delovna sila je visoko usposobljena in kvalifcirana. Klasien arhitekt
tako uporablja le risalno mizo, estilo in ravnilo, klasien profesor le knji-
ge, tablo in kredo, klasien novinar le svinnik in belenico itn., obenem
pa je mojster svoje obrti gre za as, v katerem se denimo formirajo f-
gura raziskovalnega novinarja, ki se podrobno izobrazi in informira o vsa-
ki temi, o kateri pie, eruditskega, vsevednega profesorja, genialnega znan-
stvenika ali umetnika ... Taken nain dela in takno razmerje med kon-
stantnim in variabilnim kapitalom predpostavlja avtonomno razpolaganje
z delovnim asom novinarji, znanstveniki in umetniki, za razliko od to-
varnikih ali pisarnikih delavcev , v asu avtonomnega in javno fnanci-
ranega kulturnega polja niso vezani na standardni delovnik in monoton,
standardiziran delovni ritem.
Aktualne spremembe v kulturnem polju pomenijo prehod od formal-
ne k realni podreditvi kulturnega polja kapitalu ,
24
tj. spremembe, ki so bile
zgodovinsko znailne za drugo fazo prvotne akumulacije , brez prve faze
neposredne privatizacije oziroma razlaanja, ki je tudi prisotno, a posre-
dno in v omejenem obsegu. Gre za trojni proces: uvajanje tehnolokih spre-
memb in inovacij, ki spreminjajo razmerje med variabilnim in konstan-
tnim kapitalom v korist konstantnega ; reorganiziranje delovnega procesa;
in reorganiziranje delovnega asa.
Prvi proces prinaa deskilling , ki je podoben tistemu, ki ga je v 19.
stoletju prinesla uvedba strojne tehnologije in na zaetku 20. stoletja uved-
ba tekoega traku v tovarnah. Spremembe in razvoj na podroju raunal-
nikih, informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij ne pomenijo na-
stopa postfordistinega naina produkcije, temve, nasprotno, ravno for-
dizacijo kulturnega polja (mnoino produkcijo standardiziranih pro-
duktov namesto nekdanje obrtnike produkcije unikatnih umetnikih
del, flozofskih traktatov ali poglobljenih raziskovalno-novinarskih lan-
kov, kjer tehnologija sama in uvajanje odnosov konkurence ter, posebej v
primeru znanosti, standardi mednarodne primerljivosti ter kvantifka-
cija dela v nabiranje tok determinirajo standardnost oblike produktov)
in tudi ne nastopa epohalno nove informacijske dobe , temve preprosto
aplikacijo kapitalizma na podroja, ki so mu bila prej (zaradi politinega
odpora in ne dovolj razvite visoke tehnologije) nedostopna. Deskilling ,
ki spremlja vsako tehnoloko revolucijo v zgodovini kapitalizma , zni-
i Edurne Bague, Nuria Comerma in Ignasi Terradas, An Analytical Perspective for the Under-
standing of the Higher Education European Space: A View from the University of Barcelona,
New Proposals 3 (2010), 919.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom ii6
a potrebni nivo usposobljenosti in kvalifciranosti delovne sile . Tako na-
redi obstojee visoko usposobljene kulturne obrtnike za odvene, omo-
goa mobilizacijo veliko ire mnoice prebivalstva v kulturno produkci-
jo oziroma formacijo nove rezervne armade potencialne kulturne delov-
ne sile , kar pomeni tudi znievanje mezd in zvea produktivnost doloe-
ne, v naem primeru kulturne, produkcijske panoge. Dananji novinarji so
tako povrni in odvisni od citiranja stroke, lanki so kraji in ne vsebu-
jejo ve veliko (e sploh kaj) raziskovalnega dela ; znanstvena produkcija se
spreminja v mnoino produkcijo povsem standardiziranih znanstvenih
lankov; medtem ko so posamezni raziskovalci podaljki svojih sofsti-
ciranih raunalnikih programov in modelov. Podobno velja tudi za obli-
kovalce in arhitekte. V procesu realne subsumpcije gre za obrnitev razmer-
ja med delavcem in njegovim orodjem e v pogojih formalne subsumpcije
delavec e uporablja svoje orodje, v pogojih realne subsumpcije stroj upora-
blja delavca, oziroma je delavec le e oskrbovalec stroja
25
ali raunalnike-
ga modela, v katerega dananji znanstveni raziskovalci potrpeljivo in mo-
notono vnaajo podatke, ne da bi imeli nadzor nad tem, kaj z njimi model-
stroj, ki je standardiziran in nujen za vse raziskovalce na doloenem podro-
ju, potem pone. Na tej ravni proces prehoda v realno subsumpcijo pri-
naa standardizacijo, komodifkacijo, deskilling in visoko tehnoloko
mnoino produkcijo s stalia zgodovine kapitalizma ni posebno no-
vega ali pretresljivega.
Na ravni sprememb v delovnem procesu prehod v realno subsumpcijo
prinaa vse veji nadzor in disciplino delovni proces je v kulturnem po-
lju je vse bolj podvren nenehnemu preverjanju uspenosti in produktiv-
nosti , novih tehnikam in postopkom evalvacij, edalje krajim in edalje
bolj strogim rokom (de Saussure, katerega edino knjigo so posthumno iz-
dali njegovi tudenti, in Rilke, ki je potreboval po ve let za posamezno pe-
sniko zbirko, bi po dananjih kriterijih teko obdrala slubo na univerzi
oziroma subvencije Ministrstva za kulturo) ter edalje bolj strogim formal-
nim pravilom kulturne produkcije. Kulturno polje je vedno bolj kot ne-
kadnjemu boemskemu socialnemu miljeju podobno klasini kapitalistini
tovarni z imperativi produktivnosti , delovne discipline in konkurennosti
ter naraanjem administrativnega nadzora.
Na ravni reorganizacije delovnega asa gre za proces feksibilizacije
delovnega asa, nainov zaposlovanja (in odpuanja) in s tem povezane
nove naine plaevanja. Tu prihaja do najizrazitejih in najpomembnejih
sprememb, ki so v polju novinarstva tudi najbolj razirjene in opazne (no-
i, K. Marx , Kapital I, 388406.
ii; Kulturno polje, novinarsko polje, avtonomija, privatizacija in feksibilizacija
vinarsko polje tu nastopa kot nekaken laboratorij, ki morda kae priho-
dnost kulturnega polja v celoti), zato se bomo temu aspektu prehoda v re-
alno subsumpcijo na primeru novinarstva posvetili posebej.
Fleksibilizacija in proletarizacija v novinarskem polju
Proces feksibilizacije pomeni predvsem uvajanje zaposlitev za doloen
as (preko tudentskih napotnic in avtorskih honorarjev), se pravi naje-
manje zaasne in nizko kvalifcirane in slabo plaane delovne sile namesto
nekdanje stalno zaposlene in visoko kvalifcirane delovne sile . Tudi v jav-
nih medijskih institucijah odstotek honorarcev glede na stalno zaposle-
ne novinarje naraa, medtem ko je v komercialnih medijskih institucijah
honorarno delo novinarjev osnova delovanja teh institucij in je stalno za-
poslen ponavadi le vodstveni in managerski kader. Podobno velja tudi za
denimo univerzo kjer je dele stalno zaposlenih iz 84 % leta 1988 padel
na 48 % leta 2008
26
, kulturne institucije in preostanek kulturnega polja ,
medtem ko je dele honorarnih zaposlitev v industrijskem kolikor ga je
ostalo in storitvenem sektorju precej manji, kar kae, da je kulturno po-
lje v celoti zaradi svoje slabe sindikalne organiziranosti in novinarsko po-
lje kot del kulturnega polja , ki je zaradi svoje nujne hibridnosti in posle-
dino ibke avtonomije najbolj na udaru pritiskov po komercializaciji , de-
jansko nekakna avantgarda procesa feksibilizacije dela in trga delov-
ne sile . Osnova procesa feksibilizacije je politika delovnega asa feksibi-
len nain zaposlitve ponavadi pomeni zaposlitev za skrajani delovni dan
in omejen as trajanja delovnega razmerja. To zaposlovalcem omogoa ni-
anje strokov, ki jih imajo s socialnimi izdatki (ki so za honorarne sode-
lavce manji kot za stalno zaposlene) in feksibilneje naine odpua-
nja delavcev , saj jim lahko po izteku pogodbe te preprosto ne podaljajo in
nimajo teav in strokov, ki bi jih imeli z odpuanjem stalno zaposle-
nih delavcev , kjer je postopek odpuanja veliko bolj zapleten. Gre za pro-
ces hkratnega discipliniranja delovne sile (honorani delavci imajo slaba
pogajalska izhodia, saj so slabo kvalifcirani, zlahka odpueni in zamen-
ljivi ter atomizirani in brez sindikalne organizacije), nianja strokov s so-
cialnimi izdatki in plaami (ter posledinega veanja proftov) ter veanja
intenzivnosti delovnega procesa (razvoj digitalnih snemalnikov zvoka, ka-
mer, fotoaparatov in raunalnike programske opreme tj., veanje kolii-
ne konstantnega glede na variabilni kapital pomeni, da lahko manj novi-
narjev naredi ve prispevkov v manjem asu, da lahko novinar sam v ved-
no veji meri nadomea montaerja, stavca, oblikovalca itn., kar pomeni
i6 Ranka Ivelja, Znanost in javna univerza v neusmiljenih lovkah komercializacije, Dnevnik ,
19. 5. 2010, 5.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom ii8
skrajevanje rokov in vse vejo tehnoloko determinirano standardizacijo
novinarskih prispevkov).
Splono gledano, razvoj telekomunikacijske, informacijske in raunal-
nike tehnologije ter uvajanje feksibilnih oblik zaposlitve in dela v novi-
narskem polju pomeni manjanje potrebne koliine variabilnega kapitala
oziroma ivega dela v procesu novinarske produkcije ter hkratno veanje
intenzivnosti delovnega procesa. Fleksibilizacija tako pomeni ustvarjanje
tranzitne rezervne armade delovne sile , ki je ves as v stanju pol-zapo-
slenosti in kjer je mnoica najemnikih novinarjev medsebojno objektiv-
no v odnosu konkurence sam obstoj mnoice najemnikov, ki se jih da po
potrebi vkljuiti ali izkljuiti v zaposlitvena in delovna razmerja nia ho-
norarje in via raven eksploatacije . Proces je zelo podoben prehodu iz ma-
nufakturnega v industrijski nain produkcije, o katerem pie Marx ,
27
le da
tam ni bil odloilen razvoj informacijske, telekomunikacijske in raunal-
nike, temve strojne tehnologije. Tudi v Veliki Britaniji v 19. stoletju so
nekdanje rokodelske mojstre zamenjale mnoice zlahka zamenljive nizko
kvalifcirane delovne sile in ele mnoini delavski boji in institucija soci-
alne drave so industrijskim delavcem sredi 20. stoletja zagotovili stabilne
zaposlitve in socialne pravice. Fleksibilizacija delovnih pogojev in delovne-
ga asa torej ni nov proces, nov je le v kontekstu kulturnega polja , ki se je v
sodobni obliki razvilo v zgodovinski situaciji socialne drave in tam pred-
stavljalo doloen rezervat, zaiten pred ekonomsko logiko kapitaliz-
ma , kateri je bilo podrejeno le formalno in posredno.
Morda je zato bolji izraz kot feksibilizacija (ki hkrati v javnem diskur-
zu pogosto pomeni nekaj pozitivnega, nekaj kar naj bi izboljalo konku-
rennost gospodarstva in spodbudilo tuje investicije, zagotovilo gospodar-
sko dinamiko in rast ipd.) proletarizacija , saj je to, kar se danes dogaja no-
vinarjem, ravno prehod v klasino proletarsko situacijo, kjer so novinarji
realno podrejeni kapitalu . Pritisk kapitala ni ve zunanji (denimo pritisk
oglaevalcev na vsebino poroanja), temve notranji, dogaja se skozi teh-
noloke inovacije in reorganizacijo delovnega procesa (predvsem spremem-
be v nainu in politiki zaposlovanja). V tej situaciji se tudi politino nasilje
(denimo cenzura) vse bolj internalizira in izvaja s pomojo ekonomske-
ga nasilja zaradi negotovega zaposlitvenega statusa je med novinarji vse
ve samocenzure in politinega konformizma, niso pa izkljueni tudi od-
kriti cenzorski posegi s strani urednikov, ki lahko grozijo z ali celo prekine-
jo honorarno delovno razmerje (nedaven primer je bila odpoved honorar-
ni novinarki Radia Slovenije Natai tefe, ki je po mnenju urednika Vin-
i; K. Marx , Kapital I, 426435.
ii Kulturno polje, novinarsko polje, avtonomija, privatizacija in feksibilizacija
ka Vasleta alila lik tedanjega predsednika vlade Janeza Jane).
28
Proletari-
zacija novinarjev in uvajanje delovnih in drubenih odnosov, ki so znail-
ni za ekonomsko polje v novinarsko polje , lahko poteka tudi v javnih insti-
tucijah in brez odkrite privatizacije . V zgodovini globalne neoliberalne re-
ogranizacije ekonomskih in socialnih odnosov so celo pogosto, kot deni-
mo v primeru britanske Royal mail, negativni uinki predhodne feksibi-
lizacije delovnega procesa znotraj javnih institucij nezadovoljstvo, strah
in depresivnost delavcev , padanje kvalitete storitev uporabljeni kot argu-
ment za kasneje poskuse dokonne privatizacije , kar pomeni, da proces
lahko, v primeru prevelikega odpora delavcev , javnosti in sindikatov, pote-
ka tudi v obratni smeri, se pravi najprej destabilizacija institucije in razbitje
delavske enotnosti, nato neposredna privatizacija .
29

Pravzaprav moramo biti v asu drugega vala privatizacije bolj pozorni
ravno na retoriko feksibilizacije in njeno delovanje ter uinke, saj odso-
tnost intenzivnega procesa privatizacije , ki je bil znailen za prvi val, ne po-
meni, da kulturno polje ni podvreno podobnim procesom, le na nekoliko
drugaen in posreden nain. S stalia novinarjev in novinark (ter drugih
kulturnih producentov) ni velike razlike med tem, ali proces njihove prole-
tarizacije in deskillinga poteka na nain odkrite privatizacije ali neko-
liko bolj sofsticirane feksibilizacije , uinki na njihov nain dela , delovne
pogoje in profesionalno avtonomijo so v obeh primerih podobni: izgublja-
jo nadzor nad lastnim delovnim asom, organizacijo delovnega procesa in
delovnimi orodji; via se intenzivnost dela , hkrati pa se zmanjujejo social-
ne pravice in mezde; in, standardizirani in komodifcirani novinarski pro-
dukti so vse manj intelektualno in politino relevantni (gre za procesa ta-
bloidizacije in vse veje human interest orientacije novinarske produk-
cije). Situacija, v kateri postaja marksistina analiza novinarskega (in kul-
turnega) polja vse bolj aktualna in relevantna, je obenem situacija, ki za
same novinarje in novinarke delovno, socialno in simbolno ni najbolj ugo-
dna. A vseeno lahko, s poudarkom na podobnosti med procesoma proleta-
rizacije novinarjev (in drugih kulturnih delavcev ) danes in industrijskih
delavcev neko da pomembno zgodovinsko perspektivo, ki je lahko, v kom-
binaciji z Bourdiejevo teorijo novinarskega in kulturnega polja , v (vse bolj
nujnem) sindikalnem organiziranju in boju novinarjev bolj relevantna kot
teorije postindustrijske ali informacijske drube.
i8 Boris Vezjak, Medijska fenomenologija: O avtonomiji in cenzuri v Sloveniji skozi logiko na-
videznosti, v: Primo Kraovec in Igor . agar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Lju-
bljana 2009, 3662.
i Roy Mayall, Dear Granny Smith: A Letter fom your Postman, London 2009.
i1
Neoliberalni
obrat v ekonomski
politiki EU in
vloga univerze v
novih zgodovinskih
razmerah
V
aktualnih javnih razpravah o neoliberalizmu , EU in reformah iz-
obraevanja so pogoste poenostavljene, zavajajoe ali preprosto ne-
resnine predstave o tem, kaj neoliberalizem dejansko je in kakna je eko-
nomska in politina usmeritev EU. Tako se neoliberalizem pogosto pred-
stavlja kot povratek k Adamu Smithu, nevidni roki trga in liberalnim ide-
jam ter ekonomskim politikam iz devetnajstega stoletja, EU pa kot politi-
no nevtralna in benevolentna institucija, namenjena plemenitim obelo-
vekim ciljem kot so uveljavljanje lovekovih pravic, izboljevanje kvalitete
ivljenja in gospodarski razvoj. Takne predstave omejujejo obseg in doseg
javne razprave o trenutnih spremembah v polju izobraevanja ter reformah
univerze . Namen tega poglavja je precizirati defnicijo neoliberalizma kot
akademske doktrine in kot ekonomske politike, predstaviti zgodovino ne-
oliberalnega obrata v EU in aktualne drubene uinke tega obrata v polju
izboraevanja ter predstaviti potencialne smeri delovanja univerze v boju
proti neoliberalni hegemoniji.
Ekonomska politika in razredni boj v EU
V formaciji EU , kot jo poznamo danes, je bilo kljuno zgodovinsko ob-
dobje prva polovica devetdesetih. Turbulentna osemdeseta, za katera sta
bili znailna zaostrena globalna politina ofenziva razreda kapitalistov
proti delavskemu gibanju (v kateri je bil, za Evropo , verjetno prelomen
dogodek zlom rudarske stavke v Angliji in dokonen triumf thatcheriz-
ma leta 1985) in zaostrena ideoloka ofenziva idej monetarizma in neolibe-
ralnega kapitalizma proti idejam socialne drave in drubene solidarnosti,
so se konala s politino zmago poslovnih elit in njihovih politinih zave-
znikov ter s skoraj popolno prevlado neoliberalne ideologije . Sledil je serij-
ski zlom vzhodnoevropskih dravnih socializmov in pospeena restavraci-
ja kapitalistinih ekonomskih in drubenih odnosov v teh dravah. Z izgi-
notjem realno obstojeih socializmov na periferiji in porazom militantnih
delavskih gibanj v centru tu je Sarkozy le dokonal Mitterandovo izdajo
iz 1983 z izjavo, da je as za dokonno unienje duhov maja 68 , kot so po-
dobno s svojimi duhovi obraunali z mnoinimi aretacijami in dravno
represijo pod znano pretvezo boja proti terorizmu v osemdesetih v Ita-
liji in Zahodni Nemiji je uvajanje neoliberalne ekonomske in socialne
politike v EU postalo manj stvar odkritega razrednega boja kot stvar kon-
kretnih, praktinih tehninih reitev in pogajanj, dogovorov ter kompro-
misov med posameznimi nacionalnimi politinimi in poslovnimi elitami
ter institucijami EU.
Na terenu je neoliberalni obrat EU v prvi polovici devetdesetih (eprav
lahko njegove zaetke lociramo e veliko prej, v Rimski pogodbi leta 1957,
a se pred zaetkom devetdesetih zaradi odpora delavskih in drugih leviar-
skih gibanj ter vpliva keynesianske teorije v akademski ekonomski vedi ter
pomembnih ekonomskih in fnannih institucijah ni mogel povsem uve-
ljaviti e prej)
1
v centru Evrope pomenil privatizacijo prej javnega sektorja
(ta je bila delna in odvisna od ve dejavnikov, predvsem od politine usmer-
jenosti posameznih nacionalnih politinih elit ter tudi njihove moi v soo-
enju s pritiski EU po privatizaciji ), enoten trg, enotno valuto, monetarno
disciplino in boj proti infaciji kot poglavitno prioriteto ekonomske politi-
ke. Prelomno za konsolidacijo takne EU je bilo leto 1992, ko je bila pod-
pisana Maastrichtska pogodba in uveden evro. Cilji omenjene ekonomske
politike so bili zmanjanje infacije in poveanje stopnje profta (naraa-
nje infacije in padanje proftov so bile znailnosti krize v sedemdesetih, s
katero se je konala povojna zlata doba kapitalizma , in vzpon neolibe-
ralizma je bil reakcija kapitalistinega razreda na krizo dotedanjega mode-
la keynesianske socialne drave , katere ekonomska politika je temeljila na
dravni regulaciji ekscesnih uinkov kapitalizma in polni zaposlenosti) na
nain restrikcije dravnih izdatkov, omejitev dravnega prorauna in ko-
liine denarja v obtoku, poveanja obrestnih mer ter ukinjanja vseh ome-
jitev (kot so denimo zaitne carine ali kontroliran uvoz) za svobodno tr-
govanje. Ukinitev notranjih mej, drastina omejitev ekonomske suvereno-
sti nacionalnih drav, zahteva po od drave neodvisnih centralnih ban-
kah ter uvedba enotnega skupnega trga in valute so bila sredstva za dose-
ganje teh ciljev.
1 Bernard H. Moss (ur.): Monetary Union in Crisis, Basingstoke 2005.
i Neoliberalni obrat v ekonomski politiki EU in vloga univerze ...
A, kot se je pokazalo, je takna metoda zviala stopnjo profta na raun
produktivnosti ter zmanjala infacijo na raun obsega zaposlenosti.
2
Ne-
posredni socialni uinki neoliberalnega obrata v EU so bili: poveanje ne-
zaposlenosti, zmanjanje realnih pla, upad produktivnosti oziroma eko-
nomska stagnacija ter poveanje drubene neenakosti. e torej sproti pre-
vajamo birokratski argon EU v zgodovinsko dejanskost, fskalna discipli-
na pomeni zmanjanje ali ukinjanje podpor za brezposelne, nadomestil za
dopust in bolniko odsotnost ter drugih javnih socialnih izdatkov kot so
otroki dodatki; boj proti infaciji pomeni mnoino odpuanje; skrb za
konkurennost gospodarstva pomeni nianje pla in podaljevanje delov-
nega asa na nain neplaanih nadur in dela ob vikendih in praznikih; po-
veanje gopodarske uinkovitosti pa ukinjanje drubene solidarnosti.
Ekonomska in socialna dinamika keynesianskih socialnih drav je bila
vezana na produktivnost (v staromodnem marksistinem jeziku: revoluci-
oniranje naina produkcije), katere naraanje je pomenilo naraanje tako
proftov kot pla, ki so v kontekstu socialne drave tradicionalno rasle sku-
paj s produktivnostjo (kar je povzroalo tudi zaarani krog infacije,
ko so kapitalisti na upad profta zaradi zvievanja pla odgovarjali z zvi-
evanjem cen produktov, dravne centralne banke pa na zvievanje tako
cen kot kupne moi prebivalstva s spuanjem vejih koliin denarja v ob-
tok). Produktivnost je v tej zgodovinski situaciji nastopala kot mesto ra-
zrednega kompromisa , tj. nevtralizacije razrednih protislovij, ki izvirajo
iz kapitalistinega naina produkcije, kolikor je ta mogoa znotraj tega na-
ina produkcije samega. Do premika k produktivnosti kot osnovnemu mo-
mentu kapitalizma je prilo, ko je delavski razred izbojeval ustalitev delov-
nega dneva pri osmih urah takrat, po Marxu , absolutno preseno vre-
dnost , ki se meri s asom dela delavca po tistem, ko je e proizvedel dovolj
vrednosti, da pokrije svojo plao, in ki se lahko s podaljevanjem delovne-
ga asa podaljuje dokler ne zadane ob skrajno bioloko mejo delovne zmo-
nosti delavca (ta je bila v herojskih asih liberalnega kapitalizma v 19. sto-
letju 16 ali e ve ur dela dnevno), zamenja relativna presena vrednost , kar
pomeni, da tendenca ni ve podaljevanje delovnega dneva, temve skraje-
vanje delovnega asa, ki je znotraj fksnega osemurnega delavnika potreben
za to, da delavec z vrednostjo, ki jo ustvari, pokrije svojo plao, in povee-
vanje asa, v katerem dela za kapitalista, v katerem proizvaja preseno
vrednost. Poveevanje presene vrednosti in delovnega asa, v katerem se ta
ustvarja, je znotraj fksnega delovnega asa mogoa le s poveevanjem pro-
i Gerald Friedman, Has European Economic Integration failed? v: Bernard H. Moss (ur.),
Monetary Union in Crisis, Basingstoke 2005, 173197.
duktivnosti produkcije in dela samega, tj. s tehnolokimi in organizacij-
skimi inovacijami v produkciji in nainu dela a, zaradi zakona vrednosti ,
vsaka takna inovacija povea preseno vrednost in s tem profte le zaasno,
dokler posamezni frmi prinaa konkurenno prednost pred ostalimi.
Ko postanejo nove produkcijske metode splono drubeno uveljavljene, tj.
ko jih, e se izkaejo za uspene in uinkovite, prevzamejo vse produkcijske
enote v doloenem sektorju (oziroma tiste, ki jih ne, zaradi nekonkuren-
nosti propadejo), se koliina proizvedene vrednosti vrne na prejnjo raven
in potrebne so nove inovacije in spremembe, ki prinesejo novo (zaasno)
poveanje produktivnosti in s tem profta.
3
V zgodovinski situaciji razrednega kompromisa torej monega in
organiziranega delavskega gibanja, ki se odree revolucionarnim zahtevam
in pristane na kapitalizem ter strankarsko demokracijo v zameno za rela-
tivno visoke plae ter relativno visoko raven ivljenskega standarda in so-
cialnih pravic ; poslovnih elit, ki so na te koncesije delavskemu razredu pri-
pravljene, ker se bojijo uvoza revolucije iz Vzhoda ; ter keynesianske aka-
demske inteligence, kateri polna zaposlenost predstavlja aksiom, saj vidi
delovno silo kot osnovni in najpomembneji ekonomski resurs, katerega
neizkorianje pomeni nesmotrno potrato virov je nenehno in neskon-
no vianje produktivnosti v interesu tako kapitalistov kot delavcev , saj z
njo rastejo tako profti kot, zaradi relativno egalitarnega naina distribuci-
je, plae. Fiksen osemurni delavnik in polna zaposlenost (ko se torej prof-
tov ne da veati ne s podaljevanjem delovnega asa ne z nianjem pla) po-
tisneta naraanje produktivnosti v ospredje ekonomske politike.
A idila razrednega kompromisa in rasti produktivnosti ni trajala veno
njena prva velika kriza je bila politina, val uporov in revolucij leta 1968,
ki so se v Zahodni Evropi artikulirali kot boj proti vse veji alienaciji , ko-
modifkaciji in abstraktno-objektivnemu tipu drubene dominacije,
4
kar
so uinki kapitalizma , ki se jih ne da odpraviti le z dravno regulacijo eko-
nomije in visokim materialnim standardom (to je bil problem tako social-
nih drav Zahoda kot dravnih socializmov Vzhoda , ki so sicer ukinili ka-
pitalistine produkcijske odnose, tj. prosti trg in zasebno lastnitvo pro-
dukcijskih sredstev, a niso spremenili produkcijskih sil samih, tj. industrij-
skega naina produkcije, ki temelji na vrednosti in so tako skupaj z indu-
strijskim nainom produkcije obdrali tudi alienacijo in abstraktno-objek-
tivno drubeno dominacijo, kar je, poleg dravne represije, tudi motiviralo
upore in vstaje znotraj realnega socializma ). Kmalu zatem je, v sedemdese-
Moishe Postone, Time, Labor and Social Domination, Cambridge 1993, 307349.
N. d., 123186.
i, Neoliberalni obrat v ekonomski politiki EU in vloga univerze ...
tih, model socialne drave naletel tudi na svojo ekonomsko mejo zaradi
socialnih koncesij (po letu 68 izjemno militantnemu in politino dejavne-
mu) delavskemu gibanju nizki profti so sovpadli z visoko infacijo in neo-
liberalizem, dotedaj precej marginalna ekonomska doktrina, se je zael e-
dalje bolj uveljavljati kot model reitve problemov z infacijo ter ekonom-
skimi krizami. Medtem ko se je globalna desnica posveala pospeeni in-
telektualni produkciji ter irila mreo svojih think tankov ter ekonomskih
intitutov, pridobivala vpliv znotraj univerz , lobirala pri politinih elitah
ter testirala svoje ekonomske politike na ljudstvih tretjega sveta (v ilu,
Nikaragvi in drugih Centralno in Junoamerikih dravah, v Afriki, In-
doneziji itn.)
5
je intelektualni in politini naboj 68 na levici zvodenel v po-
litikah identitet, queeru in raziskavah ivljenjskih slogov.
6
Levica se je, z
vzponom post-marksizma, odpovedala terenu ekonomije in kasneje, v
osemdesetih in devetdesetih, ali nostalgino vekala za socialno dravo , ali
pa resignirano ali celo navdueno (t. i. tretja pot) sprejela neoliberalne teo-
retske doktrine in recepte za ekonomsko politiko.
V nasprotju s socialistino ali keynesiansko ekonomsko vedo, neolibe-
ralna (ali neoklasina) ekonomika ne stavi ve na polno zaposlenost ali rast
produktivnosti ekonomski prioriteti postaneta boj proti infaciji in za-
gotavljanje visoke stopnje proftov. S sesutjem vzhodnoevropskih socializ-
mov se sesuje tudi realno obstojea gronja socialistine revolucije na Za-
hodu , s imer odpade tudi glavna motivacija za socialne koncesije delavske-
mu razredu . Te so torej, e se vrnemo v prvo polovico devetdesetih, the
frst to go tako v dravah lanicah EU kot v post-socialistinih dravah
Vzhoda , ki ponino akajo v akalnici. V konsolidiranem neoliberalnem
sistemu EU (medtem ko drave pristopnice e delajo na privatizaciji , f-
skalni disciplini, strukturnih prilagoditvah in drugih pogojih za vstop
v EU) od srede devetdesetih se proftna stopnja regenerira prvenstveno z
negacijo osnovnih socialnih pridobitev delavskih bojev 20. stoletja z ni-
anjem pla, odpuanjem delavcev in podaljevanjem delovnega asa ter z
zmanjevanjem ali ukinjanjem socialnih pravic in ugodnosti, kar pomeni
upad produktivnosti in splonega ivljenjskega standarda ter poveevanje
revine in socialne segregacije. Ta proces je e posebej ponievalen in na-
silen v primeru nekdanjih socialistinih drav, saj imajo veje in monej-
e zahodne drave dobra pogajalska izhodia in vplivne politine elite, ki
lahko do neke mere zaitijo lastno gopodarstvo in prebivalstvo pred naj-
, Deborah Johnston in Alfred Saad-Filho (ur.), Neoliberalism: A Critical Reader, London in
Ann Harbor 2005.
6 Ellen Meiksins Wood, Te Retreat fom Class, London in New York 1999, xixv.
bolj uniujoimi uinki neoliberalne ekonomske politike, medtem ko so
vzhodnim vojne in divje privatizacije odvzele veino ekonomske in politi-
ne avtonomije in suverenosti.
Pomen in uinki neoliberalnega obrata v Evropi
V prvi polovici devetdesetih je v Evropi , prej razdeljeni med neoliberal-
ni (katerega glavni proponentki na dravni ravni sta bili Nemija in Veli-
ka Britanija) in socialdemokratski ekonomski model (katerega glavni pro-
ponentki sta bili, sicer epizodino in do Mitterandovega obrata leta 1983,
Francija in, vse do svoje vkljuitve v EU leta 1995, ki pomeni dokonno
prevlado neoliberalnega modela v Evropi , vedska) na Zahodu , ter dravni
socializem na Vzhodu , neoliberalizem postal dominanten model ekonom-
ske in socialne politike. To ne pomeni, da je bil edini in tudi ne, da so se
ideje in naela neoliberalizma v Evropi povsem uresniila vse javne insti-
tucije v vseh dravah niso bile privatizirane in predvsem politino in eko-
nomsko moneje drave so, v nasprotju z lastnimi in deklariranimi cilji
EU, obdrale nekatere elemente zunanjetrgovinske zaite ali dele javne
porabe ali proraunskega primanjkljaja, ki sta bila nad deleem, doloenim
v Maastrichtski pogodbi , neoliberalni obrat pomeni predvsem, da je
neoliberalni program postal osnovna tendenca ekonomskih in socialnih
politik in da uvedba skupnega trga, skupne valute in pravnega framewor-
ka , ki ju spremlja, da vsem ekonomskim in socialnim politikam v Evropi
od srede devetdesetih naprej pospeek v neoliberalno smer.
Obrat tako ne pomeni popolne odprave enega ekonomskega reima
in njegove popolne zamenjave z drugim, gre prej za to, da doloena eko-
nomska, foucaultovsko reeno, racionalnost nadomesti drugo kot tista,
e parafraziramo Marxa ,
7
ki daje splono barvo vsem oblikam ekonomskih
politik in nastopa kot sploni eter, v katerega so potopljeni vsi naini orga-
niziranja ekonomije. Vsi ostali ekonomski programi in uveljavljene prakse
se morajo zadnjih 15 let defnirati glede na osnovne postulate neoliberaliz-
ma in delovati v institucionalni in pravni ureditvi, izoblikovani po neoli-
beralnem programu. Sindikati se tako e borijo za vije plae a v okviru
socialnega dialoga (z drugimi besedami, znotraj parametrov feksibil-
nega trga delovne sile in imperativa boja proti infaciji , kjer morajo svojo
zahteve formulirati in omejiti tako, da ne bodo ogroale nael konkuren-
nosti gospodarstva in ne bodo privedle do vianja infacije, kar dejansko
pomeni, da jim namesto dejansko vijih pla najpogosteje ostanejo male
koncesije in kompenzacije) in socialdemokratske stranke e poskuajo za-
; Karl Marx , Uvod v Orte kritike politine ekonomije, v: MEID IV, Ljubljana 1968 , 40.
i; Neoliberalni obrat v ekonomski politiki EU in vloga univerze ...
mejiti destruktivne socialne uinke svobodne ekonomije a na nain
tretje poti (z drugimi besedami, obupano ali cinino poskuajo naj-
ti neoliberalno alternativo neoliberalizmu , neoliberalizem s lovekim
obrazom). Edini izziv, ki ga je socialna demokracija dosedaj ponudila ne-
oliberalizmu , je bil komunitarizem , ki vseeno pristaja na dva osnovna
postulata neoliberalizma da je privatni sektor generator ekonomske di-
namike in razvoja ter da je potrebno ukiniti dravno regulacijo ekonomije
ter socialne politike, razlika je le v tem, da komunitarci neoliberalni indivi-
dualizem nadomestijo s humanitarno skrbjo za skupnost.
8
Neoliberalni obrat prav tako ne pomeni hipne, takojnje, revolucionar-
ne spremembe, neoliberalni obrat ni dogodek, temve poasna in te-
meljita molekularna in kapilarna drubena transformacija. Boji za uvelja-
vitev neoliberalizma na institucionalni ravni EU (oziroma nekdanje ES)
so trajali od Rimske pogodbe leta 1957 do Maastrichtske leta 1992, med-
tem ko je neoliberalizem kot akademska paradigma od svojih zaetkov v
nemkem ordoliberalizmu v tridesetih letih 20. stoletja za svojo uveljavi-
tev in prevlado potreboval pol stoletja, do srede osemdesetih in zatona ke-
ynesianisma ter umika marksizma s terena adademske ekonomike. Zgo-
dovina boja neoliberalizma proti dravni regulaciji ekonomije, polni za-
poslenosti, protekcionistinemu naina meddravnega trgovanja in insti-
tucijam socialne drave je bila dolga, naporna, polna muk, zastojev in vra-
anj na zaetek ter e vedno ni konana ter zmaga neoliberalizma e vedno
ne dokonna (nazadnje je legitimnost in zaupanje v uinkovitost neolibe-
ralizma zamajala ravno aktualna ekonomska kriza) a tisto, kar je pri ne-
oliberalnem obratu najpomembneje, in, s stalia nasprotnikov neolibe-
ralizma najproblematineje, je, da neoliberalna ideologija e vedno osta-
ja osnovni grid of intelligibility za dojemanje in razumevanje ekonom-
skih procesov (kar pomeni tudi doloen zasuk v perspektivi; krizo se deni-
mo pogosto interpretira ne kot posledico neoliberalnih ekonomskih poli-
tik, temve kot posledico e-ne-dovolj uresnienega neoliberalizma , preo-
stankov protekcionizma in dravne regulacije) in da je neoliberalni prav-
no-institucionalni establishment e vedno osnovni framework , v ka-
terem se ti ekonomski procesi dogajajo, tudi e gre za ekonomske politike,
ki so namenjene denimo reevanju krize in odstopajo od ali nasprotujejo
neoliberalnemu modelu.
Tako je ne glede na svojo trenutno krhkost in krizo legitimnosti neo-
liberalni model e zmeraj dominanten. To pomeni, poleg prej opisanih
8 Hans-Jrgen Bieling, Neoliberalism and Communitarism: Social Conditions, Discourses
and Politics, v: Gisela Neunhfer, Dieter Phlehwe in Bernhard Walpen (ur.), Neoliberal He-
gemony: A Global Critique, London in New York 2006, 207222.
splonih tendenc ali smeri strogo ekonomskih politik (privatizacija , stro-
ge omejitve javne porabe za socialne izdatke, boj proti infaciji , ukinjanje
dravne regulacije in ovir za svobodno mednarodno trgovanje in investira-
nje itn.) tudi uveljavljanje socialnih reform in pravnega frameworka , ki
so nujni predpogoj neoliberalnih ekonomskih politik. Po Foucaultu neoli-
beralizem ne pomeni le nove, posebne oblike organizacije ekonomije, tem-
ve spremembo v celotni governmentality oziroma umetnosti vladanja.
Za klasini liberalni kapitalizem 19. stoletja je osnovno naelo organizira-
nja ekonomije laissez-faire in prosti trg se uveljavi kot mesto avtonomi-
je od drave in dravne regulacije in hkrati kot instrument veanja drav-
ne ekonomske moi. Racionalnost vladanja v zgodovinski situaciji klasi-
nega liberalizma gre nekako takole: ekonomija je eden izmed najpomemb-
nejih faktorjev v veanju bogatstva in s tem moi drave, zato mora biti
ekonomiji posveena posebna pozornost a ne na nain neposrednega dr-
avnega vmeavanja v ekonomijo in regulacije, temve, obratno, na nain
dopuanja trgu da deluje svobodno, po svojih spontanih in naravnih za-
konih. Le e deluje svobodno in brez dravnega vmeavanja, bo trg deloval
optimalno in v najveji meri poveal bogatstvo in s tem mo drave. Dr-
ava tako s tem, da pusti trg svoboden in mu zagotavlja avtonomijo, delu-
je v lastnem interesu, v interesu poveevanja lastne moi in konkurenne
prednosti v primerjavi z drugimi dravami. Tako klasina liberalna poli-
tina ekonomija premeteno zahteva avtonomijo ekonomije tako, da doka-
zuje, da prosti trg bolje kot dravna administracija ekonomije slui same-
mu raison dtat .
9
V primerjavi s klasinim liberalizmom in v nasprotju z nekaterimi po-
vrnimi kritikami, ki v neoliberalizmu vidijo le ponovno vstajenje klasi-
nega liberalizma po obdobju prevlade ekonomskih politik, ki temeljijo na
dravni regulaciji ekonomije, za Foucaulta neoliberalizem prinese ve po-
membnih sprememb in modifkacij klasinega liberalizma. Neoliberali-
zem trnih odnosov in mehanizmov ne vidi ve kot neesa naravnega in
spontanega (s to loitvijo od klasinega liberalizma na kljunem mestu za-
vrne marksistino kritiko liberalne politine ekonomije, saj marksizem v
spontanem delovanju kapitalistine ekonomije odkrije ne spontani ekvi-
librij, temve samodestruktivno iracionalnost, ki, e ostane neomejena in
neregulirana, ene kapitalizem v vedno nove krize), temve kot nekaj, kar
se ne vzpostavi samo od sebe, e le trgovce (kot pri Adamu Smithu) pusti-
mo pri miru vzpostavljanje pogojev za delovanje prostega trga zahteva ak-
tivno drubeno intervencijo, a ne, in to je kljuna toka in zahteva neolibe-
Michel Foucault , Te Birth of Biopolitics, Basingstoke 2008, 1101.
ralizma , na nain dravne regulacije, saj je, po neoliberalni doktrini ravno
ta tista, ki sproa krize in onemogoa uinkovito funkcioniranje ekonomi-
je, temve na ravni pravno-socialnega frameworka. Osnovna ekonom-
ska praksa v neoliberalni perspektivi ni ve spontan proces trne menjave,
temve formalizirana igra konkurence , ki poteka po pravno doloenih in
zagotovljenih pravilih, ki so abstraktna in formalna in ne pomenijo nepo-
sredne regulacije, temve le zagotavljajo formalni drubeni okvir in pogoje
za nemoteno delovanje ekonomije.
10

S tem je povezan tudi, po Foucaultu , najveji preobrat neoliberalizma
glede na klasini liberalizem: v klasinem liberalizmu sta svobodni trg in
kapitalistini nain produkcije e nekja, kar se bori za avtonomijo zno-
traj raison dtat in deluje v skladu z njim, je v funkciji veanja dravne
moi in bogatstva, je torej pomona sila governmentality , ki temelji na
raison dtat, kjer sta svoboda in avtonomija ekonomije le posebna stra-
tegija znotraj raison dtat, medtem ko v neoliberalizmu kapitalistina
ekonomija sama postane novi raison dtat. Ta proces se zane v drugi
polovici tiridesetih, v od vojne in nacizma povsem opustoeni in unieni
Zahodni Nemiji , ki poleg tega predstavlja e mejo med svobodnim sve-
tom in socialistinim blokom. V tej situaciji, ko Zahodna Nemija nima
ne zgodovinske ne politine podlage za ponovno vzpostavitev svoje suve-
renosti in dravne moi, ko je v ekonomsko in politino v povsem podre-
jenem poloaju, njen raison dtat, pod vplivom freiburke ekonomske
ole oziroma ordoliberalizma, postane svobodna ekonomija sama. V nem-
kem gospodarskem in politinem vzponu po drugi svetovni vojni ni ve
drava tista, ki, kot v zgodovinski situaciji klasinega liberalizma, v skladu
z lastnimi cilji, dodeli kapitalistini ekonomiji doloeno mero avtonomi-
je kar predstavlja eno izmed strategij za doseganje teh ciljev ter svobodo in
avtonomijo ekonomije izroa na milost in nemilost drave, ki lahko to svo-
bodo, e tako narekujejo njeni sicer primarno neekonomski oziroma le del-
no ekonomski cilji, tudi umakne in nadomesti z regulacijo ali planiranjem,
oziroma jo omejuje, vea in manja v skladu z interesi, ki niso primarno
ekonomski in ki ne sovpadajo vedno z interesi svobodne ekonomije. Zgodi
se ravno nasprotno svobodna ekonomija, ki temelji na naelu formalne
konkurence , postane v povojni Zahodni Nemiji osnova nove racionalno-
sti vladanja , novi raison dtat. To pomeni, da ekonomija nima ve svoje
loene, bolj ali manj avtonomne, drubene domene, temve da ekonomska
naela in interesi postanejo naela in interesi vodenja drave in organizaci-
je drube v celoti (gre, seveda, za posebna, kapitalistina ekonomska nae-
1o N. d., 129185.
la in interese). To pomeni tako temeljito infrastrukturno in institucional-
no transformacijo celotne drube kot prevlado novega stila vladanja, nove-
ga naina vodenja drave, nove governmentality.
11

Ta transformacija pomeni predvsem tisto, kar nemka pravna teorija
imenuje Rechtsstaat pravno dravo .
12
V novi situaciji, ko ekonomska
racionalnost ni ve loena od dravne, temve postane osnovno naelo dr-
avnosti in governmentality , tudi ni ve monosti za dravno regulaci-
jo, drava ni ve subjekt, ki bi odloal o ekonomskih ukrepih, temve obra-
tno ekonomija je tista, ki doloa dravno politiko. Za to transformaci-
jo so znailni in napomembneji trije procesi: nadomeanje dravne re-
gulacije ekonomije z vzpostavljanjem pravnega frameworka , ki posta-
vlja splona pravila igre konkurence , kar pomeni tudi mnoenje novih ti-
pov pravnih institucij, ki skrbijo za svetovanje, arbitrao in podporo pod-
jetnikom in podjetjem v tem edalje bolj kompleksnem pravnem frame-
worku; privatizacija prej javnih institucij, katerih naloga ni ve interveni-
ranje v ekonomijo ali kompenziranje njenih destruktivnih socialnih uin-
kov, temve po novem poslujejo kot podjetja v konkurenci z drugimi zaseb-
nimi podjetji; in ustanavljanje mnoice novih nevladnih in civilnodrube-
nih institucij, ki opravljajo suplementarne, neekonomske drubene funk-
cije in katerih glavni namen je, glede na to, da trni odnosi niso naravni
in spontani, mikro-kondicioniranje populacije oziroma biopolitika
celoten kompleks psiholokih svetovalnic, drutev za samopomo, com-
munity centrov in podobnih institucij skrbi za afektivno, psiholoko in
socialno prevzgojo populacije v podjetnike. V drubi, katere gover-
nmentality je racionalnost kapitalistine ekonomije, osnovna (in edina)
drubena enota postane podjetje, vpleteno v konkurenno igro z drugi-
mi podjetji znotraj formalno-pravnega frameworka .
13
To je ves smisel
in namen nekdaj tako opevane in zaeljene pravne drave pravna drava
zgodovinsko nastopi kot nasprotje in poskus ukinitve socialne drave in e
je osnovna drubena vez v socialni dravi solidarnost, je v pravni to kon-
kurenca. In e je bil osnovni namen zgodovinskih socializmov socializirati
ekonomijo, je tendenca neoliberalalne governmentality ravno naspro-
tna ekonomizirati drubo.
Rojstvo drube znanja in zaton javne univerze
Koncept drube znanja , kot ga poznamo danes, zgodovinsko izvira iz
polemike med dunajsko olo socialistine ekonomije in nekaterimi duhov-
11 N. d., 101129.
1i N. d., 159185.
1 N. d., 129159.
i1 Neoliberalni obrat v ekonomski politiki EU in vloga univerze ...
nimi oeti neoliberalizma iz dvajsetih let dvajsetega stoletja. Epistemolo-
ka osnova socialistinih ekonomistov dunajske ole je bila logini pozi-
tivizem in njihov projekt je bil znanstveno in egzaktno, s pomojo mate-
matinih metod, utemeljiti socialistino (plansko in dravno regulirano)
ekonomsko politiko. Proti temu nartu sta kritino intervernirala Ludwig
von Mises in Friedrich von Hayek , dva pomembna zgodnja neoliberalna
ekonomista in intelektualca. Za rojstvo koncepta drube znanja je posebej
pomemben Hayek , ki je kritiko centralnega planiranja in dravne regula-
cije prenesel na teren epistemologije. Po Hayeku je osnovni problem eko-
nomskega planiranja in regulacije dejansko problem vednosti oziroma zna-
nja , saj planiranje in reguliranje ekonomije temelji na nevarni (pozitivisti-
ni) predpostavki, da je mogoe objektivno spoznati in nadzorovati komple-
ksno celoto ekonomskih praks v drubi. Osnovna poanta Hayekove kriti-
ke znanstvenega pozitivizma dunajske ole je, da taken objektiven pregled
nad celotno ekonomijo ni mogo in da ima ta iluzija mnoge nevarne uin-
ke: politino vodi v komunistini totalitarizem , v polju ekonomije pa v ne-
uinkovitost. Hayek nasproti pozitivni znanosti o ekonomiji postavi kon-
cept znanja , ki je nasprotje te znanosti gre za partikularno, omejeno in
subjektivno znanje kot skupek informacij in izkuenj, lastnih posamezne-
mu ekonomskemu akterju. V tej novi, neoliberalni perspektivi ne gre ve za
to, kako znanstveno spoznati in politino regulirati ekonomske prakse in
procese, temve kako organizirati drubo tako, da bodo partikularna zna-
nja posameznih ekonomskih akterjev medsebojno uinkovala na kar naj-
bolj optimalen nain.
14
Reitev so seveda mehanizmi prostega trga, pred-
vsem konkurenca, in naloga drave ni ve regulacija ekonomije, utemelje-
na na objektivnih znanstvenih spoznanjih, temve zagotavljanje formalne-
ga in uinkovitega pravnega frameworka , ki zagotavlja nemoten in op-
timalen potek ekonomske igre konkurence (in za premik od socialne dra-
ve k pravni dravi , Reechtstaat kar sta antagonistina koncepta urejanja
razmerja med dravo in ekonomijo, saj prvi temelji na regulaciji, drugi pa,
nasprotno, na deregulaciji ). Druba znanja je torej druba, v kateri meha-
nizmi prostega trga optimalno alocirajo nujno partikularna in subjektiv-
na znanja posameznih podjetnikov in podjetij znotraj abstraktnih pravil
igre, ki jih zagotavlja formalni pravni framework , oziroma, le mehaniz-
mi konkurence so tisti, ki lahko zagotavljajo uspeno in uinkovito funk-
cioniranje ekonomije (pod predpostavko, da so znanja ekonomskih agen-
tov vedno partikularna in da je objektivno spoznanje celote ekonomskih
1 Richard Hull, Te Great Lie: Markets, Freedom and Knowledge, v: Gisela Neunhfer, Die-
ter Phlehwe in Bernhard Walpen (ur.), Neoliberal Hegemony: A Global Critique, London in
New York 2006, 141156.
praks in procesov, se pravi znanost ekonomije, nekaj nemogoega). Kon-
cept znanja se torej vee na deregulirano ekonomijo v pravni dravi (dra-
vi neoliberalnega governmentality , kjer ekonomski cilji in interesi po-
stanejo novi raison dtat ), v nasprotju s socialno ali socialistino dra-
vo regulirane ekonomije. Druba znanja je tako nujno tudi druba deregu-
lirane ekonomije.
Druga pomembna zgodovinska determinanta koncepta drube znanja
je transformacija koncepta dela v prehodu od klasine liberalne politi-
ne ekonomije k neoliberalni ekonomiki. Neoliberalna kritika liberalizmu
(in njegovim marksistinim kritikam) oita, da je koncept dela v njih pre-
ve abstrakten, da delo v teh teorijah nastopa le kot faktor produkcije ali
osnova vrednosti, da klasini liberalizem in marksizem nista zmona opi-
sati dela v njegovi konkretnosti, tako kar se tie tehninih podrobnosti sa-
mega delovnega procesa kot njegovih psiholokih in socialnih dimenzij.
Neoliberalen odgovor na te domnevne pomanjkljivosti klasine politine
ekonomije in njene kritike je, da iz koncepta mezdnega dela najprej izolira
mezdo in potem spremeni teoretsko perspektivo. e je v marksistini per-
spektivi mezda plailo za delovno silo kot blago, ki se prodaja na trgu de-
lovne sile , v neoliberalni perspektivi mezda postane dohodek (income)
in, ker mora biti, po neoliberalni teoriji, vsak dohodek donos neke inve-
sticije nekega kapitala, se retroaktivno postavi vpraanje, donos katere ka-
terega kapitala je plaa? Neoliberalni odgovor je, da je plaa donos love-
kega kapitala . Koncept lovekega kapitala se torej pojavi kot eksplana-
torno sredstvo novega gledanja na delo, ki ukine sam koncept dela kot pre-
ve abstrakten. V tej novi, konkretni, perspektivi v kapitalizmu ne gre ve
za antagonizem med delom in kapitalom ter za odnose eksploatacije , tem-
ve tudi delo samo postane del kapitala, proces investiranja lovekega ka-
pitala , ki, kot vsako investiranje kapitala, vsebuje svoja tveganja, kalkulaci-
je, strateke odloitve in donose. Politina motivacija tega epistemoloke-
ga obrata je oitna delo ni ve nekaj, kar je v nasprotju s kapitalom, tem-
ve postane le e ena izmed podjetnikih praks. Tako kot tovarnar gospo-
dari s svojo tovarno, investira v nove stroje, nove obrate, poveanje tevila
zaposlenih, marketing itn., tudi delavec gospodari s svojim lovekim ka-
pitalom in investira v svojo izobrazbo, nabira delovne izkunje, izbrati de-
lovno mesto, na katerem bo njegov loveki kapital optimalno investiran in
kjer bo prinesel najveje dohodke itn. loveki kapital tako postane kon-
cept, ki obenem nevtralizira politini naboj starega koncepta dela in omo-
goi zajeti delo v njegovih konkretnih razsenostih delo kot konkretna
drubena praksa, v vseh svojih konkrenih socialnih, psiholokih, komuni-
kacijskih, drubeno interaktivnih itn. razsenostih, se interpretira kot po-
sameznikovo gospodarjenje z njegovim lovekim kapitalom . Metodolo-
ki individualizem in teorija racionalne izbire, ki sta osnovni epistemoloki
orodji neoliberalne ekonomike in ki ju omogoi epistemoloka subsump-
cija koncepta dela pod koncept kapitala, obenem nevtralizirata tudi klasi-
ne kritike alienacije in splone psiholoke in socialne bede dela v kapitaliz-
mu po novem ne gre ve za nujne strukturne uinke kapitalizma , temve
za posledico slabih odloitev in premajhne akumulacije lovekega kapita-
la (ali, v najslabem primeru za nasilno ali moralno sporno delovanje upra-
ve podjetja, ki pa se da nadzorovati in sankcionirati z ustrezno zakonoda-
jo in pravnim nadzorom).
Koncept mezdnega dela v neoliberalni ekonomski teoriji tako razpade
na loveki kapital in njegov donos, medtem ko je konkretna delovna pra-
ksa praksa investiranja lovekega kapitala . A, e je delo praksa investiranja
e obstojeega lovekega kapitala , odkod ta kapital izvira, kje, kako in iz
esa se akumulira? Neoliberalni odgovor je: v procesu izobrazbe. Izobrazba
je edina komponenta lovekega kapitala (vsaj do razvoja genetske tehnolo-
gije do stopnje, ki bo omogoala zavestno manipulacijo genetskega materi-
ala in s tem prirojenih talentov in sposobnosti, ki so prav tako pomembne
komponente lovekega kapitala , a nanje trenutno e ne moremo zavestno
vplivati), na katero lahko posameznik zavestno vpliva. Proces izobraeva-
nja je proces akumulacije lovekega kapitala , ki se kasneje investira v de-
lovnem procesu in prinaa dohodek v obliki plae.
15
A obenem je samo izo-
braevanje e prva primarna investicija, fnanna investicija v ni druge-
ga kot znanje. V procesu izobraevanja se torej posameznikov fnanni ka-
pital investira v znanje kot loveki kapital, ki se nadalje investira v delov-
nem procesu in prinaa plao oziroma dohodek kot return na primar-
no investicijo fnannega kapitala v izobraevanje. To je tudi glavni neoli-
beralni argument za olnine, ki so del neoliberalnega paketa reform uni-
verze olnine predstavljajo primarno fnanno investicijo, ki se pretvori
v loveki kapital in nato nazaj v fnanni dohodek (po neoliberalni logiki
se fnanna investicija v izobraevanje oziroma znanje vedno povrne in pri-
nese dodaten proft v obliki vejega dohodka, ki ga prejema bolje izobraen
delavec oziroma zaposleni olnine tako niso le legitimne, temve predsta-
vljajo tudi neke vrste logino nujnost). Znanje je tako najpomembneji ele-
ment lovekega kapitala in druba znanja je druba, v kateri izobraeva-
nje pomeni investicijo v in akumulacijo lovekega kapitala . Akumulacija
lovekega kapitala se ne ustavi ko je konec procesa formalnega izobrae-
1, N. d., 215239.
vanja, denimo z univerzitetno diplomo aktualne strategije in deklaracije
EU govorijo o vseivljenjskem uenju ,
16
kjer akumulacija lovekega ka-
pitala poteka tudi vzporedno z delom (na nain raznih seminarjev in doda-
tnih izobraevanj in usposabljanj) in znotraj samega delovnega procesa (na
nain pridobivanja delovnih izkuenj in uenja skozi prakso).
Neoliberalni obrat v tako ekonomski teoriji kot ekonomski politiki v
EU ima tri pomembne in problematine uinke na polje izobraevanja (ki
so vidni predvsem v aktualnih reformah univerze ). Prvi, univerza se de-
centralizira in atomizira, napotki EU in lokalni reformni programi gre-
do v smeri razbitja veliki univerz in ustanavljanja posameznih majhnih lo-
kalnih univerz ter parauniverzitetnih institucij (centrov znanja , pod-
jetnikih inkubatorjev, odlinostnih intitutov). Drugi, univerza in
neformalne izobraevalne institucije se komercializirajo, odpirajo gospo-
darstvu, iejo alternativne (tj. korporativne) vire fnanciranja, se or-
ganizirajo in delujejo kot podjetja, uvajajo olnine in razmiljajo o ali uva-
jajo privatizacijo . Tretji, kurikulumi in organizacija samega izobraeval-
nega procesa se iz klasine humanistike in pozitivne naravoslovne znanosti
vse bolj transformira v produkcijo in diseminacijo uporabnih in aplika-
bilnih (tj. podjetnikih in spremljajoih jih pravnih) znanj .
Vse tri spremembe (oziroma tendence v aktualnih poskusih reformira-
nja univerz v Evropi ) postanejo razumljive, e upotevamo osnovne postu-
late neoliberalne ekonomske in splone drubene teorije in prevlado neo-
liberalne ekonomske politike v EU . Eden izmed kljunih prelomov, ki ga
izvri neoliberalizem glede na klasini liberalizem, je prehod od koncep-
ta trne menjave kot osnovnega drubenega mehanizma in posameznika-
trgovca kot osnovne drubene enote (Hayek denimo kritizira naelo la-
issez-faire in videnje trnega obnaanja kot spontanega in naravnega kot
naivno in anahronistino v neoliberalizmu ne gre ve za spontano inte-
rakcijo posameznikov trgovcev po naravnih pravilih prostega trga, temve
za ekonomsko igro konkurence po formalnih in abstraktnih pravnih pra-
vilih) h konkurenci kot osnovnemu drubenemu mehanizmu in podjetju
kot osnovni drubeni enoti.
17
Centralizirana velika javna univerza , ki naj
bi producirala in posredovala tudentom celoten korpus vednosti klasi-
ne humanistike in pozitivne naravoslovne znanosti, je, z neoliberalne per-
spektive, prav takna zabloda kot centralizirana dravna administrativna
16 Gl. sklep Evropskega parlamenta in sveta o uvedbi akcijskega programa na podroju vsei-
vljenjskega uenja: http://www.cmepius.si/fles/cmepius/userfles/LLP/Copy%20of%20
sklep-o-llp-si.pdf (december 2010).
1; R. Hull, n. d., 129159.
i, Neoliberalni obrat v ekonomski politiki EU in vloga univerze ...
sluba za regulacijo in planiranje ekonomije. Tako kot v ekonomski pro-
dukciji tudi v produkciji znanja ta, e verjamemo neoliberalni drubeni te-
oriji, funkcionira najbolj uinkovito oziroma optimalno, e je organizirana
v sistem konkurenne igre med posameznimi izobraevalnimi enotami, ki
so tudi same organizirane kot podjetja. Medtem ko naj bi velika javna cen-
tralizirana univerza duila napredek, razvoj in inovativne ideje, naj bi kon-
kurenna igra med ve manjimi univerzami-podjetji vse to ne le omogoa-
la, temve tudi aktivno spodbujala zato so neoliberalni reformistini na-
pori usmerjeni v razbijanje in drobljenje obstojeih velikih in ustanavljanje
novih majhnih univerz ter zasebnih fakultet ter parauniverzitetnih insti-
tucij, kar naj bi vzpostavilo konkurenne odnose in s tem nesluten napre-
dek in razvoj produkcije znanja .
To nas pripelje k drugemu uinku neoliberalnih reform izobraevanja,
tendenci po komercializaciji , uvajanju managerskih nainov upravljanja,
uvajanju olnin ipd. v tako novih privatnih tudi obstojeih javnih univer-
zah. Za dejansko uveljavljanje konkurenne igre ni dovolj le razbiti veliko
javno univerzo , tudi vsak njen sestavni del mora funkcionirati kot podjetje,
mora biti reorganiziran na nain, ki bo omogoal in spodbujal konkuren-
no obnaanje na trgu izobraevalnih intitucij. Tretji uinek, sprememba
kurikulumov in nainov pouevanja od klasine humanistike in pozitivne
naravoslovne znanosti k uporabnemu in praktinemu znanju (denimo od
flozofje k druboslovnemu pravu ali managementu lovekih virov ter od
teoretske fzike k tehnolokim tudijam) je posledica novega pojmovanja
fgure tudenta kot investitorja v in akumulatorja lovekega kapitala , kot
postajajoega podjetnika, ki ga zanima znanje, ki mu bo prineslo imveji
donos na loveki kapital na trgu delovne sile in ne abstraktno ter za iska-
nje zaposlitve neuporabno flozofranje klasine humanistike ali za prista-
a znanja e v naelu sumljiva pozitivna naravoslovna znanost. V vseh treh
primerih se kae izjemno proaktivna narava neoliberalnih ekonomskih in
drubenih politik, ki je svetlobna leta dale od klasinega laissez-faire prin-
cipa klasinega liberalizma
18
konkurenna druba znanja ne bo vznikni-
la sama od sebe, e bomo le pustili ekonomske akterje naj svobodno sledijo
svojim naravnim impulzom, potrebno jo je aktivno vzpostaviti in organi-
zirati, tudi (in predvsem) z aktivno dravno politiko (katere racionalnost
vladanja je v neoliberalni zgodovinski situaciji ekonomska racionalnost).
18 N. d., 159185.
Druba znanja , trg delovne sile in zgodovinske naloge
univerze
e povzamemo osnovni zgodovinski determinanti koncepta drube
znanja v neoliberalni polemiki proti socialistini regulaciji ekonomije in
ekonomskemu planiranju se rodi koncept partikularnega znanja posame-
znega podjetnika kot protiute objektivni, vsezajemajoi pozitivni znano-
sti socialistinih ekonomistov; in, v neoliberalni polemiki proti konceptu
dela , kot ta nastopa v klasini liberalni politini ekonomiji in njeni marksi-
stini kritiki ko, po neoliberalnem epistemolokem obratu, delo ni ve
nekaj loenega od in nasprotnega kapitalu , temve tudi samo postane ka-
pitalistina oziroma podjetnika praksa, le da v njej samostojni podjetnik-
delavec ne razpolaga s produkcijskimi sredstvi, temve upravlja s in investi-
ra le svoj loveki kapital , se znanje pokae kot najpomembneji ele-
ment lovekega kapitala , ki delavcu-podjetniku poveuje konkurennost
na trgu delovne sile in s tem zagotavlja donos na investicije v izobraevanje
in s tem loveki kapital. Iz tega sledi, da je pogoj drube znanja dereguli-
rana ekonomija in da je izobraevanje v njej neloljivo vezano na trg delov-
ne sile . V socialni dravi s polno zaposlenostjo druba znanja ne bi ime-
la smisla smiselna je le v zgodovinski situaciji visoke nezaposlenosti, zao-
strenega boja za delovna mesta in kjer na trgu delovne sile med posamezni-
mi iskalci zaposlitve vladajo odnosi konkurence . V drubi znanja izobra-
evanje nima svoje lastne, avtonomne politike in razvoja (teoretski oddel-
ki v naravoslovju ali klasina humanistika so v bolonjski reformi the frst
to go), temve postane suplementarna institucija trga delovne sile , mala
ola podjetnitva, kjer bodoi investitorji svojega lovekega kapitala tega
akumulirajo.
To potrjuje tudi hkratno izvajanje lizbonske (ki je namenjena poveanju
konkurennosti in uinkovitosti evropskega gospodarstva, katerega pogoj
naj bi bil feksibilen trg delovne sile ) in bolonjske strategije (ki je namenje-
na uveljavljanju drube znanja ter praktinega, aplikabilnega ter z gospo-
darstvom povezanega izobraevanja) na ravni EU , kar sta nova dva velika
projekta EU po ustanovitvi enotne valute in enotnega trga ter konsolidaci-
ji prevlade neoliberalnega ekonomskega modela. Obe reformi (trga delov-
ne sile in izobraevanja) sta tesno povezani. Prva je razredna ofenziva ka-
pitalistov, ki si visoko stopnjo proftov zagotavljajo z ukinjanjem socialnih
pravic , mnoinim odpuanjem (feksibilen reim zaposlovanja), spre-
membami planega reima (plae vse bolj nadomeajo honorarji oz. fe-
ksibilne oblike plaila) in spremembami naina zaposlenosti, ki prav tako
postaja vse bolj feksibilen (namesto zaposlitev za nedoloen as je vse
i; Neoliberalni obrat v ekonomski politiki EU in vloga univerze ...
ve razlinih oblik zaposlitev za doloen as, na pogodbe ipd.). V situaci-
ji mnoine brezposlenosti, oteenega iskanja zaposlitve, brutalnega soci-
alno darvinistinega konkurennega boja za iskanje in ohranjanje obstoje-
ih delovnih mest in mizernih pla, ki niti priblino ne zadoajo osnov-
nim materialnim in drubenim potrebam prebivalstva (ko denimo ivlje-
nje v preplaani najeti sobi vse bolj postaja vseivljenjska perspektiva in si
lahko le premoni privoijo kredit za nakup stanovanja, medtem ko na-
kup stanovanja brez kredita ni dostopen skoraj nikomur ve), se pravi, v si-
tuaciji realno obstojeega feksibilnega oziroma dereguliranega trga delov-
ne sile , ki naj bi tako lizbonska strategija
19
zagotavljal konkurennost
in uinkovitost gospodarstva, se, ob spremljavi ognjemetov in fanfar, kot
reitev pojavi druba znanja .
Druba znanja naj bi, po konani reformi izobraevalnega sistema, bo-
doim podjetnikom nudila znanje, s katerim lahko oplemenitijo svoj lo-
veki kapital in pridobijo konkurenno prednost pred ostalimi ter najde-
jo dobro zaposlitev za dobro plailo tudi v novih, tejih pogojih, v razme-
rah naraanja brezposlenosti in padanja realnih pla. Kljub vzneseni reto-
riki in vsemu podjetnikemu patosu, ki spremljata uvajanje drube znanja ,
lahko takoj opazimo dva oitna paradoksa. Prvi je premeanje odgovor-
nosti za katastrofalno situacijo na trgu delovne sile na univerzo . V tem per-
verznem in neutemeljenem obratu perspektive zagovorniki bolonjske re-
forme odgovornost za visoko stopnjo nezaposlenosti in teave mladine pri
iskanju zaposlitve krivijo domnevno rigidno in anahronistino univerzo ,
ki ne ponuja pravih znanj , vein in kompetenc in jo je zato potrebno pri-
vatizirati, komercializirati in poznanjiti po tej logiki je brezposlenost
posledica tega, da iskalci zaposlitve nimajo dovolj znanja in s tem loveke-
ga kapitala , zaradi esar teko najdejo slubo. Iz takne perspektive izgine
tako sistemski pogled na kapitalizem in na brezposlenost kot obliko razre-
dnega boja kapitalistinega razreda, ki z mnoinim odpuanjem in ome-
jevanjem tevila delovnih mest zaostruje konkurenco na trgu delovne sile ,
kar je vzvod za nianje pla (saj lahko kapitalisti, e posebej e so postopki
odpuanja feksibilni, odpustijo obstojee delavce , e ti niso zadovolj-
ni z viino plae, in jih nadomeajo s prej nezaposlenimi, ki so pripravljeni
delati za manj) kot zgodovinski spomin v asu reguliranega trga delovne
sile sta bili stopnja zaposlenosti in viina pla visoki kljub temu, da so de-
lavci svojo izborazbo pridobivali na klasini javni in avtonomni univerzi .
Drugi paradoks drube znanja je, da reitve, ki jih nudi, temeljijo na po-
veani konkurennosti posameznika, kar pomeni, da nujno ne veljajo za
1 Gl. http://europa.eu/scadplus/glossary/lisbon_strategy_en.htm (december 2010).
vse posamezni podjetnik je lahko konkurenen le na raun kolegov, s ka-
terimi tekmuje na trgu delovne sile in druba znanja je nujna ekskluziv-
na in neegalitarna. Manino pridobivanje znanja in akumulacija loveke-
ga kapitala je lahko, v najboljem primeru, le obupana individualna strate-
gija, a ne more zagotoviti splonega blagostanja in polne zaposlenosti, saj je
nujni pogoj konkurence socialna neenakost. Distribucija znanja na novi,
podjetnitvu prijazni, univerzi je zato ekskluzivna in elitistina najbolj-
e znanje, ki bo kasneje prineslo najboljo plao, si lahko privoi le tisti,
ki lahko plaa najvijo olnino. Drubi znanja ne gre za poveanje splo-
ne stopnje izobraenosti ter materialnega in simbolnega blagostanja (tega
podjetnike univerze ne morejo in tudi noejo dosei), temve le reprodu-
cira neenakost in drubeno izkljuevanje, ki ga producira deregulacija trga
delovne sile . Z drugimi besedami: druba znanja ne bo reila problemov
poveevanja drubene neenakosti ter padanja ivljenjskega standarda in
ukinjanja socialnih pravic , bo pa uniila univerzo .
Univerza ne le da ni odgovorna za destruktivne socialne uinke eko-
nomske deregulacije , teh niti ne more reevati ne v svoji javno-avtonomni
ne v svoji bolonjsko-podjetniki obliki. Izobraevalne institucije ne morejo
neposredno vplivati na dravno (ali transdravno) ekonomsko politiko in
eprav bi bila najelegantneja reitev teav, ki jih prinaa deregulacija trga
delovne sile in ekonomije na splono, njena ponovna regulacija na ravni ce-
lotne EU , je to, v trenutnih zgodovinskih razmerah, ko je dominantna ten-
denca v ekonomskih politikah EU oddaljevanje ekonomske in monetarne
politike od kakrnegakoli javnega in demokratinega nadzora in vpliva,
20

malo verjetno. A po drugi strani, eprav univerza ne more neposredno vpli-
vati na stopnjo zaposlenosti in drubene neenakosti, lahko nanjo vpliva
posredno a le, e se odpove klasinemu konceptu avtonomije, na katerem
temelji veina aktualnih kritik bolonjske reforme in drube znanja , torej
konceptu avtonomije, po katerem je univerza hram duha in mesto pro-
dukcije iste in objektivne znanosti, ki jo moramo obraniti pred vulgarni-
mi in prostakimi napadi ekonomije in podjetnitva, ter zane aktivno de-
lati na produkciji anti-neoliberalnih in anti-kapitalistinih teorij, ki so lah-
ko osnova in/ali inspiracija za politine programe, gibanja in akcije, ki lah-
io V zvezi s tem so centralne banke zelo pomembne. Drava in vladajoi razred sta bila zelo
prebrisana. Neodvisnost centralnih bank tj., loitev monetarnega odloanja od volilnega
procesa, ki omogoa vsaj nekaj nadzora je bila zelo prebrisana poteza. Monterana politika je
postala ekskluzivna zadeva specialistov in o njej javnost ne more razpravljati. To je neumnost.
Monetarna politika bi morala biti, tako kot je davna politika, podvrena javnim razpravam,
ljudskim zahtevam in razrednemu boju. (Costas Lapavitsas, Te Credit Crunch, Internati-
onal Socialism 117 (2007), http://www.isj.org.uk/?id=395 (december 2010).)
ko potencialno ukinejo neoliberalizem. To ne pomeni popolne odpovedi
konceptu avtonomije, le njegovo redefnicijo avtonomija ne ve kot pro-
izvodnja iste in objektivne teorije, temve avtonomija kritine in angai-
rane teorije, ki ne popua pod pritiski trenutno dominantne neoliberal-
ne ideologije (tudi v njenih mehkejih razliicah, denimo stiglitzevskega
post-Washingtonskega konsenza ali giddensovske tretje poti), avtonomi-
ja, ki bo omogoala eksplicitno politino motivirano teoretsko produkcijo
v smeri kritike drube znanja in delanja akcijskih nartov za njeno ukini-
tev. Tudi neoliberalizem se je zael kot intelektualno gibanje
21
in morda je
boj za ohranitev javne univerze in redefnicijo njene avtonomije prelomna
strateka zgodovinska prilonost posebej glede na to, da je aktualna eko-
nomska in fnanna kriza e sama zamajala neoliberalno dogmo in vzbudi-
la dvom v upravienost neoliberalnih ekonomskih in monetarnih politik
za kreacijo prostora, kjer se lahko kot je pokazala politina lucidnost in
teoretska prelomnost aktualnih tudentskih uporov po vsej Evropi zane
teoretska in politina produkcija novih oblik socializma .
22
i1 Dieter Plehwe in Bernhard Walpen, Between Network and Complex Organization: Te Ma-
king of Neoliberal Knowledge and Hegemony, v: Gisela Neunhfer, Dieter Phlehwe in Bern-
hard Walpen (ur.), Neoliberal Hegemony: A Global Critique, London in New York 2006, 2751.
ii Perry Anderson , Beyond Neoliberalism, 2000, http://www.religion-online.org/showchapter.
asp?title=1562&C=1432 (december 2010).
i,1
Povzetek
M
onografja temelji na raziskovalnem projektu Oblikovanje, ra-
zvoj in pojma Evrope v slovenskih asopisih v drugi polovici 20.
stoletja, ki je potekala na Pedagokem intitutu od februarja 2008 do fe-
bruarja 2011. Tekom raziskave smo analizirali poroanje Dela in Dnevni-
ka o estih, za zgodovino Evrope prelomnih, dogodkih: madarski vsta-
ji leta 56, zaprtju meje med obema Nemijama in zaetku gradnje Berlin-
skega zidu leta 61, tudentskem uporu in sploni stavki v Franciji leta 68,
okupaciji ekoslovake leta 68, uvedbi vojnega stanja na Poljskem leta 81
in ruenju Berlinskega zidu leta 89.
Dogodke smo analizirali z metodo kritine analize diskurza (v izvirni-
ku critical discourse analysis ali kraje CDA), ki vkljuuje tako lingvisti-
no analizo in analizo argumentacije v izbranem (v naem primeru asopi-
snem) diskurzu kot hkratno analizo zgodovinskega, politinega in drube-
nega ozadja ter pogojev tega diskurza. Prvi del monografje sestavljajo razi-
skovalna poroila in materiali o natetih dogodkih oziroma besedila, ki so
neposredno vezana na raziskavo.
Drugi del je sestavljen iz besedil, ki predstavljajo podrobnejo in iro
obravnavo predvsem dveh prelomnih let: 68 in 89 oziroma dogodkov, ki
so se v teku raziskave pokazali za najpomembneje za oblikovanje pojma
Evrope, kot ga poznamo danes. Leto 68 je v zgodovini Evrope predstavlja-
lo prvo mnoino in precizno politino artikulirano problematizacijo po-
vojne evropske drubeno-politine ureditve tako na kapitalistinem Zaho-
du kot na socialistinem Vzhodu. Na obeh straneh elezne zavese so leta
68 izbruhnili upori proti rigidnemu sistemu dravne administracije, bedi
Evropa med socializmom in neoliberalizmom i,i
tovarnikega ivljenja in drube dela in defcitu neposredne demokracije
oziroma dejanske ljudske participacije v politinem ivljenju. Glavne zah-
teve leta 68 lahko strnemo pod zahtevo po demokratinem socializmu, tj,
preseganju tako etatizma in politine dominacije strank(e) kot produkcij-
skih razmerij, znailnih za industrijske drube srede 20. stoletja.
e je leta 68 v Evropi prevladovala leviarska politina imaginacija, je
bilo leta 89 obratno. Zahteve po demokratinem socializmu so se uma-
knile klasino liberalnim zahtevam po lovekovih pravicah, svobodi go-
vora in gibanja, parlamentarni demokraciji za vse in tihemu pristanku na
domnevno neizogibnost globalne prevlade kapitalizma. Evropski politini
imaginarij se je skril na opozicijo svobodni svet / totalitarizem, kjer je pri-
padanje svobodnemu svetu oziroma ukinjanje totalitarnega realno ob-
stojeega socializma pomenilo tudi doloeno, pogosto neprijetne, koncesi-
je zahodnemu nainu ivljenja. Obrat v desno po letu 89 je oiten tako
v razvoju EU v devetdesetih kot v politini klimi postsocialistine vzhodne
Evrope v obdobju tranzicije.
Tretji del monografje sestavljajo besedila, ki niso neposredno vezana na
raziskavo in ki obravnavajo sodobneje teme v drubeno-politinem razvo-
ju Evrope od leta 89 dalje. Prvo poglavje tretjega dela obravnava razvoj po-
litike dela v Evropi od dilem industrijske drube in eksperimentov z de-
lavskim samoupravljanjem do ekspertnega managementa, ki naj bi bil
nujnost v tako imenovani postindustrijski drubi. Drugo poglavje podrob-
neje obravnava spremembe v nainu dela in produkcije v kulturnem polju,
kjer pokaemo, da v sodobnih transformacijah naina produkcije ne gre za
prehod od industrijske k postindustrijski drubi, temve za industrializa-
cijo prej avtonomnih podroij kulturne in intelektualne produkcije, kot so
novinarstvo, umetnost in znanost. V tretjem poglavju tretjega dela se po-
drobneje ukvarjamo s politino-ekonomskim razvojem EU od zaetka de-
vetdesetih do danes in z reformami univerze ter trga delovne sile (Bolonj-
ska in Lizbonska strategija), ki pomenijo tako degradacijo intelektualnega
dela kot prekarizacijo prej stabilnih delovnih razmerij, znailnih za social-
no dravo 20. stoletja.
i,
Summary
T
his book is based on the research project Te Formation, Develop-
ment, and Uses of the Concept of Europe in Slovenian Newspapers
in the Second Half of the Twentieth Century, which was carried out at
the Educational Research Institute from February 2008 to February 2011.
During the research project, reports published in Delo and Dnevnik on six
watershed events for Europe were analyzed: the Hungarian Revolution of
1956, the closure of the border between the two German states and the be-
ginning of construction of the Berlin Wall in 1961, the student uprising
and general strike in France in 1968, the occupation of Czechoslovakia in
1968, the introduction of martial law in Poland in 1981, and the fall of the
Berlin Wall in 1989.
Te events were analyzed using critical discourse analysis (CDA), which
includes both linguistic analysis and analysis of argumentation in selected
(in this case, newspaper) discourse as well as simultaneous analysis of his-
torical, political, and social backgrounds and the conditions for this dis-
course. Te frst part of the volume consists of research reports and materi-
als on these events; that is, texts that are directly connected to the research.
Te second part comprises texts representing a more detailed and broad-
er treatment of two watershed years in particular: 1968 and 1989, or the
events that, during the course of this research, turned out to be the most
important for shaping the concept of Europe as it is known today. Te year
1968 was the frst mass-movement and specifcally politically articulated
problematization of the postwar sociopolitical arrangement in both the
capitalist West and the communist East. On both sides of the Iron Cur-
Evropa med socializmom in neoliberalizmom i,
tain, unrest broke out in 1968 against the rigid system of state administra-
tion, the misery of factory life and the labor society, and the lack of di-
rect democracy or actual popular participation in political life. Te main
demands of 1968 can be summed up as the demand for democratic social-
ism; that is, moving not only beyond statism and the political domination
of the party (or parties), but also beyond the production conditions typical
for industrial societies of the mid-twentieth century.
Whereas 1968 in Europe was dominated by the lefist political imag-
ination, 1989 was the opposite. Demands for democratic socialism gave
way to traditional liberal demands for human rights, freedom of speech
and freedom of movement, parliamentary democracy for all, and tacit ac-
quiescence to the presumably inexorable global domination of capitalism.
Te European political imagination shrank to the opposition between the
free world versus totalitarianism, in which membership of the free world or
the abandonment of totalitarian communism in practice also represent-
ed specifc, ofen unpleasant, concessions to the Western lifestyle. Tis
shif to the right afer 1989 was manifest both in the development of the
EU in the 1990s as well as in the political climate of post-communist east-
ern Europe during the transition period.
Te third part of the volume consists of texts that are not directly con-
nected to the research and that address more contemporary topics in the
sociopolitical development of Europe from 1989 onwards. Te frst chap-
ter in part three addresses the development of labor policy in Europe, from
the question of industrialized society and experiments with workers self-
management to professional management, which is considered a necessi-
ty in postindustrial society. Chapter two takes a closer look at changes
in work and production patterns from a cultural perspective, showing that
modern transformations of the mode of production do not involve a tran-
sition from industrial to postindustrial society, but the industrialization of
what were previously autonomous areas of culture and intellectual produc-
tion such as journalism, art, and science. Te third chapter in part three fo-
cuses on the political and economic development of the EU from the be-
ginning of the 1990s to the present and on university and labor-market re-
forms (the Bologna and Lisbon Processes), which represent both a degra-
dation of intellectual labor as well as precarization of the previously stable
working conditions characteristic of the twentieth-century welfare state.
i,,
Literatura
Aglietta, M., A Teory of Capitalist Regulation, Verso, London in New
York 1987.
Allen, C. S., Ordo-liberalism trumps Keynesianism: Economic policy
in Federal republic of Germany and the EU, v B. H. Moss ur., Mone-
tary union in crisis, Palgrave MacMillan, Basingstoke 2005, 199222
Althusser, L., Ideologija in ideoloki aparati drave, v: Zoja Skuek-Monik
(ur.), Ideologija in estetski uinek, Cankarjeva zaloba, Ljubljana 1980.
Anderson, B., Imagined Communities: Refections on the Origin and Spre-
ad of Nationalism, Verso, London in New York 2006.
Anderson, P., Beyond Neoliberalism, 2000. Http//www.religion-online.
org/showchapter.asp?title=1562&C=1432 (december 2010).
Angelis, M. in D. Harvie, Cognitive Capitalism and the Rat Race: How
Capital Measures Ideas and Afects in UK Higher Education, v: Uni-
versity of Leicester research archive, april 2006. Https//lra.le.ac.uk/han-
dle/2381/2680 (december 2010).
Arrighi, G., Adam Smith in Beijing, Verso, London in New York 2008.
Arrighi, G., Semiperipheral Development: Te Politics of Southern Europe
in the Twentieth Century, Sage, London 1985.
Arrighi, G., Te Long Twentieth Century, Verso, London in New York
2002.
Bague, E., N. Comerma in I. Terradas, An Analytical Perspective for the
Understanding of the Higher Education European Space: A View from
the University of Barcelona, v: New proposals 2 (2010), 919.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom i,6
Balibar, ., Mi, dravljani Evrope? Sophia, Ljubljana 2007.
Bakovi, C., SSR 1968 , KRT, Ljubljana 1982.
Bakovi, C., P. Gantar, M. Pungartnik in P. Zgaga, tudentsko gibanje
19681972, KRT, Ljubljana 1982.
Bauman, Z., Tekoa moderna, Zaloba /*cf, Ljubljana 2002.
Becker, G. S., Human Capital, Chicago University Press, Chicago 1993.
Bell, D., Te Coming of Post-Industrial Society, Basic Books, New York
1976.
Bieling, H. J., Neoliberalism and Communitarism: Social Conditions, Di-
scourses and Politics, v: G. Neunhfer, D. Phlehwe in B. Walpen (ur.),
Neoliberal Hegemony: A Global Critique, Routledge, London in New
York 2006, 207222.
Bourdieu, P., Language and Symbolic Power, Polity Press, Cambridge 1997.
Bourdieu, P., On Television, Te New Press, New York 1998.
Bourdieu, P., Te Field of Cultural Production, Columbia University Press,
New York 1993.
Bourdieu, P., Te Political Field, the Social Science Field, and the Political
Field, v: R. Benson and E. Neveu (ur.), Bourdieu and the Journalistic Fi-
eld, Polity Press, Cambridge in Malden 2005, 2948.
Boutang, Y. M., Cognitive Capitalism and Entrepreneurship, prispevek na
Conference on Capitalism and Entrepreneurship, Cornell University,
Ithaca 28.9. 2007. Http//www.economyandsociety.org/events/YMo-
ulier_Boutang.pdf (december 2010).
Braverman, H., Labor and Monopoly Capital: Te Degradation of Work in
the Twentieth Century, Monthly Review Press, New York 1998.
Breznik, M. in L. Radojevi, Polje kulturne produkcije na podroju glas-
benih umetnosti, (raziskovalno poroilo), Filozofska fakulteta, Ljublja-
na 2009.
Buden, B., Children of Postcommunism, v: Radical philosophy 159
(2010). Http//www.radicalphilosophy.com/default.asp?channel_id=-
23 69&editorial_id=28990 (december 2010).
Cafentzis, G., Crystals and Analytic Engines: Historical and Conceptu-
al Preliminaries to a New Teory of Machines, v: Ephemera 7 (2007),
2445.
i,; Literatura
Cafentzis, G., Te End of Work or the Renaissance of Slavery? A Critique
of Rifin and Negri, 1998. Http//korotonomedya.net/otonomi/caf-
fentzis.html (december 2010).
Cafentzis, G., Why Machines Cannot Create Value; or, Marx s Teory
of Machines, v: J. Davis, T. A. Hirschl in M. Stack (ur.), Cutting Edge:
Technology, Information Capitalism and Social Revolution, Verso, Lon-
don in New York 1997, 2955.
Castells, M., Te Rise of the Network Society, Blackwell, Malden, Oxford in
West Sussex 1999.
Centrih, L., P. Kraovec in T. Velagi (ur.), Oddogodenje zgodovine, ZAK,
Ljubljana 2008.
Cillia, R., K. Liebhart, M. Reisigl in R. Wodak ur., Te Discursive Con-
struction of National Identity, Edinburgh University Press, Edinbur-
gh 2003.
Cleaver, H., Notes on the Origin of the Debt Crisis, v: Midnight Notes 11
(1990), 1822. Http//www.midnightnotes.org/pdfnewenc4.pdf (de-
cember 2010).
Clover, J., 1989: Bob Dylan Didnt Have Tis to Sing About. University of
California Press, Berkeley 2009.
Dernovek, I., Bolj se splaa plaati kazen kot izplaati plao, v: Dnevnik,
19.5. 2010, 4.
Doogan, K., New Capitalism? Polity Press, Cambridge, Oxford in Boston
2009.
Ducrot, O., Izrekanje in izreeno, Studia humanitatis, Ljubljana 1988.
Dumenil, G. in D. Levy, Te Neoliberal Counterrevolution, v: D. John-
ston in A. Saad-Filho (ur.), Neoliberalism: A Critical Reader, Pluto
Press, London in Ann Harbor 2005, 920.
Engels, F. in Marx, K., Komunistini manifest, Komunist, Ljubljana 1976.
Fairclough, N., Critical Discourse Analysis: Te Critical Study of Language,
Longman, London in New York 1995.
Fairclough, N., Discourse and Social Change, Polity Press, Cambridge 1992.
Federici, S., Inscrutable China: Reading Struggles through the Media,
v: Midnight notes 11 (1990), 3034. Http//www.midnightnotes.org/
pdfnewenc7.pdf (december 2010).
Federici, S., Precarious Labor: A Feminist Viewpoint, v: Upping the Anti,
7. 6. 2008. Http//auto_sol.tao.ca/node/3074 (december 2010).
Evropa med socializmom in neoliberalizmom i,8
Fine, B., Financialisation, the Value of Labour Power, the Degree of Sepa-
ration, and Exploitation by Banking, v: Summer Seminar Series, 30.4.
2009. Http//eprints.soas.ac.uk/7480/ (december 2010).
Fisher, M., Capitalist Realism, Zero Books, London 2009.
Foucault, M., Society Must be Defended, Penguin, London 2004.
Foucault, M., Te Birth of Biopolitics, Basingstoke, Palgrave MacMillan
2008.
Foucault, M., Vednost oblast subject, Krt, Ljubljana 1991.
Foucault, M., Zgodovina seksualnosti, KUC, Ljubljana 2010.
Frank, A. G., Te Development of Underdevelopment, v: Monthly Review
18 (1966). Http//fndarticles.com/p/articles/mi_m1132/is_n2_v41/
ai_7659725 (december 2010).
Friedman, G. Has European Economic Integration Failed? v: B. H.
Moss (ur.), Monetary Union in Crisis, Palgrave MacMillan, Basingsto-
ke 2005, 173197.
Friedman, M., Capitalism and Freedom, Chicago University Press, Chica-
go 1982.
Gorz, A., Zbogom proletarijatu, Ranika tampa, Beograd 1982.
Gowan, P., Neo-Liberal Teory and Practice for Eastern Europe, v New
Lef Review 213 (1995), 360.
Gramsci, A., Amerikanizem in fordizem, v: Izbrana dela, Cankarjeva za-
loba, Ljubljana 1974, 299344.
Harvey, D., A Brief History of Neoliberalism, Oxford University Press, Ox-
ford 2005.
Harvey, D., Te New Imperialism, Oxford University Press, Oxford 2003.
Henninger, M., Doing the Math: Refections on the Alleged Obsolescen-
ce of the Law of Value under Post-Fordism, v: Ephemera 71 (2007),
158177.
Hobsbawm, E. J., Zanimivi asi, Sophia, Ljubljana 2004.
Holmstrom, N. in R. Smith, Te Neccessity of Gangster Capitalism Pri-
mitive Accumulation in Russia and China, Monthly Review 2000.
Http//monthlyreview.org/200holm.htm (december 2010).
Hull, R., Te Great Lie: Markets, Freedom and Knowledge, v: G. Neunh-
fer, D. Phlehwe in B. Walpen (ur.), Neoliberal Hegemony: A Global Cri-
tique, Routledge, London in New York 2006, 141156.
i, Literatura
Ivelja, R., Znanost in javna univerza v neusmiljenih lovkah komercializaci-
je, v: Dnevnik, 19. 5. 2010, 5.
Jameson F., Postmodernizem, Analecta, Ljubljana 2001.
Johnston, D. in A. Saad-Filho (ur.), Neoliberalism: A Critical Reader, Plu-
to Press, London 2005.
Kraovec, P., Dvojno delo ideologije, avtonomija novinarstva in politika
nevtralnosti, v: Kraovec, P., agar, I. . ur., Medijske politike v postsoci-
alizmu, Pedagoki intitut, Ljubljana 2009.
Kraovec, P., Kako misliti NOB in Jugoslavijo? Reaktivacija revolucionar-
ne politike proti revizionistinim pasijonom in nostalgiji za kulturo.
(v tisku)
Kraovec, P., Politika politike konsenza, v Boidar Flajman (ur.), O argu-
mentaciji in retoriki v politinem in javnem prostoru, Dravni svet Re-
publike Slovenije, Ljubljana 2009, 7783.
Kraovec, P., Svi antikomunisti su tigrovi od papira, v: Novosti 546 (2010).
Http//www.novossti.com/2010/06/svi-antikomunisti-su-tigrovi-od-
papira (december 2010).
Kundera, M., ivljenje je drugje, Dravna zaloba Slvoenije, Ljubljana
1979.
Lacan, J., tirje temeljni koncepti psihoanalize, Analecta, Ljubljana 1996.
Laclau, E., in Moufe, C., Hegemony and Socialist Strategy, Verso, London
in New York 1985.
Lapavitsas, C., Te Credit Crunch, v: International Socialism 117 (2007).
Lazzarato, M., From Capital-Labour to Capital-Life, v: Ephemera 43
(2004), 187208.
Lebowitz, M., Build it Now: Socialism for the Twenty-frst Century, Month-
ly Review Press, New York 2006.
Lenin, V. I., Kaj delati?, v: Izbrana dela I., Cankarjeva zaloba, Ljublja-
na 1977.
Li, M., Vzpon Kitajske in propad kapitalistinega gospodarskega sveta,
Sophia, Ljubljana 2010.
Lleras, M. P., Investing Human Capital, Cambridge University Press,
Cambridge 2004.
Luxemburg, R., Izbrani spisi, Cankarjeva zaloba, Ljubljana 1977.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom i6o
Luxemburg, R., Kaj hoe Spartakova zveza? V: Izbrani spisi, Cankarjeva
zaloba, Ljubljana 1977.
Majakovski, V. V., Lirika, Mladinska knjiga, Ljubljana 1972.
Majer, B. Ob flozofsko-politinih tezah v Novi reviji. Komunist, Ljublja-
na 1987.
Marx, K. in F. Engels, Nemka ideologija, v: MEID II, Cankarjeva zalo-
ba, Ljubljana 1971, 5352.
Marx, K. in F. Engels, Nemka ideologija, v: MEID II, Cankarjeva zalo-
ba, Ljubljana 1971, 5352.
Marx, K., Kapital I, Cankarjeva zaloba, Ljubljana 1961.
Marx, K., Kapital II. Cankarjeva zaloba, Ljubljana 1987.
Marx, K., Prispevek k idovskemu vpraanju, v MEID I., Cankarjeva za-
loba, Ljubljana, 1969, 149188.
Marx, K., Razredni boji v Franciji, v: MEID III, Cankarjeva zaloba, Lju-
bljana 1967, 7163.
Marx, K., Uvod v Orte kritike politine ekonomije, v: MEID IV, Cankarje-
va zaloba, Ljubljana 1968, 1147.
Mayall, R., Dear Granny Smith: A Letter fom your Postman, Short Books,
London 2009.
Medina, E., Designing Freedom, Regulating a Nation: Socialist Cyberne-
tics in Allendes Chile, v: Journal of Latin American Studies 38 (2006),
571606.
Monik, R., 3 teorije: Ideologija, nacija, institucija, Zaloba /*cf., Ljublja-
na 1999.
Monik, R., Extravagantia II: Koliko faizma?, Studia humanitatis, Lju-
bljana 1995.
Monik, R., Julija Primic v slovenski knjievni vedi, Sophia, Ljubljana
2006.
Monik, R., Julija Primic v slovenski knjievni vedi, Sophia, Ljubljana
2006.
Monik, R., Mit v teoriji ideologije, v: Veyne, P. So Grki verjeli v svoje mite?
Zaloba /*cf, Ljubljana 1998.
Monik, R., Veselje v gledanju, Zaloba /*cf., Ljubljana 2007.
Moss, B. H. (ur.), Monetary Union in Crisis, Palgrave MacMillan, Basing-
stoke in New York 2005.
i61 Literatura
Moss, B. H., From ERM to EMU: EC Monetarism and its Discontents, v:
B. H. Moss (ur.), Monetary Union in Crisis, Palgrave MacMillan, Ba-
singstoke 2005, 145171.
Moss, B. H., National Labor Regimes: Te EC in Class Context, v: B. H.
Moss (ur.), Monetary Union in Crisis, Palgrave MacMillan, Basingsto-
ke 2005, 92121.
Moss, B. H., Socialist Challenge: Class Politics in France, v: B. H. Moss
(ur.), Monetary Union in Crisis, Palgrave MacMillan, Basingstoke
2005, 121145.
Moss, B. H., Teories of Integration: American Political Paradigms, v: B.
H. Moss (ur.), Monetary Union in Crisis, Palgrave MacMillan, Basin-
gstoke 2005, 7492.
Negri, A., in Hardt, M., Imperij, tudentska zaloba, Ljubljana 2003.
Negri, A., in Hardt, M., Multituda, tudentska zaloba, Ljubljana 2005.
Neveu, E., Bourdieu, the Frankfurt School, and Cultural Studies: On
Some Misunderstandings, v: R. Benson and E. Neveu (ur.), Bourdieu
and the Journalistic Field, Polity Press, Cambridge in Malden 2005,
195214.
Nights of Labor, State or Market? What Links Red Star, Cybersyn and
Flower Market? v: Nights of Labor, 1. 7. 2010. Http//nightsofabour.
wordpress.com/2010/07/01/state-or-market-what-links-red-star-cy-
bersyn-and-fower-market (december 2010).
OECD, Te Knowledge-based Economy, 1996. Http//www.oecd.org/data-
oecd/51/8/1913021.pdf (december 2010).
Pejovi, S., Te Market-Planned Economy of Yugoslavia, University of Min-
nesota Press, Minneapolis 1966.
Perelman, M., Te Invention of Capitalism, Duke University Press, Durn-
ham in London 2000.
Pirjevec, J., Jugoslavija Nastanek, razvoj ter razpad Karadjodjevieve in Ti-
tove Jugoslavije, Zaloba Lipa, Koper 1995.
Plehwe, D. in B. Walpen, Between Network and Complex Organization:
Te Making of Neoliberal Knowledge and Hegemony, v: G. Neunh-
fer, D. Phlehwe in B. Walpen (ur.), Neoliberal Hegemony: A Global Cri-
tique, Routledge, London in New York 2006, 2751.
Pleterski, J. in B. Boi, Politina in socialna zgodovina Jugoslavije, Zaloba
Obzorja, Maribor 1975.
Evropa med socializmom in neoliberalizmom i6i
Popov, N., Jugoslavija pod naponom promjena, Samozaloba, Beograd
1990.
Postone, M. Time, Labor and Social Domination, Cambridge University
Press, Cambridge 1993.
Rifin, J., Konec dela, Krtina, Ljubljana 2007.
Ross, K., May 68 and its Aferlives, Chicago University Press, Chicago
2002.
Smith, T., Te General Intellect in the Grundrisse and Beyond, 2008.
Http//www.public.iastate.edu/~tonys/10%20The%20General%20
Intellect.pdf (december 2010).
Tamas, G. M., Gdje smo pogrijeili? 2010. Http//www.slobodniflozof-
ski.com/2010/02/ljetna-skola-intervju-s-gaspar-miklos.html (december
2010).
Terborn, G., From Marxism to Post-Marxism, Verso, London in New
York 2008.
Toporowski, J., Neoliberalism: Te Eastern European Frontier, v: D. John-
ston in A. Saad-Filho (ur.), Neoliberalism: A Critical Reader, Pluto
press, London in Ann Harbor 2005, 215222.
Tripalo, M., Hrvatsko proljee, Globus, Zagreb 1989 .
Tronti, M., Politics at Work, 2008. Http//conjunctural.blogspot.
com/2008/10/old-guard-on-new-crisis-pt-2-mario.html (december 20-
10).
Van Leeuwen, T., Te Representation of Social Actors, v: C. R. Caldas
Coulthard in M. Coulthard (ur.), Texts and Practices: Readings in Crit-
ical Discourse Analysis, Routledge, London in New York 1996.
Veyne, P., So Grki verjeli v svoje mite? Zaloba /*cf., Ljubljana 1998.
Vezjak, B., Medijska fenomenologija: O avtonomiji in cenzuri v Sloveniji
skozi logiko navideznosti, v: P. Kraovec in I. . agar (ur.), Medijska
politika v postsocializmu,. Pedagoki intitut, Ljubljana 2009, 3662.
Weis, G. in R. Wodak, Critical Discourse Analysis: Teory and Interdiscipli-
narity, Palgrave MacMillan, Basingstoke 2003.
Wodak, R., R. de Cillia, M. Reisigl in K. Liebhart, Te Discursive Con-
struction of National Identity, Edinburgh University Press, Edinbur-
gh 1999.
Wood, E. M., Te Retreat fom Class, Verso, London in New York 1998.
263
Stvarno in
imensko
kazalo
1968 25, 46, 47, 50, 51, 52, 55, 59, 61,
65, 69, 81, 82, 87, 88, 92, 93, 125,
126, 127, 128, 136, 139, 141, 145,
146, 147, 148, 150, 151, 152, 155,
157, 160, 171, 176, 177, 180, 184,
196, 197, 198, 232, 235, 236, 256
1989 11, 85, 88, 91, 92, 94, 127, 146,
169, 170, 181, 182, 183, 184, 185,
262
A
absolutna presena vrednost 220,
221, 233
akumulacija z razlaanjem 222, 223
alienacija 196, 198, 199, 207, 208, 234
Anderson, Benedict 136, 249
Angelis, Massimo de 207
antifaistini boj 30, 149, 160, 164,
166
antifaizem 27, 91, 93, 145, 149, 160,
162, 164, 166, 169, 172, 173, 175,
177, 198, 201, 202
antikapitalizem 151, 152
Arrighi, Giovanni 50
B
Bahtin, Mihail 134
Balibar, Etienne 91
Bauman, Zygmunt 219
Berlin 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 45,
46, 47, 49, 50, 52, 85, 88, 89, 99,
100, 104, 110, 112, 118, 120, 122,
169, 170, 181, 183, 184, 197, 198
Berlinski zid 11, 45, 46, 47, 48, 53, 82,
85, 86, 88, 89, 90, 92, 94, 101, 118,
122, 169, 181, 183
birokratski socializem 25, 105, 109,
136, 138, 139, 140, 142, 143, 158,
165, 167, 172, 181, 233
Borba 104, 127, 128, 133, 134, 140,
141
Bourdieu, Pierre 139, 141, 191, 211,
212, 213, 214, 215, 223, 224, 229
Brandt, Willy 50
Budimpeta 11, 15, 16, 18, 20, 22, 24,
27, 29, 30, 31, 40, 70, 86, 95 98, 112
205, 206, 216, 221, 222, 223, 233,
234, 235
delavski sveti 21, 22, 31, 79, 172, 173,
175, 177, 178, 180, 199
delavsko samoupravljanje 30, 34,
35, 36, 57, 87, 96, 98, 102, 105, 109,
115, 119, 126, 139, 140, 146, 152,
155, 156, 163, 164, 167, 169, 170,
175, 176, 180, 218
delo 18, 38, 39, 49, 90, 105, 115, 140,
151, 155, 156, 157, 170, 176, 182,
189, 190, 192, 194, 195, 196, 197,
198, 199, 200, 201, 202, 203, 204,
205, 206, 207, 208, 209, 218, 220,
221, 222, 225, 226, 227, 228, 229,
233, 234, 242, 243, 244, 246
Delo 11, 37, 38, 40, 41, 42, 45, 46, 47,
48, 49, 50, 51, 52, 53, 55, 56, 57, 59,
61, 65, 67, 69, 75, 76, 77, 78, 79, 80,
82, 83, 85, 87, 88, 89, 91, 92, 119,
120, 121, 122, 128, 132, 141, 146,
147, 148, 149, 150, 151, 152, 153,
155, 156, 157, 158, 160, 161, 162,
163, 165, 166, 167, 189
delovna sila 40, 189, 194, 203, 205,
221, 222, 224, 226, 227, 228, 236,
242, 245, 246, 247, 248
demokracija 17, 20, 21, 22, 23, 30, 32,
34, 35, 36, 48, 53, 57, 63, 81, 82, 83,
87, 89, 90, 92, 93, 96, 98, 102, 105,
109, 116, 119, 135, 137, 140, 142,
143, 146, 148, 149, 150, 152, 155,
156, 159, 161, 162, 163, 164, 165,
166, 167, 169, 170, 171, 172, 173,
174, 175, 176, 177, 180, 181, 182,
184, 185, 192, 198, 199, 234, 237
demokratini socializem 25, 34, 71,
143, 166
demonstracije 17, 39, 49, 55, 147
C
Cafentzis, George 207
civilna druba 192, 194
Cohn-Bendit, Daniel 56, 57, 58, 62,
101, 103, 149
Cybersyn 208
ekoslovaka 20, 47, 50, 52, 65, 66,

67, 69, 70, 71, 72, 73, 91, 104, 106,
108, 109, 110, 111, 118, 125, 126,
129, 130, 131, 132, 133, 134, 135,
136, 137, 138, 139, 140, 141, 142,
143, 144, 157, 158, 161, 162, 163,
165, 166, 167, 171, 176, 180, 198
loveki kapital 203, 242, 243, 244,
245, 246, 247, 248
D
de Gaulle, Charles 56, 57, 58, 59, 62,
63, 101, 103, 104, 107, 153, 155
deindustrializacija 202, 205
delavci 15, 18, 20, 21, 22, 23, 30, 38,
41, 42, 46, 47, 56, 57, 58, 62, 63, 73,
87, 95, 97, 99, 100, 101, 103, 104,
111, 112, 115, 117, 125, 136, 151,
152, 153, 154, 155, 164, 177, 181,
182, 185, 190, 194, 195, 196, 197,
198, 199, 202, 204, 206, 207, 208,
217, 220, 221, 225, 227, 229, 234,
235, 247
delavske pravice 190, 191, 192, 194,
195, 197, 199, 201, 203, 205, 209
delavski razred 15, 30, 32, 40, 62, 78,
95, 96, 97, 99, 101, 104, 108, 109,
110, 112, 115, 116, 150, 152, 156,
179, 180, 195, 197, 199, 202, 203,
i6, Stvarno in imensko kazalo
F
Fairclough, Norman 132, 134
Federici, Silvia 182, 206, 207
Fisher, Mark 200
feksibilizacija 189, 194, 200, 211, 226,
227, 228, 229
formalna subsumpcija 220, 226
Foucault, Michel 48, 81, 141, 158,
159, 160, 163, 167, 195, 199, 236,
238, 239
Francija 11, 43, 49, 51, 56, 57, 58, 62,
63, 80, 82, 102, 116, 135, 147, 149,
150, 151, 152, 153, 154, 156, 164,
167, 180, 182, 211
Freud, Sigmund 93
fromalna subsumpcija 221
G
globalizacija 219, 223
governmentality 199, 238, 239, 240,
242
H
Harvey, David 82, 84, 92, 146, 179,
207, 216, 222
hladna vojna 46, 49, 50, 52, 82, 83,
84, 89, 92, 105, 119, 122, 170, 178
I
identiteta 192, 193
ideologija 32, 36, 39, 49, 58, 139, 144,
154, 171, 178, 190, 211, 214, 232,
249
imaterialno delo 203, 204, 205, 206,
207, 208, 223
industrializacija 195, 196
industrija 195, 199, 200, 204
infacija 179, 232, 233, 235, 236, 238
deregulacija 181, 216, 217, 241, 248
deskilling 221, 222, 225, 229
Dnevnik 11, 27, 28, 29, 30, 31, 34, 37,
41, 42, 45, 46, 48, 49, 51, 52, 53, 55,
61, 65, 67, 69, 75, 76, 78, 82, 85, 86,
88, 89, 90, 91, 101, 119, 120, 122,
128, 129, 146, 147, 148, 149, 150,
152, 153, 154, 157, 158, 160, 165,
194, 227
Doogan, Kevin 219
druba znanja 222, 240, 241, 242,
246, 247, 248, 249
Dubek, Aleksander 70, 71, 104,
109, 149
Ducrot, Oswald 135
E
ekonomija 189, 192, 193, 194, 195,
198, 201, 202, 203, 205, 208
eksploatacija 84, 200, 204, 207, 208,
209, 228, 242
Engels, Friedrich 158
EU 84, 91, 145, 189, 190, 193, 231,
232, 233, 235, 236, 237, 244, 246,
248
Evropa 11, 23, 24, 25, 29, 36, 38, 45,
46, 47, 55, 59, 61, 67, 70, 73, 75, 76,
80, 81, 82, 83, 85, 86, 87, 88, 89, 90,
91, 92, 93, 94, 95, 97, 98, 99, 100,
101, 102, 103, 104, 106, 107, 108,
110, 111, 113, 114, 115, 116, 117, 118,
119, 120, 121, 122, 126, 145, 146,
147, 150, 151, 153, 156, 157, 159,
160, 161, 162, 164, 165, 166, 169,
170, 171, 173, 175, 178, 182, 183,
184, 185, 195, 196, 198, 204, 205,
217, 222, 231, 232, 234, 236, 244,
249, 251
evropska integracija 88, 90, 91, 92,
93, 102, 145
konkurenca 51, 87, 93, 102, 202, 223,
224, 225, 228, 238, 239, 240, 241,
244, 245, 246, 247, 248
konkurennost 189, 194, 195, 200,
226, 228, 233, 236, 246, 247
konkurennost gospodarstva 189,
194, 195, 200
konstantni kapital 221, 225, 227
kontrarevolucija 17, 19, 20, 21, 22,
23, 24, 30, 31, 32, 33, 34, 36, 56,
96, 98, 105, 109, 111, 115, 116, 133,
134, 140, 142, 143, 158, 162, 171,
176, 177, 178, 180, 215
Kraovec, Primo 154
Kristeva, Julia 134
kulturno polje 126, 211, 212, 213,
214, 215, 216, 217, 218, 219, 223,
224, 225, 227, 228, 229
L
Lacan, Jacques 142, 143
Lange, Oskar 201
Lebowitz, Michael 199
Lenin, Vladimir Ilji 104, 109, 113,
156, 157, 158, 170, 174, 196
ljudska demokracija 16, 17, 20, 32,
87, 93, 96, 160, 164, 169, 170
ljudstvo 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24,
31, 32, 33, 35, 36, 45, 46, 65, 66, 80,
93, 95, 96, 97, 104, 109, 112, 115,
125, 133, 141, 154, 155, 158, 163,
164, 165, 199, 200
Luxemburg, Rosa 141, 146, 170, 173,
174, 175, 178, 184, 198
M
Maastrichtska pogodba 232, 236, 237
Madarska 11, 16, 18, 20, 21, 23, 24,
25, 27, 28, 29, 30, 31, 33, 34, 35, 36,
informacijska doba 217, 225
informacijska druba 208, 219, 223
intertekstualnost 134
ironija 135
J
Jaruzelski, Wojciech 75, 76, 77, 78,
79, 112, 117, 177, 178, 216
Jugoslavija 12, 16, 18, 19, 23, 25, 29,
30, 31, 33, 52, 53, 57, 61, 62, 65, 66,
67, 70, 72, 81, 85, 86, 87, 88, 93, 95,
97, 98, 104, 108, 109, 111, 113, 115,
118, 119, 122, 126, 127, 128, 133,
135, 136, 140, 146, 148, 150, 152,
156, 157, 160, 161, 162, 163, 164,
165, 166, 171, 175, 176, 189, 190,
198, 199, 201, 202
K
Kadar, Janos 17, 23, 24, 31, 34, 35,
36, 95, 97, 98, 104, 176
kapital 203, 204, 205, 207, 208, 220,
221, 224, 225, 228, 246
kapitalizem 19, 21, 22, 24, 25, 53, 87,
90, 92, 96, 105, 107, 140, 143, 146,
148, 149, 150, 151, 152, 155, 156,
157, 161, 162, 163, 164, 165, 166,
167, 169, 171, 172, 174, 176, 179,
181, 182, 183, 184, 185, 192, 194,
195, 196, 201, 203, 204, 205, 206,
207, 208, 209, 215, 219, 220, 221,
222, 223, 225, 226, 228, 231, 232,
233, 234, 238, 240, 242, 243, 247
Keynes, John M. 201
komercializacija 211, 218, 227, 245
komunitarizem 237
komunizem 59, 72, 93, 102, 104, 113,
143, 155, 156, 159, 173, 183, 196,
202, 204, 205, 207, 217
i6; Stvarno in imensko kazalo
Nemka demokratina republika
37, 38, 39, 41, 43, 46, 88, 89, 90, 92,
99, 100, 108, 111, 118, 119, 120, 121,
122, 125, 133, 134, 176
neodvisnost 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25,
30, 31, 36, 40, 70, 73, 96, 98, 99,
105, 110, 114, 135, 161, 165, 173
neoliberalizem 84, 93, 146, 170, 176,
178, 180, 181, 183, 190, 194, 207,
215, 216, 217, 218, 219, 223, 224,
229, 231, 232, 233, 235, 236, 237,
238, 239, 241, 242, 243, 244, 245,
246, 248, 249
nevmeavanje 18, 25, 72, 80, 81, 82,
84, 96, 98, 110, 114, 165
normalizacija 24, 25, 36, 96, 98, 100,
102, 105
normalnost 25, 36, 40, 76, 79, 100,
114
nova Evropa 86, 87, 91, 94, 118
novinarsko polje 154, 211, 212, 214,
215, 218, 219, 224, 226, 227, 229
O
oboroeni boj 17, 18, 32, 33, 34, 36
okupacija 11, 25, 45, 47, 50, 51, 65, 66,
67, 69, 70, 71, 72, 82, 87, 91, 105,
108, 110, 125, 126, 128, 129, 130,
131, 132, 133, 134, 135, 136, 137,
138, 139, 141, 142, 143, 145, 149,
156, 157, 159, 160, 161, 162, 163,
165, 166, 167, 175, 177
OZN 23, 31, 34, 36, 42, 43, 71, 72,
95, 98, 104
P
Pariz 45, 46, 55, 56, 57, 58, 59, 61, 62,
91, 99, 101, 103, 107, 112, 118, 121,
47, 52, 82, 85, 86, 88, 95, 97, 98,
104, 108, 111, 118, 122, 125, 133,
169, 170, 171, 172, 173, 176, 177,
198, 204
marksizem 23, 96, 98, 119, 127, 189,
190, 193, 198, 203, 206, 214, 238,
242
Marx, Karl 90, 104, 109, 158, 159,
182, 195, 196, 197, 199, 203, 204,
207, 218, 219, 220, 221, 222, 226,
228, 233, 236, 257
militarizem 41, 53, 70, 71, 84, 106,
161, 162, 164, 165, 178
mir 17, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 35, 36,
38, 39, 40, 41, 45, 47, 48, 49, 50, 52,
53, 56, 58, 70, 72, 76, 79, 81, 84, 91,
96, 97, 98, 99, 100, 102, 105, 106,
107, 108, 110, 114, 116, 118, 119,
135, 141, 149, 157, 160, 161, 162,
164, 165, 166, 238
mnoice 16, 18, 19, 24, 25, 30, 33, 34,
35, 47, 58, 87, 93, 95, 96, 100, 104,
115, 144, 153, 163, 172, 173, 174,
177, 181, 183, 195, 197, 204, 206,
217, 218, 220, 226, 240
Monik, Rastko 93, 136, 139, 158,
191
N
Nagy, Imre 17, 19, 21, 22, 23, 24, 25,
31, 32, 34, 35, 95, 97, 98
narod 16, 23, 97, 99, 101, 109, 111,
118, 133
nasilje 30, 32, 56, 63, 96, 102, 105,
110, 114, 147, 149, 151, 152, 166,
172, 190, 228
NATO 99, 104, 107, 108, 109, 111,
113, 118, 121
Negri, Antonio 203, 204, 206
225, 229, 232, 235, 236, 238, 240,
244
produktivnost 84, 189, 198, 207, 217,
224, 226, 233, 234, 235
proletariat 182, 195, 196, 203, 220
proletarizacija 211, 227, 228, 229
prvotna akumulacija 218, 219, 220,
221, 222, 225
R
racionalnost vladanja 158, 159, 160,
162, 167, 238, 239
raison dtat 81, 238, 239, 242
Rajko, Laszlo 15, 27, 28, 95, 98, 172,
173, 176
Rakosi, Matyas 16, 20, 24, 28, 36, 88,
95, 172, 176
razredni boj 151, 203, 205, 209, 222,
232, 247
razredni kompromis 179, 183, 216,
233, 234
razirjena reprodukcija 219, 220
realna subsumpcija 221, 226, 227,
228
realpolitika 39, 46, 48, 51, 143
red 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 35,
36, 47, 58, 71, 76, 79, 81, 96, 98,
102, 105, 110, 114, 115, 133, 139,
190, 208
relativna presena vrednost 221, 233
resnini socializem 16, 141, 142, 143
revolucija 22, 30, 31, 35, 36, 58, 79,
90, 96, 108, 116, 151, 156, 162, 164,
170, 171, 173, 174, 175, 179, 180,
181, 182, 185, 195, 197, 198, 207,
208, 234, 235
rezervna armada delovne sile 220,
226, 228
146, 147, 149, 155, 157, 182
partija 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24,
25, 28, 30, 31, 33, 39, 46, 50, 58,
70, 76, 77, 78, 81, 85, 88, 95, 96, 97,
104, 112, 113, 115, 118, 125, 133,
134, 141, 143, 157, 163, 170, 176,
181, 182, 183, 199, 217
pluralizem 77, 87, 88, 114, 119, 185
policijska drava 48, 81, 159, 160,
163, 171
policijsko nasilje 55, 56, 147, 148,
149, 152
Politika 93, 128, 129, 189, 195
Poljska 11, 20, 75, 76, 77, 78, 80, 81,
82, 83, 84, 89, 104, 106, 108, 111,
114, 115, 116, 117, 118, 120, 122,
125, 133, 150, 152, 169, 170, 176,
177, 178, 179, 185, 198, 216
Pompidou, Georges 56, 57, 58, 59,
62, 101, 103, 155
postindustrijska druba 203, 217,
223, 229
Postone, Moishe 196
postsocializem 189, 193, 199, 205
Praga 11, 25, 31, 37, 40, 45, 46, 47, 51,
65, 69, 72, 73, 82, 87, 104, 108, 109,
112, 118, 125, 128, 129, 130, 132,
134, 136, 145, 146, 149, 156, 157,
158, 159, 160, 161, 162, 165, 177
Pravda 22, 38, 47, 66, 67, 100, 104,
112, 118, 134, 135, 139, 142, 171
pravna drava 90, 93, 184, 192, 240,
241, 242
pravni framework 236, 237, 238,
240, 241
prekarizacija 205
presena vrednost 204, 207
privatizacija 183, 184, 189, 202, 211,
216, 217, 218, 219, 220, 222, 223,
i6 Stvarno in imensko kazalo
sovjetska vojska 17, 23, 24, 25, 33, 34,
35, 36, 38, 42, 71, 106, 176
Sovjetska zveza 18, 20, 29, 30, 31, 35,
38, 39, 40, 41, 42, 46, 47, 51, 66,
67, 70, 71, 72, 76, 80, 84, 85, 89,
96, 99, 100, 104, 107, 109, 111, 118,
120, 125, 126, 134, 149, 156, 157,
161, 162, 163, 164, 165, 171, 172,
176, 198
splona stavka 11, 55, 56, 57, 62, 71,
72, 82, 102, 109, 113, 147, 150, 151,
152, 153, 154, 167, 175
stalinizem 15, 19, 21, 22, 23, 25, 27,
28, 29, 30, 32, 33, 34, 94, 96, 98,
105, 109, 117, 139, 163, 171, 176
Stalin, Josip 27, 28, 57, 107, 176
svoboda gibanja 38, 40, 100, 119
tudenti 18, 46, 55, 56, 57, 58, 59, 61,

62, 63, 101, 102, 103, 127, 147, 148,
149, 151, 152, 154, 155, 182, 200
tudentski upor 11, 52, 56, 61, 62,
127, 147, 148, 149, 150, 151, 152,
153, 154, 155, 249
T
taylorizem 196
Tianamen 170, 181, 182, 183, 185
Tito 20, 21, 22, 23, 25, 29, 33, 34, 58,
66, 95, 98, 104, 106, 109, 110, 127,
138, 139, 140, 142, 146, 149
totalitarizem 49, 93, 169, 171, 183,
184, 185, 192, 193, 241
tovaritvo 201, 202
tovarna 190, 198, 199, 200, 202, 205,
206
tranzicija 90, 92, 180, 189, 192, 199,
200, 202, 204, 215, 217
S
samoupravljanje 190, 191, 192, 198,
199, 202, 208
Schumpeter, Joseph 201
simbolna mo 213
simbolni kapital 211, 212, 213, 214,
223, 224
sindikati 63, 190, 194, 195, 236
Slobodna Dalmacija 129, 135, 140,
141
Smith, Adam 203
socialistina demokracija 17, 18, 19,
20, 22, 35, 96, 98, 115, 173, 175,
176, 180, 181, 183, 184, 185, 198
socializem 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22,
23, 24, 25, 27, 29, 31, 32, 33, 34, 35,
36, 41, 46, 48, 51, 52, 53, 63, 71, 72,
75, 77, 78, 79, 85, 88, 89, 90, 92, 93,
96, 97, 98, 102, 105, 106, 108, 109,
110, 111, 114, 115, 119, 122, 125,
126, 127, 134, 135, 137, 138, 139,
140, 141, 142, 143, 144, 145, 146,
149, 151, 155, 156, 157, 158, 159,
160, 161, 162, 163, 164, 165, 166,
167, 169, 170, 171, 172, 173, 174,
175, 176, 177, 178, 179, 180, 181,
182, 183, 184, 189, 190, 191, 192,
193, 195, 196, 197, 198, 199, 200,
201, 202, 208, 215, 216, 217, 232,
234, 235, 236, 240, 249
socialna drava 146, 151, 156, 179,
184, 201, 217, 219, 223, 224, 228,
231, 232, 233, 235, 237, 240, 241,
246
socialne pravice 148, 179, 181, 182,
183, 195, 205, 216, 218, 234, 235,
246, 248
Solidarnost 75, 76, 77, 78, 79, 112,
117, 120, 176, 177, 180
Evropa med socializmom in neoliberalizmom i;o
Z
Zahod 7, 38, 39, 40, 41, 46, 47, 48, 49,
50, 51, 52, 53, 82, 83, 84, 85, 86, 87,
88, 89, 90, 91, 92, 95, 99, 100, 103,
104, 113, 118, 145, 146, 149, 150,
156, 160, 161, 162, 164, 166, 173,
177, 178, 179, 180, 183, 193, 195,
196, 197, 199, 201, 205, 215, 216,
217, 222, 234, 235, 236
zakonitost 25, 71, 96, 99, 105, 110,
114
zakon vrednosti 203, 207, 234
znanje 241, 242, 243, 244, 245, 246,
247, 248
Zvezna republika Nemija 38, 39,
40, 41, 46, 49, 50, 51, 53, 63, 67, 80,
84, 90, 99, 100, 101, 111, 113, 118,
120, 135, 150, 232, 239
agar, Igor . 154

Trocki, Lev 174
Tronti, Mario 189
U
ulini boji 30, 58, 59
univerza 56, 61, 101, 218, 222, 226,
227, 231, 235, 240, 243, 244, 245,
246, 247, 248, 249
V
van Leeuwen, Teo 132
variabilni kapital 221, 224, 225, 227,
228
varnost 47, 48, 49, 79, 81, 98, 100, 108,
116, 117, 118, 184, 190, 196, 201
Varavski pakt 23, 34, 37, 38, 42, 46,
47, 51, 65, 66, 67, 71, 72, 73, 95, 98,
99, 100, 104, 108, 113, 118, 125,
126, 131, 132, 133, 140, 143, 146,
172
Vjesnik 128, 136, 137, 138, 140
vojaki svet 75, 76, 77, 78, 79, 111, 177,
178, 216
vojno stanje 11, 75, 76, 77, 78, 79, 80,
81, 82, 83, 84, 114, 169, 176, 177,
178, 180, 185, 216
von Hayek, Friedrich 241, 244
vrednost 203, 204, 207
vseivljenjsko uenje 244
Vzhod 7, 38, 40, 41, 46, 47, 48, 49, 50,
51, 52, 53, 82, 83, 84, 86, 87, 88, 89,
90, 91, 92, 95, 99, 100, 103, 104,
108, 113, 118, 145, 146, 150, 156,
160, 161, 162, 164, 178, 179, 180,
183, 185, 193, 196, 197, 215, 216,
217, 234, 235, 236

Evropa Med Socializmom in Neoliberalizmom: Evropa V Slovenskih Medijih

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Evropa Med Socializmom in Neoliberalizmom: Evropa V Slovenskih Medijih

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

PRI MO KRAOVEC I N IGOR .

e na zaetku poroanja velika fotografja. lanki na zaetku obse-

ekoslovaka 20, 47, 50, 52, 65, 66,

tudenti 18, 46, 55, 56, 57, 58, 59, 61,

agar, Igor . 154

You might also like