Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti

Irena Stramlji Breznik

BESEDOTVORJE
SKRIPTA

MARIBOR 2006

Predgovor Skripta Besedotvorje so namenjena tudentom eno- in dvopredmetne slovenistike kot pomo pri tudiju, saj predstavljajo temeljno strukturo slovenskega besedotvornega sistema, opazovano z vidika dveh teoretinih modelov. Po naelu postopnosti in sistematinosti so obravnavane temeljne postavke slovenske besedotvorne teorije, zaeni z opredelitvijo besedotvorja in njegovega pomena za jezikoslovje in nejezikoslovje, v elji predstaviti tudi aplikativne vidike te jezikovne teorije ter tako spodbuditi zanimanje in raziskovalne nagibe pri tistih, ki jih tvorba besed zanima. V nadaljevanju je besedotvorje predstavljeno v razmerju do drugih opisov jezikovnih ravnin, osrednji del pa predstavljajo poglavja od pet do trinajst, v katerih je predstavljena tvorjenka kot predmet besedotvornega raziskovanja z vsemi ustreznimi definicijami osnovnih terminov, ki jih vkljuujeta dva v slovenistiki uveljavljena besedotvorna teoretina modela. Po predstavitvi temeljnih pojmov sledi prikaz tvorjenja posamezne besedne vrste, in sicer po naelu skladenjskega besedotvorja, ki tipologijo tvorjenk doloa na podlagi skladenjskih razmerij v besedni zvezi, iz katere tvorjenka nastane. Ob koncu je predstavljena e naglasna problematika tvorjenk, iz esar je mogoe videti, da je naglas tvorjenk zanimiv, hkrati pa tudi ne dokonno dognan, saj pogosto prihaja do razkoraka med teoretinimi naglasnimi naeli, podprtimi s tvorbeno lastnostjo tvorjenk, in trenutnimi naglasnimi reitvami v razpololjivih slovarskih virih. Vsebinski del se zakljuuje s pregledom tipinih besedotvornih sprememb in jezikovnih teenj slovanskih jezikov v sodobnem globaliziranem svetu, ki jih prinaa prinaa monografija Komparacja wspczesnych jzykw sowiaskich. 1 Sowotwrstwo/Nominacja, saj so s tem nakazane tudi podobne razvojne lastnosti slovenskega jezika. Skripta so bila izdelana z namenom, da se strnjeno in pregledno prikaejo osnovne lastnosti slovenskega besedotvorja, zaradi esar se je pri predavanjih in seminarjih mogoe intenzivneje posveati predstavitvi aktualnihh tvorbenih dogajanj in njihovih raziskovanj v leksiki sodobnega slovenskega jezika. V pomo in orientacijo pri tudiju so dodani povzemalni prikazi, imensko kazalo in kazalo vseh grafov. Zbrana je tudi zelo obsena literatura, ki presega okvire tudija zato, da se predstavi razgled o smereh in poteh besedotvornega raziskovanja. Le-ta namre lahko postanejo nadvse zanimiva zlasti za tiste, ki se bodo potrudili usvojiti predstavljene osnove slovenske besedotvorne teorije. Veliko uspeha pri tudiju. Maribor, november 2006

Izr. prof. dr. Irena Stramlji Breznik

VSEBINA

PREDGOVOR..2 1 SPLONO O BESEDOTVORJU.6 2 POMEN BESEDOTVORJA ZA JEZIKOSLOVJE IN NEJEZIKOSLOVJE6 2.1 Pomen besedotvorja za jezikoslovje.6 2.1.1 Besedotvorna teorija..6 2.1.2 Aplikacije besedotvorne teorije.7 2.1.2.1 Leksikografija.7 2.1.2.2 Besedotvorje in tekst11 2.1.2.3 Teorija jezikovnih vplivov13 2.2 Pomen besedotvorja za nejezikoslovje14 2.2.1 Didaktika jezika14 2.2.2 Ustvarjanje terminologije.15 2.2.3 Besedotvorje in jezikoslovne tehnologije.16 3 UMESTITEV BESEDOTVORJA V JEZIKOVNI SISTEM..17 4 POVEZANOST BESEDOTVORJA Z DRUGIMI OPISI JEZIKOVNIH RAVNIN....19 5 PREDMET BESEDOTVORNEGA RAZISKOVANJA..24 5.1 Tvorjenka24 5.2 Sestavine tvorjenke.25 5.2.1 Poimenovanja besedne zveze, iz katere tvorjenka nastane...25 5.2.2 Definicija tvorjenke...26 5.2.3 Podstava tvorjenke...26 5.2.4 Obrazilo26 5.3 Druljivost podstave in obrazila..26 5.4 Razmerje obrazilo pona...27 5.4.0 Pona.27 5.4.1 Predpona/prefiks..27 5.4.2 Pripona/sufiks..27 5.4.3 Medpona/interfiks27 5.4.4 Popona/postfiks27 5.4.5 Spona/afiks...27 5.4.6 Vpona/infiks.28 6 TEORETINA MODELA ZA PRIKAZ NASTAJANJA TVORJENK28 6.1 Model Joeta Toporiia.28 6.2 Model Ade Vidovi Muhe..29 7 BESEDOTVORNE VRSTE29 7.1 Izpeljava..29 7.1.1 Navadna izpeljanka...29

7.1.2 Tvorjenka iz predlone zveze..30 7.1.3 Konverzna (sprevrna) izpeljanka30 7.1.4 Poponska izpeljanka.30 7.1.5 Modifikacijska izpeljanka.30 7.2 Zlaganje...31 7.2.1 Podredne zloenke31 7.2.2 Priredne zloenke.32 7.2.3 Kratine zloenke.33 7.2.4 Izkratine in izsimbolne zloenke...33 7.3 Sestavljanje34 7.4 Sklapljanje.34 7.5 Posebni ali kombinirani naini tvorbe35 7.6 Povzemalni prikazi36 8 TVORBA SAMOSTALNIKA..39 8.1 Besedotvorni pomeni In, Tpz in Zm.-p./..39 8.1.1 Ponazoritev s primeri..40 8.2 Samostalnike tvorjenke iz glagola oz. glagolske besedne zveze..42 8.2.1 Izpeljava..42 8.2.2 Zlaganje...45 8.2.3 Sklapljanje...46 8.3 Samostalnike tvorjenke iz pridevnika oz. samostalnike besedne .. zveze s pridevniko sestavino..47 8.3.1 Izpeljava..47 8.3.2 Zlaganje50 8.3.3 Sklapljanje51 8.4 Samostalnike tvorjenke iz samostalnika oz. samostalnike besedne zveze z desnim samostalnikim prilastkom..51 8.4.1 Nemodifikacijska tvorba..51 8.4.2 Modifikacijska tvorba..57 8.5 Samostalnike tvorjenke iz drugih besednih vrst.62 9 TVORBA PRIDEVNIKA64 9.1 Pridevnike tvorjenke iz samostalnika oz. samostalnike besedne zveze64 9.1.1 Izpeljava64 9.1.2 Tvorba iz predlone zveze65 9.1.3 Zlaganje ...65 9.1.4 Sklapljanje66 9.2 Pridevnike tvorjenke iz glagola oz. glagolske besedne zveze66 9.2.1 Izpeljava66 9.2.2 Zlaganje67 9.3 Pridevnike tvorjenke iz pridevnika oz. pridevnike besedne zveze68 9.3.1 Nemodifikacijska tvorba..68 9.3.2 Modifikacijska tvorba..69
4

9.4 Pridevnike tvorjenke iz drugih besednih vrst73 10 TVORBA GLAGOLA..75 10.1 Glagolske tvorjenke iz samostalnika oz. samostalnike besedne zveze75 10.1.1 Izpeljava.75 10.2.1 Zlaganje..76 10.2 Glagolske tvorjenke iz pridevnika.77 10.2.1 Izpeljava......................................................................................................... 10.3 Glagolske tvorjenke iz glagola oz. glagolske besedne zveze78 10.3.1 Nemodifikacijska tvorba78 10.3.2 Modifikacijska tvorba79 10.4 Glagolske tvorjenke iz drugih besednih vrst.80 11 TVORBA PRISLOVA..82 11.1 Prislovi iz samostalnika oz. samostalnike besedne zveze82 11.1.1 Izpeljava.82 11.1.2 Tvorba iz predlone zveze....................................82 11.1.3 Sklapljanje 11.1.4 Zlaganje..83 11.2 Prislovi iz pridevnika oz. pridevnike besede83 11.2.1 Izpeljava.83 11.2.2 Sklapljanje..84 11.3 Prislovi iz glagola oz. glagolske besedne zveze84 11.3.1 Izpeljava.84 11.3.2 Zlaganje. 84 11.4 Prislovi iz prislova oz. prislovne besedne zveze...................... 84 11.4.1 Nemodifikacijska tvorba 84 11.4.2 Modifikacijska tvorba 85 12 TVORBA DRUGIH BESEDNIH VRST.....................86 12.1 Tvorba predlogov.86 12.1.1 Konverzna izpeljava........................................................................................86 12.1.2 Sklapljanje......................................................................................................86 12.2 Tvorba lenkov..86 12.2.1 Konverzna izpeljava........................................................................................86 12.2.2 Sklapljanje.....................................................................................................86 12.2.3 Modifikacijska izpeljava................................................................................86 12.3 Tvorba povedkovnika87 12.3.1 Konverzna izpeljava........................................................................................87 12.4 Tvorba veznika..87 12.4.1 Konverzna izpeljava........................................................................................87 12.4.2 Sklapljanje......................................................................................................87 12.4.3 Modifikacijska izpeljava.................................................................................87
5

12.5 Tvorba medmeta87 12.5.1 Konverzna izpeljava........................................................................................87 12.5.2 Sklapljanje......................................................................................................87 12.5.3 Sestavljanje.....................................................................................................87 13 NAGLAS TVORJENK..88 14 SODOBNE BESEDOTVORNE SPREMEMBE V SLOVANSKIH JEZIKIH92 KAZALA Imensko kazalo101 Kazalo prikazov...102 LITERATURA..103 SLOVARJI IN KORPUSNI VIRI...109

1 SPLONO O BESEDOTVORJU 1.0 Izraz besedotvorje je nastal iz besedne zveze to, da se tvor-(i/jo) besed(a/e). Iz njegove skladenjske podstave lahko razberemo dva pomena: 1) zaznamuje dejavnost, tj. postopek tvorjenja besed; 2) zaznamuje specifino jezikoslovno vedo, ki raziskuje zakonitosti in vzorce, po katerih se tvorijo besede doloenega jezika. Iz tega izhaja, da ima besedotvorje kot veda tako teoretien kot tudi praktien pomen. Na eni strani ima izreden pomen za samo jezikoslovje, na drugi strani pa spoznanja besedotvorne teorije koristijo tudi nejezikoslovju (npr. jezikovnemu pouku, oblikovanju terminologij razlinih strokovnih podroij itd.). 2 POMEN BESEDOTVORJA ZA JEZIKOSLOVJE IN NEJEZIKOSLOVJE 2.1 Pomen besedotvorja za jezikoslovje 2.1.1 Besedotvorna teorija Teoretini pomen se kae v rezultatih raziskav, v katerih se s pomojo ustreznih znanstvenih metod analizira besedotvorna struktura besedja. Na podlagi analiz
6

se izvedejo posploitve, le-te pa oblikujejo tvorbeno teorijo. Slovenci imamo sodobno besedotvorno teorijo, izhajajoo iz nael strukturalistinega jezikoslovja in zasnovano na tvorbeno-pretvorbenih postopkih, dobro izdelano v deli Joeta Toporiia in Ade Vidovi Muhe, ki uvajata skladenjskopomenska merila pri obravnavi tvorjenk. Oba sta rpala iz pozitivne skoraj dvestoletne tradicije slovenskih slovniarjev. Njihov besedotvorni prispevek je kazal dve temeljni usmeritvi (Vidovi Muha 1988: 3350): 1) Slovensko-nemko normativno protistavo: slovniarji kot Vodnik (1811), Dajnko (1824), Metelko (1825) so znailnosti slovenskih tvorjenk obravnavali v primerjavi z nemkimi, vendar iskali oporo pri njihovi sistemizaciji (zlasti Dajnko in Metelko) v slovanskih slovnicah in ustreznih delih. Tu je potrebno posebej poudariti pomen Dobrovskega in njegove zgodneje besedotvorne razprave Die Bildsamkeit der slawischen Sprache, an der Bildung der Substantive und Adjctive in der bmischen Sprache dargestelt (1799) ter slovnice Lehrgebude der Bmischen Sprache (1809). 2) Oblikoslovno-pomenski (analitini) pristop: zaznamuje ga Mikloiev (1875) slovanskoprimerjalni pristop k raziskovanju tvorjenk, normativnost pa je izhajala iz poznavanja oblikoslovno-pomenskih lastnosti podstavne besede. 3) Skladenjski pristop: Breznikova razprava Zloenke v slovenini (1944) je znova in tokrat e jasneje uzavestila skladenjska merila pri delitvi zloenk, ki jih je leta 1890 v Zloenke v novej slovenini navajal e Rajko Peruek. Petdeseta leta 20. stoletja so na podroju besedotvorja zaznamovana z Bajevim Besedotvorjem slovenskega jezika IIV (1950, 1952, 1955), ki se ga dri neke vrste poljudna znanstvenost prav zaradi uvajanja merila jezikovnega obutka. Izhodie njegove obravnave je formalno, tj. popisovanje tvornih obrazil, ne pa pomensko. Ob tem pa je potrebno upotevati tudi vse tiste slovniarje 18. in 19. stoletja, ki so si prizadevali za rast slovenskega jezika in pisali v slovenini pisane slovnice. Njihov teoretini prispevek na podroju besedotvorja se zdi majhen, toda pomagale so utirati pot slovenskemu besedotvornemu izrazju (Stramlji Breznik 1996: 248260). Tu imamo v mislih slovnice: Mihaela Zagajka (1791), Valentina Vodnika (1811), Joefa Murca (1847), Frana Malavaia (1849), Matije Majarja (1850), Antona Janeia (1854), Petra Konnika (1883) in Josipa umana (1884). Pregled besedotvornih poglavij v navedenih slovnicah je pripeljal do sklepa, da je bila izrazjetvorna uspenost posameznih slovniarjev sorazmerna njihovi teoretini uzaveenosti o slovenskih besedotvornih monostih. Zagajkovo prvo utiranje poti slovenskemu besedotvornemu izrazju je bilo mono naslonjeno na nemino, zato je mnogokrat izraze kalkirano prevajal (Ausgang = izhod, Vorsilbe = predarva) ali jih opisno poimenoval (koreninska beseda, debliska beseda), pri emer je iskal podobnosti v naravi; torej so bili njegovi izrazi metaforino motivirani. To je po svoje povsem razumljivo, saj si je lovek

neznane stvari e od nekdaj skual razloiti s pomojo znanih modelov. Kot samostojen tvorec se je izkazal s tvorbo glagolnikov (odrastenje, perstavlenje, odvzetje, spreobrnenje). Kljub ibkim zaetkom pa lahko govorimo vsaj o treh pomembnih izrazjetvornih dosekih takratnega asa, ki jih predstavljajo Vodnik, Janei in uman. Vodnik je bistro opazil, da je mo slovenine zlasti v izpeljavi, zato so tudi njegovi izrazi te vrste (npr. izobrazenje). Izraz se je ohranil do danes v obrazilu zaradi jasnega vsebinskega podatka, ki je prav tako metaforino motiviran: obraziti < dati emu obraz oblikovati tako, da ima obraz, podobo. Janei je raziril teoretino vednost o tvorbenih monostih vsake izmed besednih vrst, eprav e ni razlikoval vseh besedotvornih vrst. umanova vrednost se je kazala v popularizaciji znanstveno-teoretinega pristopa pri obravnavi besedotvorja, ki ga je uveljavil Mikloi v svoji primerjalni slovnici slovanskih jezikov. 2.1.2 Aplikacije besedotvorne teorije 2.1.2.1 Leksikografija Seveda pa pred slovensko besedotvorje stopajo tudi nove teoretine naloge. Odraz dobre teorije je tudi izdelan besedotvorni slovar, ki ga Slovenci e nimamo. Zato je naslednja potreba podrobno obdelati morfemsko strukturo slovenskih besed, saj so natanno izdelani kriteriji morfemizacije pogoj za sestavo morfemskega slovarja. Morfemizacijo je mogoe opredeliti kot odbiranje morfemov, tj. odbiranje najmanje mnoice glasov, ki imajo svoj pomen. Morfemizacija je lahko dvo- ali velenska. Dvolenski sta lahko tako oblikoslovna kot tudi besedotvorna morfemizacija: pri prvi lenimo besedo na dva dela: na osnovo in konnico (lenob-a), pri drugi na podstavo in obrazilo (len-oba). Velenska pa zahteva razbiranje katerega koli (oblikoslovnega ali besedotvornega) morfema in pomeni razstavljanje besede na njene prafaktorje, ki so e nosilci pomena (len-ob-n-osten-0). Kar lahko ponazorimo v grafu ob zgledu hikica: Prikaz 1: Vrste morfemizacije Morfemizacija dvolenska oblikoslovna osnova hikickonnica -a besedotvorna podstava obrazilo hik-ica
8

velenska oblikosl.-besedotv. besedotv.

hi-k-ic-a

hi-k-ica

Na podlagi morfemizacije lahko nastanejo razlini tipi morfemskih slovarjev. Prikaz 2: Vrste morfemskih slovarjev
Morfemski slovarji

kombinirani (oblikoslovno-besedotvorni)1

specialni (besedotvorni)

besednodruinski slovar2

slovar besedotvornih morfemov3

Morfemografija je v slovanskih jezikih izjemno razvita, v slovenistiki pa smo ele leta 2004 dobili poskusni besednodruinski slovar za iztonice na B (Stramlji Breznik 2004). Besednodruinski slovar je specialni enojezini slovar, ki leksiko slovenskega jezika ureja po besednih druinah. Le-te so veji ali manji sestavi besed, ki se druijo na podlagi skupnih korenov. Tovrstni slovar uzavea zaradi sicer prevladujoih abecednih slovarjev mnogokrat prezrto dejstvo, da je leksika medsebojno veplastno prepletena, pri emer je urejevalno besednodruinsko izhodie, tj. upotevanje razmerja med motivirajoo in motivirano besedo, le ena izmed njenih monih sistemskih povezav. Besednodruinski slovar slovenskega jezika prinaa podatke o tvorbeni povezanosti besed, kar pomeni, da so ob nemotivirani iztonici v ustreznih tvorbenih povezavah prikazane vse tvorjenke s skupnim korenom, ki so dosledno lenjene na podstavni in obrazilni del. Za tako povezane besede velja v slovenini poimenovanje besedna druina, po definiciji pa jo sestavljajo besede istega korena (Toporii 1992: 7; 1996: 89; 2000: 108, 116 in Vidovi Muha 2000: 108). Opozoriti velja, da je v ustrezni ruski, eki, slovaki in bolgarski literaturi mogoe najti poimenovanja slovoobrazovatelnyje gnezdo (Tihonov 1985: 4), slovotvorn hnzdo (M 1 1986: 207208), slovotvorn hniezdo (Mistrk 1993: 410) in slovoobrazuvatelno gnezdo (Penev 1999), medtem ko je v nemkem jezikovnem prostoru ustaljen izraz die Wortfamilie, uporabljen v naslovu besednodruinskega slovarja sodobnega nemkega jezika (Augst 1998). V slovenistiki je smiselno ostati pri izrazu besedna druina, saj najdemo izraz v slovnikem izrazju 19. stoletja pri Janku Bezjaku (1906: 194): 3. Uenec naj se
Tipini zgled predstavlja slovaki morfemski slovar M. Sokolova, G. Moko, F. imon in V. Benko (1999). Sestavljavec besednodruinskega slovarja za ruino je A. N. Tihonov (1985), za nemino G Augst (1998). 3 Kot primer navajamo slovar besedotvornih elementov nemkega jezika, ki ga je sestavila M. D. Stepanova (1979).
2 1

vadi iz beril in sploh iz pouka znaati besede, med seboj po etimologiji sorodne, ter tako tvarjati besedne druine. Prav tako tudi pri Petru Konniku (1913: 23): Rastlike, ki se izobrazujejo iz istega korena, delajo besedno druino ali skupino. V novejem asu pa je uporabljen v monografiji Besedna druina iz korena *god- v slovanskih jezikih (ivic Dular 1999), kjer gre za besedne druine, zasnovane na diahronih etimolokih merilih. Besednodruinski slovar in slovar besedotvornih morfemov nista bila pogost cilj ne domae ne tuje leksikografske prakse. V vsej dolgi slovenski slovaropisni tradiciji je bil besednodruinski slovar le enkrat deloma uresnien, in to pri Jarniku, ki je v naslovu slovar opredelil kot etimoloki (Jarnik 1832), nekatere njegove prvine pa so se pojavljale e ob sestavi dvojezinih slovarjev (Murko 1833), ki so slovensko besedje prikazovali v t. i. besedotvornih gnezdih. Na tujem so se ti slovarji vsekakor pojavljali, daljo tradicijo imajo besednodruinski, zametki katerih segajo nekako e v 17. stoletje (Augst 1990: 11451152), v sodobnosti pa so izdelani za ruino (Tihonov 1985), francoino, nemino (Augst 1998), bolgarino (Penev 1999) in esperanto. Obstaja pa e primerjalni tirijezini besednodruinski slovar za ruino, poljino, eino in srbohrvaino (Herman 1975). Slovarji besedotvornih morfemov so kot posebni tipi slovarjev relativno mladi, saj so nastajali praktino v osemdesetih letih 20. stoletja (Link 1990: 12231230), in to prav tako le za tiri jezike: nemino, angleino, francoino in ruino. Pri iskanju, kako najustrezneje prikazati besedno druino v slovarju, sta nastala dva modela, ki sta bila vezana na tehnino ureditev zbranega besedja. Prvi model je izhajal iz t. i. ronega strukturiranja besednih druin, drugi iz uporabe raunalnikega programa SlovarRed 2.0, 2003 Tomaa Selikarja in Sekcije za terminoloke slovarje z Intituta za slovenski jezik Frana Ramova, ZRC SAZU. Pri neraunalniki obdelavi je razvrstitev tvorjenk urejalo ve formalnih nael, ki so bila v naslednjem hierarhinem odnosu: (1) besednovrstno merilo, (2) besedotvornovrstno merilo, (3) abecedna razvrstitev obrazil, in sicer: odzadnja razvrstitev desnih obrazil, obiajna abecedna razvrstitev levih obrazil, obiajna abecedna razvrstitev korenskih morfemov pri zloenkah in sklopih. Merila od (1) do (3) pa so veljala znotraj vsake, tj. prve, druge, tretje ... stopnje tvorjenosti. Prikaz 3: Splona shema prvotne razporeditve tvorjenk v BD-slovarju IZTONICA -e 1. stopnja Sam. I(n, m, k, p) <<

10

Tpz >> in << Se >> Z(m.-p) >> in << Z (m.) >> Skl Prid. I(n, m, k, p) << Tpz >> in << Se >> Z(m.-p) >> in << Z (m.) >> Skl Za ta model je bilo tipino, da je bilo razvranje tvorjenk znotraj besedne druine oprto na merila, ki so izhajala iz besedotvornih in besednovrstnih znailnosti tvorjenk. To je hkrati tudi pomenilo, da se je od uporabnika za uspenejo uporabo slovarja priakovala tudi veja teoretina vednost, s imer se je posredno tudi oil krog potencialnih uporabnikov. Natanneji in strnjen razvojni pregled nastajanja besednodruinskega slovarja s prikazom posameznih besednih druin po zgoraj predstavljenem modelu prinaa dalje poglavje v posebni monografiji skupine avtorjev (Jesenek idr. 2004). Z raunalniko obdelavo besedja je postal slovar za uporabnika prijazneji, saj so se merila razvranja, prej temeljea na besedotvornih sistemskih lastnostih leksike, umaknila preprostejemu abecednemu naelu in zapomnitvi povezave med poloajem obrazila ob podstavi ter s tem povezano ustrezno besedotvorno vrsto tvorjenke. Hkrati pa se je poveala obvladljivost gradiva, ker je podatke mogoe preverjati po razlinih kriterijih izpisa. Temeljna urejevalna naela besedne druine so: (a) hierarhinost tvorjenk, (b) abecedna razvrstitev znotraj iste stopnje, (c) vekorenske tvorjenke so vselej prikazane na koncu besedne druine. 2.1.2.2 Besedotvorje in tekst Posamezni raziskovalci odkrivajo tipologijo tvorjenk in s tem posredno prispevajo k razpoznavnim lastnostim doloenih zvrsti oz. opazujejo posamezne tvorbene premike v slovenski leksiki. Spremembe so najoitneje v publicistiki in jeziku strok, saj je njuna skupna toka nujnost, da se hitro odzivajo potrebam po novih poimenovanjih, povezanih z dogodki v svetu in novimi odkritji v strokah. Nove tvorjenke v publicistiki (Logar 2004) imajo dve vlogi: (1) zapolnjujejo prazna poimenovalna mesta in so stilno nevtralne, (2) drugae poimenujejo nekaj, kar je e poimenovano, in so zato stilno zaznamovane, torej imajo vrednost t. i. aktualizmov (Koroec 1998). Stilno zaznamovane tvorjenke

11

najpogosteje nastajajo iz polcitatnih ali zaznamovanih prevzetih besed (insiderski, breakanje jazziranje, downloadanje; fajterski, bajkerski, skrekati, svatarjenje), iz besed, ki so stilno, zvrstno ali asovno zaznamovane (zajebancija, jebiveter, ajfast, znucan, urer, pozer, frajerizem, kracanje, zaruiti, pocarski, ogobrcar, obrojevati), iz lastnih imen (ekspirjanski, titoizem, janevizem) iz novih besed (grafitanje, preernovanje, samozgodovinjenje). Na stilnost pogosto vpliva kombinacija obrazila in besedotvorne podstave (godberabnik 'poslualec', vampirizem 'vampirstvo', filmien 'filmski'), vasih je nosilec stilnega naboja le iz- ali vzglasje tvorjenk, ki so potencialna nova obrazila (tehnikalija, seksualija, fleijada, ex-minister). Zelo pogoste so medponskoobrazilne zloenke iz dveh samostalnikov, ki se pogosteje kot skupaj piejo narazen (ritem maina, hit ploa, tra-asopis, kava bar) ali zveze s citatnim prilastkom (on-line urednik > spletni urednik, pin-up dekle, offmain-stream film ipd.). Na podroju posameznih strok (Gorjanc 1996; Bokal 1998; Logar 2001/02; Oter 2002) se prav tako pojavljajo zmeraj novi izrazi. V zaetku devetdesetih let se je npr. na slovenskem triu pojavila mobilna telefonija, ki je s pestro ponudbo aparatov in storitev popolnoma osvojila uporabnike, hkrati s tem pa spodbudila tudi uporabo novega izrazja. Novo besedje s tega podroja je glede na nastanek mogoe razvrstiti v tri skupine (Stramlji Breznik 2003a). Poimenovanja nove vsebine z e obstojeo besedo predstavljajo manji dele t. i. semantine tvorbe, a je pri tem najopazneja izraba kar celotnega pomenskega polja, ki drui npr. poimenovanja slovenskih ptic (uk, detel, sokol, ...). Poenobesedenje obstojee besedne zveze za poimenovanje aparata (mobilnik, mobilec) zaradi sistemskosti tvorbe in gospodarnosti zelo pogosto prispeva k vlenitvi izraza v leksikalni sistem. Med novimi poimenovanji, ki se mnoino pojavljajo, velja posebej izpostaviti tiste tvorjenke s krnom mobi- iz pridevnika mobilen, prevzetega iz latinine, ki sestavljajo skupino ali v celoti prevzetih (mobilink) ali hibridnih zloenk (mobiraun), celo zloenk iz dveh krnov, ki so bile doslej v veji meri tipine za stvarnolastnoimensko besedje (mobitel, Mobinet). Tretja veja opazna mnoica tvorjenk so zloenke z eno- (M-vstopnica) ali verkovno sestavino (GSMomreje) in kratice, med katerimi prevladujejo tuje- (WAP) pred domaepodstavnimi (MT). Obravnavano novo besedje pripada doloenemu strokovnemu podroju, zato lahko govorimo o ele oblikujoem se strokovnem izrazju, o emer zgovorno priajo ob njih pogosto nastopajoa grafinah znamenja, kot so narekovaji, oklepaji ali zvezdice. Sicer se pa s terminolokega vidika zde manj primerni tisti izrazi, ki odstopajo od naela nezaznamovanosti (lojtra, Gorba, pupafon). S stalia razmerja med novimi izrazi in jezikovnim sistemom velja opozoriti na nepotrebna odstopanja pri jasno definiranih pravilih zapisa z vezajem za

12

zloenke s kratino sestavino. Prav tako pa je ustrezneje vse primere s sestavino mobi- pisati enobesedno, saj gre za tip hibridnih medponskih podrednih zloenk, ki so postale tudi sistemsko predvidljiv in produktiven vzorec slovenskega besedotvorja. V umetnostnih besedilih je tvorbena inovacija prej pravilo kot izjema. Na besedilih Bine tampe mavc je bila opravljena analiza tvorjenk (Colner 2006), ki je pokazala, da dobrih osemdeset odstotkov tvorjenk nastaja po sistemskih tvorbenih postopkih z izpeljavo, zlaganjem, sestavljanjem in sklapljanjem, vendar so stilno zaznamovane bodisi zaradi podstave (bimbambijo < bimbambiti, aronaln-ik, aribar-iti, arofuj-ski, as-o-gled-0, asofren-ka, duhc-ati, kravj-evi, Luknj-ale, na-len-ica, Nagaj-aj, Nos-nos, od-peteliniti, odpoastiti, petl-e, vanorit-ost) ali obrazila (cirkus-eta, arod-ela, Gob-avs, mijavk-eraj, super-pogum, Trd-ula) ali podstave in obrazila (Cigumig-us, ar-oslu-je, salon-de-bote, de-mode, Sr-ela, tomahavk-irati, vragol-ati). Deset odstotkov zajema tvorba po analogiji tako, da zlahka prepoznamo analogni vzorec (cukermen < supermen, arolog, aroman, asoderka, divjeanstvo, jecljajitis, kradimir, lenitis, Lomastislav, majederec, Motimir, motokonj, parkotekt, pavjepaen, stavbotekt, vrtotekt, ivaloznanstvo). Sedem odstotkov je t. i. posebnih tvorjenk, posebnic, ki kaejo kombinacijo analogije in obiajnih tvorbenih postopkov toda z zelo zaznamovano podstavno sestavino (Divdika 'ime vraa', Divjatujatika 'ime plemena', packavrica, 'packasta mavrica', Lunajek ' pajek, ki ivi na luni, Plesniki 'plesni uitelj', prmojkis ' pri moj kis', Skoktukos ' cirkus Skokus'). 2.1.2.3 Teorija jezikovnih vplivov Z vidika besedotvorja je mogoe opazovati tudi jezikovna prepletanja (interference), in sicer: (1) Znotrajjezikovna, ki vkljuujejo vplive med knjinim jezikom in narejem ali med sosednjimi nareji. (2) Medjezikovna (globalizacijski vplivi), kjer gre za vpliv tujega stinega (nemina, madarina, italijanina, hrvaina) ali nestinega jezika (angleina) na nacionalni knjini jezik. Podrobneje se s slednjim v novejem asu ukvarja tudi Nada abec (2004), ki se zavzema za kritino presojo potrebnih sposojenk iz angleine, ki bogatijo jezik, in tistih, ki ga duijo. Podobno je mogoe opazovati tudi vpliv tujih stinih jezikov na slovenska nareja. Tako je analiza samostalnikih germanizmov v enem izmed govorov zahodnega slovenskogorikega nareja (Stramlji Breznik 2004a) potrdila tri temeljne skupine morfolokih prilagoditev, ki v veliki meri kaejo tenjo po im vejem priblievanju prevzetih prvin narenemu sestavu. Pri t. i. niti premorfemizaciji je temljna prilagoditev potekala na fonetini ravni, zato gre v tem primeru le za spolsko uvrstitev takih samostalnikov. Zanimivo je, da tudi v nareju prevladujejo zgledi, pri katerih se ohranja spol prevzetih besed (oma (die Oma), voger (der Schwager), jager (der Jger, srvn. jeger; Bezlaj (1977, 216)), koh

13

(der Koch), muzikant (der Musikant), virt (der Wirt), nitlah (der Schnittlauch), tingl 'pecelj' (der Stengel; bair.-ster. stingel; ST, 230), vasih pa prihaja do spremembe spola (pant (das Band), glit (das Glied), kloter (das Kloster)). Drugo zelo izrazito skupino predstavljajo besede s popolno prilagoditvijo na oblikoslovni ravni, kjer gre za podomaenje oz. dodajanje domaih konnic s tenjo po ohranitvi istega spola (koleg-a (der Kollege), flanc-a (die Pflanze), mrk-a (die Gurke; ster. omorken, umurke, steir. Murke; ST, 182), marul-a (die Marille), kot je v jeziku dajalcu, ter na besedotvorni ravni, kjer gre na eni strani za prilagajanje besedotvornih obrazil (dodajanje domaega besedotvornega morfema in ohranitev spola jezika dajalca v primerih: jop-ca (die Joppe), nurca (die Schnur), kahl-ca (die Kachel) oz. za fonetino prilagoditev, ki celo zabrisuje jasne morfemske meje in s tem tvorjenost prevzetih besed (pupan < der Buxbaum, srvn. buhsboum), imegrin < das Immergrn, gatroa < die Gartenrose, farof < der Pfarrhof, raufank < der Rauchfang, pojtercigar < der Polsterberzug, na drugi strani pa gre za vkljuevanje prevzetih prvin v doma tvorbeni model (die Pflanze > flanca > flanc-ati; der Beutel > petlar > petlar-iti, die Schaufel > afla > afl-ati, der Schleife > lajf > lajf-ati; der Ring > rink > rink-ec). Na prvi pogled se zdi, da je germanizmov veliko, vendar bi za natanno oceno potrebovali raziskavo, ki bi ocenila, koliken dele v leksikalnem sestavu tega govora resnino predstavljajo. Morda je vtis navidezne tevilnosti pogojen s pomenskimi polji, kot so lovek, rastline, predmetnost, v okviru katerih se pojavljajo. To je namre besedje, pri katerem je tevilo pojavitev oz. njihova frekvenca priakovano najvija. 2.2 Pomen besedotvorja za nejezikoslovje 2.2.1 Didaktika jezika e v uvodu je omenjeno, da ima besedotvorje ne samo pomen za teorijo jezika, ampak tudi povsem praktino vrednost, saj ui delati nove besede oz. e napravljenim doloiti podstavo in obrazilo ter jih tako tudi primerno razumeti (Toporii 2000). Prav to specifinost je potrebno izrabiti v olski praksi e kar od prvega razreda naprej za pridobivanje uenevih sporazumevalnih zmonosti oz. jo uporabno vkljuiti v sistem e usvojenega jezikovnega znanja v vijih razredih. e izhajamo iz temeljnega didaktinega naela, da je namre jezik pri pouku sredstvo sporazumevanja in predmet obravnavanja, potem lahko v tej dvojnosti vidimo monost za vkljuevanje spoznanj o tvorbi besed pri uencih razredne stopnje tako, da uzaveamo predvsem rezultate besedotvornih postopkov, tj. nove besede, s katerimi si bogatijo besedni zaklad; na predmetni stopnji pa besedotvorje postane predmet teoretinega spoznavanja procesov in vrst tvorbe ter spoznavanja pomenov tvorjenih besed, kar lahko ponazorimo (Stramlji Breznik: 1995):

14

Prikaz 4: Besedotvorje v osnovni oli Razredna stopnja Jezik je sredstvo sporazumevanja: - bogatenje besednega zaklada, (oblikovanje besednih druin) - izbirnost besed, (na podlagi razlinih obrazil). BESEDOTVORJE Predmetna stopnja Jezik je predmet spoznavanja: - vrste tvorjenk, - pomeni tvorjenk, - povezanost vseh jezikovnih ravnin v tvorbenem postopku.

Vnaanje besedotvorja v olsko prakso pomeni torej uzaveanje tvorbenih vzorcev jezika, s katerimi si uenci bogatijo svoj besedni zaklad, omogoamo jim zavestno prepoznavanje besednih druin in pomenov njihovih lenov. Hkrati pa ob besedotvornih vpraanjih njihovo jezikovno znanje funkcionaliziramo do najvije stopnje, kajti razumevanje in prepoznavnje tvorjenk pomeni suvereno obvladovati tudi zakonitosti drugih ravnin jezikovne zgradbe. 2.2.2 Ustvarjanje terminologije Druga praktina vrednost besedotvorja je, da se povezuje in s svojimi teoretinimi izsledki tvorno sodeluje na podroju oblikovanja domaega strokovnega izrazja. Pomembna vloga se je besedotvorju pri terminolokih vpraanjih pripisovala e v 19. st., e zlasti v drugi polovici, ko je bilo zanimanje za izrazijska vpraanja slovenskega jezika izredno veliko (Stramlji Breznik: 1996). Temeljne okoliine, ki so sproile to dejavnost, so bila prizadevanja za slovenino kot uni in uradovalni jezik, za kar so se odprle tudi politine monosti po marni revoluciji 1848. Za uveljavitev tega naela pa so bili potrebni slovenski ubeniki in ustrezni prevodi dravnih aktov. Kako pere je bil takratni izrazijski primanjkljaj slovenine, ki jo je dotlej na vseh mestih izpodrivala nemina, lahko razbermo iz besed Ivana Macuna (Slovenski glasnik 1862): Krvavo potrebno /je/, da slovenski jezik dobi terminologijo za olske predmete. V nadaljevanju pa je celo podal tri splona pravila, na podlagi katerih naj bi nastal novi izraz ali terminus: 1) ta mora izraati definicijo poimenovanega predmeta, 2) taki izrazi morajo imeti samostalniko obliko, ne predolgih opisnih izraanj, 3) besede v izrazoslovju morajo biti veljavne glede

15

obih pravil slovenskega jezika, ki daje predvsem prednost izpeljavi pred zlaganjem. Zastopal je naelo, da se nova beseda tvori le, e se v celotnem bogastvu jezika ne najde ustrezen izraz in pri tem ga morajo oblikovati vsi po enakem, ne vsak po svojem potu, kajti /l/e v eni rei ne sme vsak svoje misli imeti, tj. glede glavnih pravil, po katerih naj se pridela terminologija. Ob poudarku, ki ga je pri tvorbi izrazov dajal besedotvorju, pa je hkrati tudi odkrival ibkost dotedanje jezikoslovne misli prav na tem podroju, kajti po njegovi oceni so ta slovnina poglavja e zelo slabo razvita in e povsem na zaetku. Aktualnost Macunovih Splonih opazk o izrazih je preverljiva tudi v sodobnih teoretinih izhodiih za oblikovanje terminologij. Olga Kunst Gnamu (1984: 4957) je poudarila, da izraz (termin) mora vsebovati tri podatke: jedrni podatek naj bi zajemal predmetno-vsebinski izvir, obrazilni del naj bi zajemal pomensko ravnino in oznaeval razredno pripadnost, oboje pa naj bi omogoalo zajetje tudi novih vrst izrazov. To je ponazorila z izrazi povezanimi z glagolskimi kategorijami (glagolnik, nedolonik, namenilnik, delenik, velelnik, pogojnik itd.), za katere je ugotovila, da so dobri, saj nosijo jedrni spomin o predmetni vsebini, hkrati pa s svojo razpoznavno strukturo omogoajo tvorbo novih izrazov. To je dobro izkoristil Joe Toporii in v SS 1976 dodal nove analogne izraze za ase, npr. sedanjik, preteklik ipd. Tudi Franc Pediek (1984: 1735) se je zavzemal, da bi moral pri jezikovnem doloanju kakega strokovnega ali znanstvenega izraza sodelovati tudi jezikoslovec, saj je tvorba izrazja jezikoslovna veja. Vsak izraz mora vsebovati naslednje lastnosti: enopomenskost, natannost, neekspresivnost, saj termin opravlja imenovalno, oznaevalno in sporoanjsko vlogo. Opazovanje raznolikosti poimenovanj za besedne vrste v slovensko pisanih slovnicah (Stramlji Breznik 1998/99) je pokazal da se dannji termini v veliki meri navezujejo na tradicijo izrazja v slovensko pisanih slovnicah 19. stoletja. Mnogokrat je namre opazna globinsko enaka tvorbena podstava, ki se je izrazno razlino oblikovala glede na slovniarjevo stopnjo uzaveenosti o besedotvornih monostih slovenskega jezika. Ob moni naslonitvi na nemino je slovenskemu izrazju utiral pot Zagajek (1791), kar je opazno v velikem tevilu sklopov, ki so posledica dobesednega prevoda nemkega izraza in nato zlepljanja prevedenih sestavin. Za uspenega izrazjetvorca velja Vodnik (1811), igar izrazi (glagol, medmet, predlog in deloma obrazilno drugana vez) so se ohranili do danes. Murec (1847), Malavai (1849) sta izrazje povzemala po Vodniku. Posebno mesto ima Majar (1850), saj se je marsikatero njegovo ime ohranilo ali pa je besednozvezno poimenovanje postalo poimenovalno izhodie marsikateri dananji besedni vrsti (npr. ime samostavno, ime pridavno, zaime). Janei (1854) se je od teh poimenovanj oddaljil s prilogom, prirejem za dananji pridevnik in prislov. V tej razvojni verigi poimenovanj pa Slomek (1842) velja za sistemsko doslednega, vendar preve individualnega tvorca.

16

Njegovi izrazi se niso ohranili vsaj iz dveh razlogov: ubenik Blae inu Neica v nedeljski oli ni bil namenjen zgolj jezikovnemu pouku; besednovrstana poimenovanja je sicer dosledno oblikoval kot izpeljane samostalnike, toda z enskospolskimi obrazili, kar je z vidika spolske zaznamovanosti manj primerno za strokovno izrazje, ki tei k nezaznamovanosti. Oblikovani izrazi v drugih primerjanih slovnicah so namre v devetdesetih odstotkih samostalnike mokospolske izpeljanke. Danes se slovensko izrazjeslovje uspeno uveljavlja na vseh strokovnih in znanstvenih podrojih, kar ima za posledico veliko tevilo najrazlinejih terminolokih slovarjev. Vzemimo npr. samo podroje raunalnitva, ki vsak dan prinaa kakno novost: kar je bilo e veraj novo, je danes e zastarelo. Le malokdo e ve, da smo pred leti raunalnik imenovali kompjuter oz. datoteko s file, kajti danes razpolagamo e s slovarjem (Kraynak/Kuer 1994), v katerem je vse angleko izrazje ustrezno poslovenjeno. Oba navedena izraza sta nastala po tvorbenih naelih slovenskega jezika. Zaradi svoje sistemske tvorbe sta brez teav prela med besedje, ki ga je potrdila in sprejela tudi vsakdanja raba, kar lahko priakujemo tudi za druge slovenske ustreznice. 2.2.3 Besedotvorje in jezikoslovne tehnologije Jezikovne tehnologije v najirem smislu vkljuujejo jezikovne vire ter jezikovne, komunikacijske in informacijske aplikacije: razpoznavo in sintezo govora, strojno prevajanje (besedila, govora), sisteme dialoga, jezikovne vire. Besedotvorje se lahko vkljuuje pri oblikovanju jezikovnih virov (korpusov) z monostjo lematizacije posameznih morfemov. Sicer pa e bolj velja obratno, da namre sodobne raziskave leksikalnega sistema (torej tudi besedotvorne) vedno bolj uporabljajo korpusne podatke (Gorjanc 2005). Korpusi so zbirka strukturiranih besedil v elektronski obliki, namenjeni pridobivanju raznovrstnih (jezikovnih) podatkov: a) predvsem pisanih besedil 100-milijonski referenni korpus Fida (do 2000) http://www.fida. net/slo/index.html predvidoma 300-milijonski korpus Fidaplus (konec leta 2006) http://www.fidaplus.net 162-milijonski nereferenni korpus Nova beseda (do 2004): http://bos.zrc-sazu.si b) govorjenih besedil, ki so ele v poskusni fazi: Uni korpus govorjene slovenine (Jana Zemljari Miklavi).

17

3 UMESTITEV BESEDOTVORJA V JEZIKOVNI SISTEM 3.0 Besedotvorje se je kot predmet raziskovanja uveljavilo e pri komparativistih in mladogramatikih 19. stoletja (Ivi 1983), ki so utrdili zgodovinsko-primerjalno metodo jezikoslovnega raziskovanja. Uvrali so ga v poglavje slovnice, ko so ga imenovali die Stammbildungslehre (Mikloi 1875). Vkljuevalo pa je obravnavo glasoslovja, oblikoslovja in besedotvorja.Ta jezikoslovna usmeritev je bila zlasti naravnana pozitivistino in empiristino, zato so zbrali le mnogo besedotvornega gradiva. Popisali so natanen inventar tvornih obrazil, jih razvrali po abecednem naelu t. i. formantov. Posveali so se opazovanju obrazil glede na podstavo, s katero so druljiva, manj jih je zanimala sistematika pomenov tako nastalih tvorjenk. Njihova temeljna pomanjkljivost je torej bila, da so vse jezikovne pojave obravnavali izolirano in se niso posveali vpraanjem sistemskosti v jeziku. 3.1 Pravo nasprotje je predstavljalo jezikoslovje 20. stoletja, ki je v nasprotju z 19. stoletjem podatke ne samo zbiralo, ampak jih tudi interpretiralo, diahroni pristop k raziskavam je zamenjal sinhroni, nasproti velikemu poudarku variantnosti pojavov je nastopila tenja po iskanju invariantnega, splonega, ki ga je podkrepil eksakten nain raziskovanja. Zaradi iskanja splonih zakonitosti je nastala potreba po abstrahiranju in vpeljevanju loginih zakonitosti. Temeljna novost jezikoslovja 20. stoletja pa je bila njegova usmerjenost k odkrivanju sistema in njegove strukture ob tem pa tudi oblikovanje metajezika za njegov opis. 3.2 Prav strukturalisti so uveljavili izraza sistem in struktura, ki ju je potrebno razlikovati. Tako ima beseda kot jezikovna enota ve struktur, odvisno pa z vidika katere ravnine jezikovnega sistem jo opisuje: beseda ima tako lahko glasovno, oblikoslovno, besedotvorno, pomensko strukturo. Temeljna novost, ki so jo podali strukturalisti, pa je bilo razumevanje jezika kot hierarhino urejene zgradbe med seboj povezanih sistemov: jezik je sistem sistemov, ki je zasnovan na opozicijah. To pomeni, da je mogoe vsak jezikovni znak definirati ravno iz njegovega razmerja do drugega jezikovnega znaka.

Prikaz 5: Strukturalistino pojmovanje loveke govorice (Toporii 1996) Jezik (langue): sistem sistemov znamenj izrazna stran pomenonosna stran

18

glasovna z. Govorica (language)

pisna z.

poimenovanja poim. v razmerju besedje slovnine l. oblike b. zveze b.

Govor (parole): vsakokratna uresniitev jezika Ko strukturalisti vpeljejo dve temeljni strani jezika: besedno (poimenovalno) in slovnino (poimenovanja v medsebojnem razmerju), se je pojavila dilema, ali besedotvorje kot jezikoslovna disciplina raziskuje poimenovalni ali slovnini del jezika (Babi 1986: 11). Za uvrstitev k slovninemu delu je govorila morfemska struktura tvorjenke, kajti tudi oblikoslovje obravnava morfeme, npr.: miz-a, -e, -i, -o, -i, -o proti miz-ar, miz-en, miz-ica ipd. Res je, da oba primera izkazujeta razlino morfemsko strukturo z istim predmetnopomenskim morfemom, toda med njima je bistvena razlika. Morfemi prvega tipa so konniki, torej oblikospreminjevalni, ki se razvrajo paradigmatsko, in se z njimi spreminja samo slovnina oblika besede z istim pomenom kos pohitva z ravno ploskvijo in navadno tirimi nogami. V drugem primeru pa nastopajo besedotvorni obrazilni morfemi, ki se razvrajo sintagmatsko in dodani k isti podstavi vsaki naredijo besedo z novim pomenom: miz-ar oseba, ki izdeluje mize, miz-en pridevnik besede miza, miz-ica majhna miza. Drug argument za uvrstitev besedotvotja k slovninemu delu jezika je bila pogosto konverzna tvorba, pri kateri nova beseda nastane s spremembo slovnine lastnosti (besedne vrste: trajna ondulacija > trajn-a; tevila: Novak > kraj Novak-i). Sprevrno ali konverzno tvorbo danes res obravnavamo kot posebni tip izpeljavne tvorbe, vendar v celotnem deleu tvorbe nikakor ne predstavlja vodilnega tvorbenega vzorca za slovenino. Mnogi jezikoslovci jo sploh obravnavajo kot poseben tip semantine tvorbe. Besedotvorje veinoma uvramo k besedoslovju (leksikologiji) kot tisti vedi, ki obravnava lastnosti besed in njihova medsebojna razmerja (Toporii 1984; Horecky 1971). Hkrati pa je mogoe ugotoviti, da besedotvorje opisuje mehanizme in vzorce, po katerih sistemsko nastajajo nove tvorjenke danega jezika, zato je njegovo mesto prav tako v slovnici, ki prinaa opis jezikovnega sistema. Vse omenjene dileme so posledica spoznanja, da je jezik sistem sistemov, ki kaejo tesno medsebojno povezanost, in da doloen jezikovni znak lahko opiemo z vidika katere koli ravnine tega sistema. Tako tudi besedotvorje raziskuje tvorjene besede ali tvorjenke, pri tem pa se povezuje z drugimi ravninami jezika.

19

4 POVEZANOST BESEDOTVORJA Z DRUGIMI OPISI JEZIKOVNIH RAVNIN Prikaz 6: Besedotvorje med drugimi opisi jezikovnih ravnin

BESEDOTVORJE

OBLIKOSLOVJE SKLADNJA

GLASOSLOVJE

POMENOSLOVJE

ETIMOLOGIJA

4.1 Tvorjenka je pretvorbena varianta doloene besedne zveze, kar pomeni, da se njeni posamezni predmetnopomenski deli ali slovnina razmerja med njimi pretvarjajo v sestavino tvorjenke. Slovnina razmerja v besedni zvezi prouuje skladnja, zato se besedotvorje povezuje s skladnjo. Skladenjska razmerja lahko opazujemo pri vseh tipih tvorjenk, najoitneja pa so med sestavinami zloenk. Oglejmo si nekaj zgledov na primerih samostalnikih zloenk: ujemalno (prisojevalno) razmerje to, da bolijo zobje > zob-o-bol-0 tisti, ki se bori prvi > prv-o-bor-ec tak, ki ima dolgo brado > dolg-o-brad-0 vezavno razmerje tisti, ki vodi delo > del-o-vod-ja tista, ki rodi boga > bog-o-rod-ica tisti, ki strelja z lokom > lok-o-strel-ec primino razmerje tisti, ki grdo gleda > grd-o-gled-0 tisti, ki lazi po hribih > hrib-o-laz-ec tisti, ki jasno vidi > jasn-o-vid-ec

20

4.2 Vsaka npr. samostalnika tvorjenka se na podlagi konnike sestavine obrazila hkrati tudi uvrsti v ustrezni oblikoslovni vzorec sklanjatve, zaradi esar se besedotvorje povezuje tudi z oblikoslovjem: zobobol-0 prvoborec-0 delovod-j-a bogorod-ic-a 1. m. sklanjatev 1. m. sklanjatev 2. m. sklanjatev 1. . sklanjatev

4.3 Podstavna in obrazilna sestavina tvorjenke se lahko spojita samo po glasoslovnih zakonih, zato se besedotvorje povezuje tudi z glasoslovjem (Toporii 2000: 151154). Upotevati je potrebno: I. Palatalizacije 1. palatalizacija: k, g, h, c pred i, e, ---> , , ; i nog- + -ica > no-ica; nog-ica kazalc- + -k > kazal-ek muh- + -ica > mu-ica uh- + -c > u-ec, uh-ec dolg- + -ina > dol-ina breg- + -c > bre-ec, breg-ec e prh- + -eti > pr-eti stric- + -ev > stri-ev 2. palatalizacija: k, g, h pred i , e < ai, oi ---> c, z, s; nastopa le redko v posameznih oblikah, kot so: otroci, v roci, volcje; sicer pa je dobro ohranjena zlasti pri tvorbi velelnika: pek- + -i > peci, tako e: tolci < *tolkti, strizi < *strigti, lezi < *legti. 3. palatalizacija: glasovi k, g, h ---> c, z, s za ali : klekniti > klecati. njeni sledovi so e popolnoma zabrisani v sinhroni podobi jezika: prim. *ot6k6 > ot6c6 > otec II. Jotacija k, g, h + j ---> , , duh- + -ja > dua nos- + -ja > noa krad- + -ja > kraja t, d + j ---> j grad- + -ski > grajski mlad- + -j0 > mlaj0 c, z, s + j ---> , , reem < *rezjem kliem <*klicjem

p, b, m, v + j ---> plj, blj, mlj, vlj zastrup- + -en > zastrupljen

21

drobiti- + -en > drobljen vlom- +-en > vlomljen zaprav- + -en > zapravljen III. Asimilacija (prilikovanje), pogosto v povezavi s palatalizacijo: *tolst- + -jak > *tols-ak > tol-ak *kosc -+ -k > *kos-ek > ko-ek IV. Disimilacija (razlikovanje) gosta > *gosta-ski > *gosta-ki > gostaki bedak > *beda-ski < *beda-ki > bedaki V. Premet orati > ra-lo klati > kol-ine VI. Prevoj in preglas zbrati > zbor-0 biti > boj-0 VII. Krnitev bogat > boga(t)-stvo vzstati > vstati mleti > nar. mel-a

tei > tok-0 brati > ber-a

stric- + -ov > stri-ev Bla- + -ov > Bla-ev

narediti sklep > skle(p)niti izpoetka > spoetka

4.4 Rezultat vsakega tvorbenega postopka (to, kar se ostrga > ostr-ek) je nova beseda, ki se vkljui v besedje doloenega jezika in ima dvojno pomenskost: 1) eno je njen besedotvorni pomen (rezultat dejanja), ki je zelo obstrakten, 2) drugo je njen slovarski pomen kar odpade pri strganju, ki ga raziskuje pomenoslovje. Rezultati pomenoslovnih raziskav pa so namenjeni praktini uporabi v slovaropisju, ki se ukvarja s pripravljanjem in sestavljanjem slovarjev. Za pomenoslovje je bistveno, da se dokoplje do najmanjih sestavin pomena in jih pri opisu besednega pomena uporabi le toliko, da na podlagi njih omogoi razpoznavno loevanje od drugih besed, ki izraajo podobno pojavnost. Pri zgledu ostrek bi njegov pomen lahko zadovoljivo izrazili e z dvema takima sestavinama: 1. snov, 2. ki nastane z ostrganjem lesa, voska ali druge podobne snovi. V primeru Ostrek pa bi bil njegov pomenski opis e drugaen: 1. pravljino bitje, 2. ki je nastalo iz ostrganega polena. 4.5 Navidez se zdi, da imata veliko skupnega tudi besedotvorje in etimologija (Furlan 1993), saj nekako obe vedi zanima, kako je beseda nastala. Vendar med njima obstaja bistvena razlika: etimologijo zanima prvotni pomen besed, zato posega dale v zgodovino jezika in postopoma, s primerjanjem jezikov, ie

22

ustrezno motivacijo. Uporablja raznoasijsko (diahrono) metodo raziskovanja: razvoj besednega pomena do danes prikazuje skozi dalji asovni presek. Navadno ga zasleduje vse do suponiranih oblik iz indoevropine in ie podobnosti v vseh jezikih, ki izkazujejo podobne pomenske lastnosti, medtem ko besedotvorje ie nastanek oz. motivacijo besede na sinhroni ravni. To pomeni, da o tvorjenki z besedotvornega vidika lahko govorimo le, e obstaja izrazna in pomenska povezava med podstavo in iz nje nastalo tvorjenko istodobno, tj. na istoasijskem (sinhronem) jezikovnem preseku. To lahko ponazorimo z zgledoma gumpec in belu. Prva beseda pomeni tepec, neotesanec , skratka oseba, ki ima doloeno znailnost. Danes bi teko iskali njeno besedotvorno podstavo, kajti glagola gumpati toli, udarjati s pestjo v ivem jeziku ne poznamo. Iz tega izhaja, da beseda velja danes za netvorjenko, ker je v sodobni rabi izginil glagol, in s tem je pretrgana monost tvorbene povezave, eprav je bila ta povezava iva morda v 18. stoletju pri Gutsmanu, ki je ta glagol e zapisal (Bezlaj 1977: 186). Drugi zanimiv zgled je beseda belu. Besedotvorno se razlaga kot nosilnik lastnosti to, kar je belo (Toporii 2000, 171), kar ni v nasprotju s predstavo povprenega uporabnika, ki rastlino pozna in ve, da so njeni mesnati poganjki, uporabni kot dobra zelenjava, resnino brez barve. Na drugi strani se etimoloka razlaga poimenovanja naslanja na obliko rastline, ki je bil, in hkrati opozarja, da je knjino napano naslonjeno na bel (Bezlaj 1977, 17). Iz primerov lahko povzamemo, da se besedotvorje in etimologija metodoloko razhajata in v razlagah lahko celo izkljuujeta. V tej nasprotnosti pa je vendarle potrebno poudariti, da sta po svoje druga z drugo tudi povezani, kajti etimologija lahko prinaa pomembne podatke o tvorbi besed v preteklosti, o njihovih nekdanjih motivacijskih povezavah; in hkrati so doseki diahronega besedotvorja stalna sestavina pri etimolokih postopkih odkrivanja pomenskih motivacij besed. 4.6 Predstavljena vsestranska povezanost besedotvorja z drugimi jezikovnimi vedami, ki opisujejo jezikovni sistem, je po svoje vplivala na oblikovanje vzporednih ali samo dopolnjujoih poimenovanj te jezikoslovne discipline. Primer vzporednega poimenovanja je izraz derivacijska morfologija, uveljavljen v zahodno- in junoslovanski literaturi (M 1986; Babi 1986: 12) in je posledica spoznanja, da besedotvorje podobno kot oblikoslovje temelji na enotah, imenovanih morfemi, vendar s to razliko, da se pri oblikoslovju (kot smo e omenili) morfemi druijo paradigmatsko (miz-a, -e, -i ...), pri emer nastajo samo drugane oblike iste besede; pri besedotvorju pa se morfemi druijo sintagmatsko (miz-ar, miz-ica ...), rezultat esar so besede z novo pomenskostjo. Pri Slovencih je tradicionalno uveljavljen izraz besedotvorje (Bajec 195055; Toporii 19762000), eprav kae, da si je izraz besedotvorje pri Slovencih utrl pot ele v 20. stoletju, saj lahko pri slovniarjih slovensko pisanih slovnic za

23

olsko rabo v 19. stoletju opazujemo zelo zanimiv zbir poimenovanj. Zagajek (1791) za besedotvorje e ni nael enobesednega izraza, marve je vsebino poglavja oznail kar opisno kot del slovnice, v katerem bo beseda tekla Od tih koreninskih besed inu odrastenja tih odrastikov inu tih vkupistavljenih besed, Vodnik (1811) ga opie dvobesedno z Izobrazenje besed, Murec (1847) kot Besedno premeno, Malavai (1849) ga naslovi kot Zlago in sklado besed. Tako je Janei prvi, ki najde enobesedni izraz, in sicer tvorjenje besed obravnava pod naslovom Besedoslovje, Konnik (1883) oblikuje izraz Skladje, uman (1884) pa Slovotvorje. Poimenovanje, ki ima dopolnjujo znaaj in eli poudariti skladenjska merila pri doloanju tvorjenk, je skladenjsko besedotvorje in ga je v slovenini uveljavila A. Vidovi Muha v istoimenskem delu Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloenk (1988).

5 PREDMET BESEDOTVORNEGA RAZISKOVANJA 5.1 Tvorjenka Predmet besedotvornega raziskovanja je tvorjenka ali motivirana beseda. Pojem motiviranosti oz. nemotiviranosti je vpeljal strukturalist Ferdinand de Saussure (1916). Na splono je mogoe loiti tri razline tipe motivacij. 5.1.1 ZVONA ali IMITATIVNA besede nastajajo s posnemanjem zvokov. Izhodie motivacije so posnemovalni medmeti, ki so bili osnova za tvorbo nekaterih glagolov: ku-ku > kukati, ki-ki-ri-ki > kikirikati. Tvorba je zelo omejena. 5.1.2 POMENSKA ali SEMANTINA ta ne poteka z besedotvornimi obrazili. Besedi se pripie nov pomen zaradi metaforinega ali metoniminega prenosa, pri tem pa ni nikakrnih morfemskih sprememb:
24

govedina goveje meso; po prenosu: nevzgojen, neotesan lovek. 5.1.3 BESEDOTVORNA (semantino-morfoloka) je najpomembneja in zasnovana na morfemsko-semantinem razmerju. Morfemi se druijo sintagmatsko (vodoravno), pri emer nastajajo novi pomeni besed, npr.: glav-ica, glav-ura, glav-a ... Besedotvorna motivacija je najpomembneja, ker omogoa sistemsko ustvarjati besedne skupine. Z druenjem besed, ki imajo isto podstavo, a razlina obrazila, lahko doloimo besedno druino, npr.: hod-0, hoj-a, hod-ec, hod-ulja, hod-en, hod-ka ... Kadar pa se ob razlinih podstavah pojavljajo ista obrazila, so te besede pripadnice iste besedotvornopomenske kategorije in dobimo doloeno pomensko skupino, npr. pomen delujoe osebe nam izraajo naslednje besede: bah-a, blebet-a, ek-a, dirk-a, grablj-a, nos-a ipd. Pripadnost tvorjenke besedni druini ali doloeni pomenski skupini je dana formalno, tj. z istovetnostjo ustreznih besedotvornih morfemov, kot tudi pomensko, tj. z istovetnostjo pomena, na katerega morfemi kaejo. To ima svoj pomen zlasti pri uenju jezika. Na podlagi teh znailnosti lahko uporabnik jezika analogno razpoznava in doloa pomene tudi takim besedam, ki so mu do tega trenutka popolnoma neznane (ir-ant je podobno kot demonstr-ant, jubil-ant, torej je oseba, ki je lan irije ipd.) oz. jih lahko po vzorcu analogno oblikuje sam (sokotarijanec po vegetarijanec; papirologija, strahologija po geologija, kriminalogija ... ipd.).

5.2 Sestavine tvorjenke Tvorjena beseda ali tvorjenka je s tvorbenega vidika vselej dvodelna: vsebuje podstavni in obrazilni del, hkrati pa je pretvorbena varianta doloene besedne zveze, kar lahko ponazorimo: Prikaz 7: Sestavine tvorjenke besedotvorna podstava (BPo) govorna podstava (GPo) kdor misli besedna zveza tvorjenka
25

skladenjska podstava (SPo) tisti+, ki misli

misl-ec podstava mislobrazilo -ec

5.2.1 Poimenovanja besedne zveze, iz katere tvorjenka nastane Besedotvorna podstava (BPo) je poimenovanje za besedno zvezo, iz katere tvorjenka nastane (Toporii 2000: 156). Uporabljamo jo lahko tedaj, kadar se elimo izogniti poimenovalni razlinosti. V slovenski besedotvorni teoriji se za to zvezo pojavljata namre dve poimenovanji: J. Toporii (2000: 150) jo e imenuje tudi govorna podstava (GPo), A. Vidovi Muha skladenjska podstava (SPo). Utemeljitev: besedotvorni proces po Toporiiu poteka na ravni govora (parole) v desaussurijanskem pojmovanju loveke govorice, Muha postavlja tvorjenje besed na raven jezika (langue). Govorna podstava Toporiiu (1980) pomeni moen delek besedila, kot besedna zveza ima svojo skladenjsko zgradbo in tudi nekaj pomeni oz. je vsaj dvobesedni del govorne verige, ki ga v besedotvornem postopku poenobesedimo (Toporii 1992: 54). Skladenjska podstava je po Muhi (1988: 183) definirana kot nestavna podredna besedna zveza, katere predmetno- in slovninopomenske sestavine so pretvorljive v tvorjenko; je enota skladenjskega besedotvorja.

5.2.2 Definicija tvorjenke Tvorjenka je beseda, nastala po besedotvornem algoritmu katere izmed besedotvornih vrst (Toporii 1992: 336). A.Vidovi Muha (1988: 10) definira tvorjenko kot pretvorbeno varianto doloene besedne zveze, skladenjske enote. 5.2.3 Podstava tvorjenke Podstavo tvorjenke predstavljajo korenskomorfemsk(a/e) besed(a/e) in je tisti del tvorjenke, ki mu je dodano obrazilo (Toporii 1976: 163); oz. del tvorjenke, e ji odvzamemo obrazilo (Toporii 1992: 186). Isti avtor (1992: 8) dopua celo monost uporabe besedotvorna podstava v prvem pomenu za GPo ter v drugem pomenu za podstavo tvorjenke. Vidovi Muha (1988: 183) jo imenuje besedotvorna podstava, tj. del tvorjenke, nastal iz neobraziljenih korenskomorfemskih besed v skladenjski podstavi. 5.2.4 Obrazilo je besedotvorni morfem, ki ga navadno piemo skupaj z oblikotvornim ali oblikospreminjevalnim. Zanj se rabi lahko tudi izraz besedotvorno obrazilo in je en ali ve morfemov, s katerim nadomestimo doloene dele govorne podstave (Toporii 1992: 154; 9).

26

A. Vidovi Muha (1988: 183) ga definira kot del tvorjenke iz enega ali ve morfemov, nastalega oz. nastalih s pretvorbo samo slovninega ali slovninega in predmetnega pomena iz skladenjske podstave. V ubenikih za slovenski jezik na gimnazijah, strokovnih in tehninih olah (Na pragu besedila 4) se uporablja izrazje skladenjska podstava za besedno zvezo, iz katere tvorjenka nastane, in besedotvorna podstava za del tvorjenke, ki mu je dodano obrazilo. 5.3 Druljivost podstave in obrazila Pomembno vpraanje v besedotvorju je seveda druljivost podstave in obrazila, kadar je ena sestavin domaa in druga prevzeta. Naeloma sicer velja, da se domaa podstava (DP) drui z domaim obrazilom (DO) oz. prevzeta podstava (PP) s prevzetim obrazilom (PO): DP + DO: god-ec, brus-a PP + PO: ag-ent, deifr-ant, demonstr-ant. Mona pa je druljivost tudi prevzete in domae sestavine in takrat govorimo o meani tvorjenki meanki ali hibridu: PP + DO: emajlir-ec, dribl-ar DP + PO: gnjav-ator, zabu-ant, prevar-ant. Takih tvorjenk je danes vse ve in niso omejene samo na izpeljanke, ampak so zlasti pogoste pri: a) sestavljenkah, kjer se prevzeta predponska obrazila pridruujejo domaim podstavam: super-lovek, ultra-lahek, mega-zmogljiv ipd; c) zloenkah (Stramlji Breznik 2005a): E-/e-: -bedak (2), -bralec (4), -cerkev (2), -cestnina (1), -asnik (1), -asopis (6), -as (1), -estitka (1), -rnilo (1) ...; Evro-/evro-: -besednjak (2), -bitka (1), -blagajna (4), -akalnica (3) ipd. 5.4 Razmerje obrazilo pona 5.4.0 Pona Izraz pona je nastal kot okrnjenka (Koroec 1993: 20) iz besed pripona, predpona ..., ker se njihovo izgasje konuje z imenovano sestavino. V besedotvornem izrazju se neprestano pojavljajo kot poimenovanja za nekorenske morfeme. Pona je definirana kot nekorenski del besede (Toporii 1992: 193), ki je lahko e sama prvina za tvorbo nove besede, tj. obrazilo, ali pa je pona lahko le sestavina vedelnega obrazila, tj. npr. ele dve poni sestavljata besedotvorno obrazilo. Glede na mesto razvranja pon ob korenu poznamo ve tipov. 5.4.1 Predpona/prefiks: se razvra levo od korena in je lahko samostojno obrazilo, ki tvori sestavljenke: pd-kncler, pr-dven, s-ustvrjati;

27

predpona: je pri tvorjenkah iz predlone zveze samo sestavina obrazila, nastala kot pretvorba predloga in ustrezne konnice (Vidovi Muha 1988: 14): nadstre-je, po-bre-en. 5.4.2 Pripona/sufiks: se razvra desno od korena in je samostojno obrazilo (pripona + konnica), ki tvori izpeljanke: per-ica, brat-ov, korak-ati; hkrati pa je lahko samo sestavina medponsko-priponskega obrazila pri zloenkah tipa roman-o-pis-ec, trd-o-bu-en, zbor-o-vod-ja. 5.4.3 Medpona/interfiks: se razvra sredi med dvema korenoma in je lahko samostojno obrazilo, ki tvori t. i. medponske zloenke: avt-o-garaa, siv-ozelen, brz-o-javiti; medpona: pa je lahko samo sestavina obrazila pri medponsko-priponskih zloenkah, kjer ele medpona in pripona skupaj obrazilita novo besedo: romano-pis-ec, trd-o-bu-en, zbor-o-vod-ja. 5.4.4 Popona/postfiks: je prosto obrazilo, ki se razvra za besedo; lahko je predlonega ali zaimenskega izvora. Tovrstne primere v okviru tvorjenja besed v slovenskem besedotvorju prinaa ele nova slovnica (Toporii 2000: 155156), saj je znano, da take popone npr. glagolu spremenijo pomen in jih v okviru frazeologije obravnavamo kot glagolske frazeme: hoditi za materjo : hoditi za dekletom snubiti ga; biti ob oknu : biti ob ivljenje umreti; podobno pa lahko pomenske spremembe sproajo tudi zaimenske popone: debeliti 'delati kaj debelo : debeliti se postajati debel ipd. 5.4.5 Spona/afiks: morf brez pomena, ki omogoa glasovno zdruitev podstave in obrazila, saj bi sicer prilo do nenavadnega glasovnega sklopa ali zabrisanja podstavnega pomena: pol-ov-ica sicer *polica, egipt-ov-ski sicer *egiptski; Toporii je mnenja (1992), da je take vrste spona tudi medpona, ker omogoa zdruevanje dveh korenskih morfemov. 5.4.6 Vpona/infiks: je morfem, ki se navadno vrine pred obrazilo, in podstavi da nov pomen; zelo pogost je pri modifikacijski (inaenjski) tvorbi: drob-en : drobck-en, jok-ati : jok-c-ati. 6 TEORETINA MODELA ZA PRIKAZ NASTAJANJA TVORJENK 6.0 V slovenski besedotvorni teoriji moramo upotevati dva pristopa, ki sta se oblikovala v delih Joeta Toporiia in Ade Vidovi Muhe. Obema skupno je upotevanje tesnega razmerja med skladnjo in besedotvorjem ter razumevanje tvorjenke kot pretvorbene variante doloene besedne zveze. Iz tega je razviden
28

strukturalni in generativni pristop k razumevanju tvorjenk. Vendar so med obema tudi razhajanja, saj je Vidovieva ob naslonitvi na poljsko besedotvorje (kar je razvidno iz njenega navajanja literature) formalizirala proces tvorbe, upotevaje vsa mona slovnina razmerja v skladenjski podstavi, in prikazala njihove pretvorbene vrednosti v sestavinah tvorjenke. Svoja razhajanja oz. drugane poglede na doloena besedotvorna vpraanja sta sama najjasneje predstavila v medsebojni polemiki, objavljeni v treh tevilkah Slavistine revije (Toporii 1990, 1991; Vidovi Muha 1991, 1991a). Zato bomo v nadaljevanju marsikdaj prikazovali posamezni besedotvorni pojav z vidika enega ali dugega teoretika. 6.1 Model Joeta Toporiia Joe Toporii vkljuuje v jezikoslovje elemente matematike, zato imenuje postopek tvorjenja besed algoritem, ki obsega est korakov (velevanjskih pravil) in ga prikae VERTIKALNO: I. izberi govorno podstavo kdor misli II. izberi ustrezno obrazilo -ec III. izberi sestavine bodoe tvorjenke misliti IV. besedi odvzemi slovnine lastnosti mislV. razvrsti besedotvorne prvine misl- + -ec VI. odpravi morfemski iv, izvedi glasovne premene mislec 6.2 Model Ade Vidovi Muhe Nastanek tvorjenke prikazuje LINEARNO, pri tem pa je tvorbo e formalizirala z uporabo oglatih in zavitih oklepajev: a) v oglate oklepaje zapisuje predmetnopomenske sestavine in slovnina razmerja v SPo, ki se pretvarjajo v obrazilo tvorjenke; b) v zavite oklepaje zapisuje tista slovnina razmerja v SPo, ki se pretvarjajo v obrazilo ali njegov del; misl-ec [tisti+, ki] misli [-0], [ ] cesta {za} avt{-e }, { } -ec, misl-; -o-, cesta, avt-;

avt-o-cesta

7 BESEDOTVORNE VRSTE 7.0 Z besedotvornimi vrstami poimenujemo naine, po katerih tvorjenke v slovenini sploh lahko nastajajo. Loimo tiri besedotvorne vrste: 1. izpeljavo, 2. zlaganje,

29

3. 4.

sestavljanje, sklapljanje.

7.1 IZPELJAVA je besedotvorni postopek, katerega rezultat je izpeljanka: v podstavi je samo ena predmetnopomenska beseda (en korenski morfem), podstavi je dodano desno priponsko obrazilo. Loimo ve tipov izpeljave. 7.1.1 Navadna izpeljanka (In) A) Model Joeta Toporiia: I. kdor lovi II. -ec III. loviti IV. lovV. lov- + -ec VI. lvec B) Model Ade Vidovi Muhe: lov-ec [tisti+, ki] lovi[-0], [ ] -ec, lov7.1.2 Tvorjenka iz predlone zveze (Tpz): zanjo je pogoj predlona samostalnika besedna zveza. A) Model Joeta Toporiia: I. kdor je brez vere II. -ec III. brez vere IV. brez- -verV. brez- + ver- + -ec VI. brezvrec B) Model Ade Vidovi Muhe: brez-ver-ec [tisti+, ki] je {brez} ver{-e}, [ ] -ec, { } brez-, -ver-

7.1.3 Konverzna (sprevrna) izpeljanka (Ik): beseda se sprevre iz ene kvalitete v novo; navadno gre za prehod v novo besedno vrsto ali prehod iz obnega v lastno ime ipd. deurni lovek > deurni (iz pridevnika med samostalnike)
30

trajna ondulacija > trajna Tipi Ik: a) prehod v novo besedno vrsto: olska naloga > olska b) prehod L > O: Ford > ford c) prehod O > L: reka > Reka ) prehod Lo > Lz: Bertoki (prebivalci) > Bertoki (kraj) 7.1.4 Poponska izpeljanka (Ip): podstavi dodamo poponsko obrazilo, s tem pa se ji spremeni pomen; tovrstna izpeljava je zlasti znailna za glagole; poponska obrazila pa so lahko zaimenskega ali predlonega izvora: dobiti jih biti brez ne imeti lomiti ga iti skozi uspeti debeliti se stopiti v pridruiti se 7.1.5 Modifikacijska izpeljanka (Im) je posebne vrste izpeljava, saj se v skladenjski podstavi nahajata dve predmetnopomenski besedi; doloujoa se pri tem zmeraj obrazili. A) Model Joeta Toporiia: I. majhna roka II. -ica III. roka IV. rokV. rok- + -ica VI. rkica B) Model Ade Vidovi Muhe: rok-ica [majhna] rok[-a], [ ] -ica, rok-

eprav je modifikacijska izpeljava vrsta izpeljave, pa se le-ta bistveno loi od navadne. Razliko lahko ponazorimo ob naslednjem primeru (Toporii 1982: 338): stara oseba ljub starec star-ec star-ek In (obrazili se jedrna sestavina) Im (obrazili se odvisna sestavina)

31

7.2 ZLAGANJE je besedotvorni postopek, katerega rezultat je zloenka (Z): v podstavi je ve kot ena predmetnopomenska beseda (najmanj dva korenska morfema). Glede na razmerje med korenskimi morfemi so zloenke dveh vrst. 7.2.1 Podredne zloenke 7.2.1.0 Predmetnopomenske sestavine takih zloenk izkazujejo razmerje podrednosti, kar pomeni, da je ena sestavina jedrna, druga pa odvisna. V okviru njih nastopa dvoje vrst zloenk, ki se razlikujejo po tem, kako so obraziljene. 7.2.1.1 Medponsko-priponske zloenke (Zm.-p./) ele medpona in pripona skupaj sta obrazilo zloenke. A) Model Joeta Toporiia: I. katera lovi mii II. -o-, -ka III. loviti, mi IV. -lov-, miV. mi-+ -o- + -lov- + -ka VI. mielvka B) Model Ade Vidovi Muhe: mi-e-lov-ka -lov, mi[tista-, ki] lovi[-0] mi{-i}, [ ] -ka, { } -o-,

7.1.1.2 Medponske zloenke (Zm./) Medpona je hkrati e obrazilo; del tvorjenke vzamemo e iz skladenjske podstave. A) Model Joeta Toporiia: I. cesta za avto II. -oIII. cesta, avto IV. -cesta, avtV. avt- + -o- + -cesta VI. vtocsta B) Model Ade Vidovi Muhe: avt-o-cesta cesta {za} avt{-e }, { } -o-, cesta, avt-;

32

Pomembna lastnost podrednih zloenk je, da v razporeditvi sestavin zloenke odvisna sestavina vedno zasede prvo mesto. 7.2.2 Priredne zloenke 7.2.2.0 V podstavi takih zloenk nastopata najmanj dve ali ve predmetnopomenskih sestavin, ki so si v prirednem, enakovrednem razmerju. Tudi tukaj loimo glede na nain obraziljenja dve vrsti prirednih zloenk. 7.2.2.1 Medponsko-priponske zloenke (Zm.-p.+) A) Model Joeta Toporiia: I. kdor je povezan s Cirilom in Metodom II. -0-, -ovec III. Ciril in Metod IV. ciril-, -metodV. ciril-+ -0- + -metod- + -ovec VI. cirlmetdovec B) Model Ade Vidovi Muhe: ciril-0-metod-ovec [tisti, ki je povezan s] Ciril[-om] {in} Metod[-om], [ ] -ovec, { } -0-, ciril-, -metodTa vrsta zloenk se pie vedno skupaj, brez vezaja. 7.2.2.2 Medponske zloenke (Zm+) A) Model Joeta Toporiia: I. Breznik in Ramov II. -0III. Breznik, Ramov IV. Breznik-, -Ramov V. Breznik - + -0- + -Ramov VI. Brznik-Ramv B) Model Ade Vidovi Muhe: Breznik-Ramov Breznik {in} Ramov, { } -, Breznik-, -RamovPodobno npr. pri pridevniku (rno-bel, sivo-zelen). To vrsto zloenk piemo zmeraj s stinim vezajem.

33

7.2.3 Kratine zloenke Kot posebno vrsto zloenk pojmuje Joe Toporii (2000: 159) tvorbo kratic. Verjetno na podlagi dejstva, da je skladenjska podstava stalna besedna zveza s predvidljivim pomenom. Tovrstna tvorba je danes zelo produktivna, dejansko pa predstavlja kombinacijo krnjenja in sklapljanja, pri emer lahko gre za krnjenje besed na zaetne rke(EU < Evropska unija) ali zloge (INTES > Industrija testenin) ali kombinacije obojega (DeSUS > Demokratina stranka upokojencev Slovenije). Morda bi bilo take tvorjenke ustrezneje uvrstiti med sklope, saj je sklapljanje krnov zadnji besedotvorni postopek. 7.2.4 Izkratine in izsimbolne zloenke (Zm./) To so zloenke, ki imajo v svojem prvem delu kratice domaega (C-vitamin, TVnaronina) ali tujega izvora (GSM-naronik, LCD-projektor). V skladu s teoretinim modelom Ade Vidovi Muhe jih je mogoe predstaviti (Logar 2003, 2004): C-vitamin < vitamin C{-0}, { } -0-, C-, -vitamin; C- + -0- + -vitamin > *Cvitamin, pravopisno dogovorno > C-vitamin DVD-predvajalnik < predvajalnik DVD-{jev}, { } -0-, DVD-, -predvajalnik DVD- + -0- + -predvajalnik > *DVDpredvajalnik, na kar na podlagi upotevanja pravopisnega dogovornega pravila v zapis vnesemo e vezaj. SP 2001 namre predvideva zapis z vezajem, vendar je v rabi le redko realiziran (Stramlji Breznik 2006a, 388396). Zapis narazen je celo pogosteji, morda bo s asom celo prevladal. 7.3 SESTAVLJANJE je besedotvorni postopek, katerega rezultat je sestavljenka (Se): v skladenjski podstavi se nahajata dve predmetnopomenski besedi; doloujoa sestavina te besedne zveze se zmeraj pretvarja v predponsko obrazilo, zato je vsaka prava sestavljenka dvonaglasna. Doslej se je prav na podlagi naglasnosti sestavljenk loevalo prave od nepravih. Za neprave so veljale zlasti glagolske sestavljenke, ki so nastale iz predlone/proklitine zveze in niso imele predpone nikoli naglaene (Toporii 1973b; 1996). Ti primeri glagolskih tvorjenk se danes pojmujejo kot navadne izpeljanke glagolov iz glagolov s predlogi oz. lenki (Toporii 2000, 214223. Predstavimo tokrat model za prave sestavljenke. A) Model Joeta Toporiia: I. prvotni ded

34

II. prIII. dd IV. -ded V. pr- + -dd VI. prdd B) Model Ade Vidovi Muhe: pra-ded [prvotni] ded, [ ] pra-, -ded

7.4 SKLAPLJANJE je besedotvorni postopek, katerega rezultat je sklop (Skl). Tudi med sklopi loimo dve vrsti. 7.4.1 Sklopi, pri katerih lahko doloimo govorno podstavo (oena, nebodigatreba, zdravamarija ...); A) Model Joeta Toporiia: I. to, kar se zane z Oe na II. /, -0III. Oe na IV. oe-, -naV. oe-|-na- + -0 VI. oena B) Model Ade Vidovi Muhe oena-0 [tisto, kar se zane z] Oe na, [ ] 0-, oe- -na-

7.4.2 Sklope, pri katerih ne moremo doloiti govorne podstave, ampak elemente samo mehanino sklopimo: na|to, za|to, za|torej... Samo pri tej besedotvorni vrsti se Ada Vidovi Muha (1988: 12) strinja z J. Toporiiem, da so sklopi dejansko bolj vezani na govor kot na sistem jezika in bi zato bilo bolj utemeljeno govoriti o njihovi govorni (ne skladenjski) podstavi. 7.5 POSEBNI ALI KOMBINIRANI NAINI TVORBE V to skupino se razvrajo nekateri novi nesistemski tvorbeni vzorci, v katerih ni dololjiva skladenjska podstava, se nepredvidljivo krnijo, zdruujejo ali pa so take tvorjenke nepredvidljive v zapisu ali celo kaejo kombinacijo razlinih znakovnih sistemov (Logar 2004).
35

7.5.1 Danes so zelo modne in pogoste tvorjenke z enoglasovnim krnom, ki bi jih lahko imenovali kar e-tvorjenke (e-pota, e-slovar, e-verzija, e-grozljivka, etudent; m-poslovanje, m-bannitvo, m-zabava). eprav so navidezno podobne izsimbolnim in izkratinim medponskim zloenkam, se od njih dejansko razlikujejo. V tipu C-vitamin, je C samostojna beseda z natanno doloenim pomenom, pri e-tvorjenkah, kjer je sicer krnitev predvidljiva, pa ima e podstavo elektronski, ta pa lahko ima ve pomenov: a) 'raunalniki' (e-zabava 'zabava z raunalnikimi igrami'), b) 'internetni' (e-drava' drava, kot je predstavljena na internetu'), c) 'informacijski' (e-minstrstvo 'ministrstvo za informacijsko drubo' ; Logar 2004: 123). 7.5.2 Novost med tvorjenkami so tudi t. i. prekrivanke (Logar 2006) tipa globelost < globalna debelost, sicer pa je tovrstni tip tvorbe prisoten vsaj e v izrazju mobilne telefonije SMStil < SMS Stil (Primoi 2005). 7.5.3 Tretjo skupino predstavljajo besedotvorni simboli in kratice s piko (.com, .net, si ipd.). Besedotvorne kratice so nastale iz eno- ali vebesedne podstave, krnjene od konca besede oz. besed proti zaetku v vsaj dva krna (.uk < United Kingdom) in besedotvorni simboli iz eno- ali vedelne podstave, krnjene od konca besede oz. besed proti zaetku v en krn (.com < company). 7.5.4 etrto skupino novih nesistemskih vzorcev tvorbe predstavljajo kombinacije razlinih pisnih znamenj. Zelo odmeven je bil Slovenski kratkopis: slovarek mini slovenine, ki so ga prejeli naroniki paketov Mobitel GSM in je vkljueval 29 primerov krajav, npr.: Ne@j se, mi=mlje a5it. Naeloma, sicer brez ustreznejih empirinih potrditev, lahko reemo, da je uporaba takih kombinacij v pisanju SMS-sporoil prej izjema kot pravilo. Vendar je na posameznih spletnih blogih in forumih mogoe zaslediti tudi tovrstne zapise (npr. sk8tati) ipd. 7.6 POVZEMALNI PRIKAZI Prikaz 8: Tvorjenke glede na besedotvorne vrste

TVORJENKE

IZPELJANKE

ZLOENKE

SESTAVLJENKE

SKLOPI

Zm.

Zm.-p
36

z GPo brez GPo

In Tpz Ip

Ik

Im

Prikaz 9: Izpeljanke IZPELJANKE

In gar-a

Tpz brez-glav-ec

Ip mahniti jo

Ik olsk-a

Im star-ek

Prikaz 10: Zloenke ZLOENKE

Z m.-p.

Zm.

priredne ciril-0-metod-ovec

podredne mi-e-lov-ka

priredne Breznik-0-Ramov

podredne avt-o-cesta

Prikaz 11: Sestavljenke in sklopi

37

SESTAVLJENKE

SKLOPI

prave Se pr-dd

z GPo vsak-dan-0

brez GPo sneg-sneinka

Prikaz 12: Besedotvorne vrste na podlagi razloevalnih lastnosti SPo (Vidovi Muha 1988) Kriteriji: 1. tevilo predmetnopomenskih besed in slovnina razmerja med njimi (pri sklopih (Skl) ni nikakrne predvidljivosti); 2. v podstavi je samo ena predmetnopomenska beseda, razlika je v predlonosti (In, Tpz); 3. v skladenjski podstavi je ve kakor ena predmetnopomenska beseda (Z, Se, Im); 4. pomen obrazilno pretvorljivega pridevnika. BESEDOTVORNE VRSTE 1 2 Skl Tpz In Z Se Im Graf lahko opiemo takole: 1. pri sklopih ni predvidljivo niti tevilo predmetnopomenskih besed niti slovnino razmerje med njimi; 2. kriterij enopredmetne besede v podstavi in njena predlonost loi Tpz od In; 3. ve kot eno predmetnopomensko besedo imajo v podstavi Z; prav tako tudi Se in Im s to razliko od zloenk, da se ena od njiju pri teh dveh besedotvornih vrstah vselej poobrazili; 4. kriterij vrstnega oz. kakovostnega pomena pridevnika razlikuje Se od Im. 3 4

Prikaz 13: Delitev tvorjenk glede na modificiranost/nemodificiranost

38

TVORJENKE nemodif. modif.

In

Skl

Im

Se

8 TVORBA SAMOSTALNIKA
8.1 Besedotvorni pomeni In, Tpz in Zm.-p./ Predstavljeni besedotvorni pomeni so skupni navadnim izpeljankam (In), tvorjenkam iz predlonih zvez (Tpz) in medponsko-priponskim podrednim zloenkam (Zm.-p./). Pomensko skupinjenje samostalnikih tvorjenk je bilo v zgodovini slovenskega besedotvorja razlino: pri Antonu Bajcu (1950) 24, 16 v Slovenski slovnici (1956), 12 v Slovenskem knjinem jeziku 2 (Toporii 1966). Za omenjeno In, Tpz, Zm.-p./ se je oblikovalo konno tevilo estih besedotvornih pomenov v Slovenski slovnici 1976 (Toporii 1976: 241), ki je ostalo nespremenjeno do Slovenske slovnice 2000 (Toporii 2000). Kriterija za doloitev besedotvornih pomenov sta dva. Joe Toporii pomenske skupine samostalnikih tvorjenk povezuje s pomenskostjo stavnih lenov (Toporii 1990; 1991), Ada Vidovi Muha (1991) jih povezuje s prvinami iz pomenske podstave povedi. Prikaz 14: Teorija besedotvornih pomenov Joeta Toporiia OSEBEK POVEDEK

39

I. pomenska sk. kdor vrilec dejanja nosilec lastnosti opravkar PREDMET IV. pomenska sk. to, kar rezultat dejanja popredmetena last. popredmetena last.

II. pomenska sk. kar/ za kar/ s imer vrilnik dejanja nosilnik lastnosti opravljalnik

III. pomenska sk. to, da dejanje lastnost lastnost PRISLOVNO DOL. V. pomenska sk. to, kjer to, ko kraj as

VI. pomenska skupina to, s imer snov 8.1.1 Ponazoritev s primeri

I. pomenska skupina: KDOR Glag.: vrilec dejanja: kdor gara > gar-a Prid.: nosilec lastnosti/stanja: kdor je len > len-uh Sam.: opravkar: kdor ima opravka z mizami > miz-ar II. pomenska skupina: KAR; TO, ZA KAR; TO, S IMER Glag.: vrilnik dejanja: kar enai > ena-aj to, s imer se odpira > odpir-a Prid.: nosilnik lastnosti/stanja: kar je mlado > mlad-ika kar je krivo > kriv-ulja Sam.: opravilnik: kar je povezano s Havano > havan-ka III. pomenska skupina: TO, DA Glag.: to, da izpeljem > izpelj-ava Prid.: lastnost/stanje: to, da je lepo > lep-ota to, da je groza > groz-ota Sam.: to, da je (znailnost) goljufa > goljuf-ija IV. pomenska skupina: TO, KAR Glag.: rezultat dejanja: to, kar grizem > gri-ljaj to, kar dobim > dobi-ek/dobit-ek
40

Prid.: popredmetena lastnost (semantina pretvorba): sitn-ost < tisti, ki je siten (oseba, imenovana z lastnostjo) Sam.: popredmetena lastnost: cesarstvo < 'bogastvo, premoenje cesarja'; goljufija < 'goljufija kot dejanje' V. pomenska skupina: a) mesto/prostor: TO, KJER Glag.: to, kjer se stoji > staj-a/stoj-ie Prid.: to, kjer je ledeno > leden-ica to, kjer je spalno > spaln-ica Sam.: to, kjer je kova > kova-ija to, kjer je dekan > dekan-at b) as: TO, KO Glag.: to, ko se praznuje > prazn-ik Prid.: to, ko je peto > pet-ek Sam.: to, ko je zima > zim-ec VI. pomenska skupina: snov: TO, S IMER Glag.: to, s imer cepimo > cep-ivo to, s imer kropimo > krop-ivo Prid.: to, kar je apneno > apnen-ec Sam.: to, kar je povezano z ogljem > oglj-ik Dodati je potrebno, da se v SS (2000) pri okoliinskem pomenu pojavljata mesto oz. as skupaj kot peta pomenska skupina. To pomeni, da ob loevanju kraja in asa tudi Toporiiev model prinaa 7 pomenskih skupin. Kot je iz grafa razvidno, pa esta (snovna) pomenska skupina po Toporiiu ostaja zunaj stavnolenskega okvira. Snovni pomen tvorjenk (I. Stramlji Breznik 1995/96) se tako doloa zgolj po besednem pomenu tvorjenke (slovarski pomen in strokovnoizrazijske oznake tvorjenko opredeljujejo kot snovno) in oblikoslovnih lastnosti (npr. netevnost takih samostalnikov; Hoevar 1994). Prikaz 15: Teorija besedotvornih pomenov Ade Vidovi Muhe Pomenska podstava povedi

Povedje D/L/L to, da

Udeleenci

41

Delovalniki

Okoliine

D1

D-1

kraja (Ok) tam, kjer D6 Sd to, s imer

asa (O) tedaj, ko

V/N/O tisti+, ki

V/N/O tisti-, ki

D4 Rd to, kar

Iz prikaza izhaja, da Ada Vidovi Muha (1988: 18) predvideva sedem besedotvornih pomenov, potrjene jih ima s primeri samostalnikih glagolskih zloenk, tj. za dejanje, vrilca, vrilnik, rezultat dejanja, sredstvo dejanja in okoliini kraja in asa. Za okoliini asa in kraja v navedenem delu pri SPo obeh izhaja iz prislovne zaimenske besede (tam oz. tedaj), kar ne ustreza samostalnikim tvorjenkam. Zvezo tam (kjer) in tedaj (ko) je nato (Vidovi Muha (1994: 119) razloila kot pretvorbo zveze na tistem mestu, (kjer) in v tistem asu, (ko). V nadaljevanju uporabljamo zaimenski sestavini tisti+/- in to. 8.2 Samostalnike tvorjenke iz glagola oz. glagolske besedne zveze V tem poglavju bodo predstavljene vse besedotvorne vrste samostalnikih tvorjenk, ki imajo v podstavi glagolsko sestavino, kar lahko izrazimo kot Sam. < Glag. (In) oz. Sam. < GBZ s sam. ali prisl. sestavino (Zm.-p., Skl). Prikazanih bo nekaj tvorbenih vzorcev in najtipinejih tvorjenk, opozorjeno na nekaj posebnosti, sicer pa podrobno obrazilno pestrost in stilno vrednost z ustreznimi zgledi prinaata Slovenska slovnica (Toporii 2000: 161169) in ustrezna poglavja v knjigi Prispevki iz slovenskega besedoslovja (Stramlji Breznik 1999). 8.2.1 Izpeljava (In) 8.2.1.1 VRILEC DEJANJA zaznamuje osebe in ivali, ki delajo to, kar imenuje glagolska podstava. SPo: tisti+, ki Glag. tisti+, ki blebeta > blebet-a tisti+, ki igra > igr-alec

42

tisti+, ki misli > misl-ec Najpogosteje obrazilo (Stramlji Breznik 1999: 158160) za to skupino je -a (bah-a, gar-a), pogosto obrazilo je tudi -ilec (bran-ilec, cen-ilec), sledi -alec (igr-alec, gled-alec), prevzeto obrazilo -ator (deklam-ator, organiz-ator, germaniz-ator), -ar (boks-ar, zid-ar, cinc-ar), -er (friz-er, blef-er). Pri razvrstitvi obrazil te pomenske skupine se v slovenini pojavlja nekaj posebnosti (SP 1990: 116117). Tako nastopa ve variant obrazila -ec: tisti+, ki gode > god-ec tisti+, ki govori > govor-ec tisti+, ki pie > pis-ec ( + r + -c > c) 2. -c tisti+, ki igra > igr-c 3. -ec-: je polglasnikega izvora, vendar se ohrani v neimenovalnikih sklonih zaradi sicer nastalega teje izgovorljivega soglasnikega sklopa: tisti+, ki misli > misl-ec misleca (ne *mislca) tisti+, ki jezdi > jezd-ec jezdeca Posebno zgodovino imata v slovenini obrazili -vec in -lec. Prav o omenjenih obrazilih v slovenskem jeziku je intenzivno razpravljal S. krabec v Cvetju z vertov sv. Franila v letih 18941905, in to zlasti ob izidu Levevega pravopisa (1899), ko je zael polemizirati z nasprotniki le-tega (Peruek, Ilei, Leke, Beek in Tominek). Levev Pravopis je namre prinesel to novost, da so se vsa obrazila glasila na -vec (bra-vec, gasi-vec). Zoper tako vavkanje je nastopil Rajko Peruek, ki je zapisal, da naj se podobno, kakor je s temi oblikami v hrvaini, kjer prevladuje -lac, ta oblika uveljavi tudi v slovenini kot -lec. Peruka je podprl Ilei, ki je utemeljeval, naj se pri teh tvorjenkah uveljavi -l-, ker je -l celo e v izgovarjavi prodrl (tu je dajal zglede predvsem za delenike (mislil l so brali l, t. i. elkanje). Zato se je elkanju uprl p. Stanislav krabec (Stramlji Breznik 1997a: 193200). Rezultat boja je bil taken, da so vendarle zaele prevladovati oblike tvorjenk na -ilec/-alec in se uveljavile tudi v SP 1950. SP 1962 je ponovno oivil oblike na -vec. Zoper to je nastopil Stanko Kotnik, ki je oblike z -lec argumentiral z njihovo prevlado e v SP 1950. Temu je sledilo podobno zavzemanje J. Toporiia (1966; 1969). Izoblikovala so se naslednja pravila za razvrstitev -lec/-vec. 1. Obrazilo -lec piemo povsod tam, kjer gre za izpeljavo iz glagola: klepet-alec, mor-ilec, gnet-ilec (slednji primer tvorjenke, ki ima v podstavi brezpriponski gagol s korenom na soglasnik (C-ti), utemeljuje morfemizacijo -(a/i)lec, ker kae da -a in -i nista vselej prekrivna z glagolsko pripono). 2. Obrazilo -vec nastopi pri izglagolskih izpeljankah takrat, ko so v podstavi brezpriponski glagoli, ki se jim koreni konujejo na samoglasnik (V-ti): piti, peti, liti, teti > pi-vec, pe-vec, li-vec, te-vec; vendar nastopajo izjeme pri 1. -c

43

glagolih vreti, peti, kjer nastopajo oblike z -lec (vre-lec, gre-lec, ) ne pa z -vec, kot bi prialovali (*vre-vec, *gre-vec). 3. Obrazilo -vec prav tako nastopi pri izglagolskih tvorjenkah takrat, kadar je en -l- ali -lj- e v podstavi, zato se -lec zamenja z -vec: del-ivec, hval-ivec, kegljavec, nastavlj-avec. 4. Vse te primere izglagolske tvorbe pa je potrebno loiti od primerov izpridevnike tvorbe, kjer v izglasju prav tako nastopata -lec ali -vec, vendar gre v teh primerih dejansko za podstavo na -v/-l in obrazilo -ec: delenik stanja na -l je v podstavi tvorjenk: pogorel-ec, mrl-ec, ozebl-ec; pridevnik na -iv, -ljiv, -av je v podstavi tvorjenk: uiv-ec, smrdljivec, bahav-ec. Za tretje pravilo, zajeto tudi v SP 2001 (-lec ima prosto varianto z -vec, e je na koncu korena l ali lj), na podlagi korpusnih podatkov danes e lahko reemo, da se v rabi redkeje uresniuje. Na splono je opaziti tudi v takih poloajih prevlado obrazila -lec. 8.2.1.2 VRILNIK DEJANJA zaznamuje predmete, ki delajo to, kar imenuje dana glagolska podstava. SPo: tisti-, ki Glag. tisti-, ki kona > kon-aj tisti-, ki kae > kaz-alec/-atelj tista-, ki bode >bod-ica tisto-, ki rpa > rp-alo tisto-, ki ree > rez-ilo tisto-, ki grebe > greb-alo 8.2.1.3 DEJANJE zaznamuje izglagolske samostalnike (glagolnike), ki kaejo z besedotvorno podstavo na dejanje, kot ga imenuje glagolska podstava. SPo: to, da se Glag. to, da se izpeljuje > izpeljev-anje (dov./nedov. glag. se kae tudi v tvorjenki) to, da se izpelje > izpelj-ava to, da se joe > jok-0 to, da se joe > jok-anje (sinonimni obrazili) Ve je glagolnikov na -anje, -enje, druga pogosta obrazila pa so e -ba, -tev: to, da se sprega > spreg-atev; to, da se moli > mol-itev; to, da se pije > pi-tev. 8.2.1.4 REZULTAT DEJANJA zaznamuje konkretne samostalnike, nastale kot rezultat dejanja. SPo: to, kar Glag. (zelo pogosto obrazilo) to, kar se izkupi > izkupi-ek
44

to, kar se dobi > dobi-ek to, kar se doda > doda-tek to, kar se rie > ris-ba to, kar se fundira > fund-acija to, kar se je > jed-0 to, kar se aga > ag-anje (-anje/-enje je tipino obrazilo, vendar to, kar se bere > ber-ilo prekrivno s pomenom dejanja) to, kar se cvre > cvr-tje 8.2.1.5.1 MESTO SPo: to, kjer Glag. to, kjer se stoji > stoj-ie to, kjer se kria > kri-ie; to, kjer se biva > biv-alie 8.2.1.5.2 AS SPo: to, ko/kadar Glag. to, ko se praznuje > prazn-ik to, ko se posti > post-0 8.21.6 SNOV SPo: to, s imer se Glag. to, s imer se beli > bel-ilo to, s imer se cepi > cep-ivo to, s imer se neti > net-ivo to, s imer se huja > huj-alo 8.2.2 Zlaganje (Z) 8.2.2.0 Samostalnike zloenke, ki imajo v podstavi besedno zvezo, katere jedrna sestavina je glagol, ob njem pa nastopata samostalnik ali prislov, so podredne medponsko-priponske in imajo vseh est besedotvornih pomenov. Ta tip tvorjenk je natanno obdelan pri A. Vidovi Muhi (1988). 8.2.2.1 VRILEC DEJANJA SPo: tisti+, ki GBZ tisti+, ki vodi delo > del-o-vod-ja tisti+, ki tri knjige > knjig-o-tr-ec 8.2.2.1 VRILNIK DEJANJA SPo: tisti , ki GBZ tisti, ki trebi zobe > zob-o-treb-ec tista, ki brzo strelja > brz-o-strel-ka 8.2.2.2 DEJANJE SPo: to, da se GBZ
45

to, da se hlepi po slavi > slav-o-hlep-je to, da se toi po domu > dom-o-to-je to, da se lovi srea > sre-e-lov-0 8.2.2.4 REZULTAT DEJANJA SPo: to, da se GBZ to, kar preklinja Boga > bog-o-klet-je to, kar se rabi v zlo/ kar se zlo rabi > zl-o-rab-a 8.2.2.5.1 MESTO SPo: to, kjer GBZ to, kjer lomijo kamne > kamn-o-lom-0 to, kjer kopljejo pesek > pesk-o-kop-0 8.2.2.5.2 AS SPo: to, ko GBZ to, ko padajo listi > list-o-pad-0 to, ko gnijejo listi > list-o-gnoj-0 8.2.2.6 SNOV SPo: to, s imer GBZ to, s imer se mori pole > pol-e-mor-0 to, s imer se maejo kolesa > kol-o-maz-0 Pri zloenkah, kot je e bilo opozorjeno, je mogoe opazovati skladenjska razmerja med besedami, ki so v podstavi, in prav ta razmerja se po teoriji A. Vidovi Muhe pretvarjajo pri tovrstnih zloenkah v medponsko sestavino obrazila: 1. vezavno razmerje tisti+, ki vee knjige > knjig-o-vez-ec/-0 2. primino razmerje tisti+, ki lazi po hribu > hrib-o-laz-ec 3. prisojevalno razmerje to, ko padajo listi > list-o-pad-0 4. ujemalno razmerje je izraeno pri: povedku s povedkovim prilastkom: tisti+, ki se bori prvi > prv-o-bor-ec

46

Tipine medpone so -o-, -e-, -0-; redko tudi -i- (ka-i-pot-0, kur-i-pe-i) pri izjemno starih zloenkah, po Bajcu so to t. i. imperativne. 8.2.3 Sklapljanje (Skl) 8.2.3.1 Tukaj obravnavamo samostalnike sklope, ki imajo v svojem sestavu glagolski element. Nastopajo Skl, ki jim lahko doloimo govorno podstavo, njihovo priponsko obrazilo je hkrati konnica. GPo: tisti, ki GBZ tisti, ki ne pridi prav > nepridiprav-0; tisti, ki nima ni > nimani-0

8.3 Samostalnike tvorjenke iz pridevnika oz. samostalnike besedne zveze s pridevniko sestavino Samostalnike tvorjenke lahko nastajajo tudi tako, da imajo v podstavi pridevniko besedo (pridevnik, zaimek, tevnik), kar lahko izrazimo kot Sam. < Prid. (In) oz. Sam. < SBZ s prid. sestavino (Zm.-p., Skl). Tako nastale zloenke imajo v svoji SPo odvisno pridevniko sestavino, zato so vselej podredne medponsko-priponske. Tudi sklopi so mogoi. Za vse tri besedotvorne vrste bo prikazanih le nekaj vzorcev. Sicer pa je tovrstna izpeljava podrobneje obdelana (Stramlji Breznik 1999: 13120). 8.3.1 Izpeljava (In) 8.3.1.1 NOSILEC LASTNOSTI STANJA/POTEKA SPo: tisti+, ki Prid. tisti+, ki je bel > bel-ec tisti+, ki je siten > sitn-e tisti+, ki je nor > nor-ec tista+, ki je medla >medl-ika tisto+, ki je belo > bel-e Vsa obrazila niso enako rodna. Pri nosilcu lastnosti je najpogosteje obrazilo -ik (dopisn-ik, lakomn-ik, neumn-ik, nedoln-ik); po pogostosti se mu pribliuje -e (prevzetn-e, stvarn-e, ivn-e); nato sledi -ec [c] (bel-ec, star-ec, nor-ec, zelen-ec). Znova smo lahko pozorni na variante obrazila -ec:

47

1. -ec-: modr-ec, modreca; mrtv-ec, mrtveca: v doloenem soglasnikem okolju se polglasnik ohranja zaradi laje izgovarjave in pomena; 2. -c: bister lovek > bistr-c, bistrca: obrazilo -c nastopa, kadar se podstava konuje na + Z (zvonik). Kot etrto najpogosteje obrazilo se pojavlja -i, in sicer po konverziji/sprevrenju: slepi, gluhi, bolni, deurni, domai. Znana je tovrstna tvorba v pregovorih, kot npr. Slepi gluhega vodi 'slepec' vodi gluca; Bolni zdravega nosi. Prevladujejo mokospolska obrazila. 8.3.1.2 NOSILNIK LASTNOSTI kot pomenska kategorija zdruuje vse tvorjenke, nastale iz pridevnike podstave, ki imajo lastnost neivo, tj. neloveko in neivalsko. Sem se uvrajo tudi rastline, eprav je zanje znailna bioloka ivost. V nai zavesti so vendarle blije predmetnosti, kar na ravni jezika izkazuje tudi njihova slovnina lastnost: v sklanjatvenem vzorcu se z ujemanjem I in T oddaljujejo od sklonskega ujemanja R in T, kakor je pri ivem. SPo: tisti , ki Prid. tisti-, ki je cel > cel-ak/-ec tisti-, ki je bel > bel-u tisti-, ki je hladilen > hladiln-ik tista-, ki je mrzla > mrzl-ica tista-, ki je kisla > kisl-ica tista-, ki je mlada > mlad-ika V SS (1984) so bili primeri na -alnik/-ilnik oznaeni kot vrilniki dejanja, pa to povsem ne dri, ker obstaja pridevnik -alen/-ilen, ki izraa namembnost, in je bolje izhajati iz pridevnike podstave z obrazilom -ik. Slednje je e uveljavljeno v SS (2000). e natanneje opazujemo razporeditev obrazil, opazimo, da za razliko od prejnje skupine v tej prevladujejo enskospolska. Najpogosteja so: 1. -ica (kisl-ica, gugaln-ica, hlan-ica, dihaln-ica); 2. -ik (hladiln-ik, lealn-ik, ovratn-ik, nosn-ik); 3. -ina (srebrn-ina, pogrebn-ina, nabrekl-ina, dvoj-ina); 4. -ka (lonen-ka, svinen-ka, pleten-ka, pet-ka). 8.3.1.3 LASTNOST SPo: to, da je Prid. to, da je leno > len-ost to, da je surovo > surov-ost to, da je smeno > smen-ost to, da je bledo > bled-oba to, da je bogato > boga()-stvo

48

to, da je isto > ist-oa Razporeditev obrazil je takna, da je najrodneje obrazilo te pomenske skupine: 1. -ost (skoraj 80 %: surov-ost, uradn-ost, voden-ost, smen-ost, pust-ost); 2. -ina (prazn-ina, vedr-ina, ostr-ina, sve-ina); 3. -ota (gork-ota, nag-ota, sam-ota, trd-ota, tog-ota). 8.3.1.4 POPREDMETENA/KONKRETIZIRANA LASTNOST, kot e ime pove, so to tvorjenke, nastale z metonimijo ali metaforo. Tipino obraziljene tvorjenke za pomen lastnosti pridobijo pomen za ivo oz. konkretno. Zato je povsem priakovano, da je ta pomenska skupina obrazilno sorodna tretji. SPo: to, da je Prid. (abstraktno > konkretno) to, da je blazno > blazn-ost 'blazno dejanje' to, da je prijazno > prijazn-ost 'usluga' to, da je toplo > topl-ina 'toplina doma' to, da je vee > ve-ina 'nekaj, kar zna opravljati' to, da je suho > suh-ota 'suh lovek' to, da je pusto > pust-ota 'pust kraj' (ne lastnost pustega) gnusn-ost 'gnusna stvar' 8.3.1.5.1 MESTO Prevladujejo obrazila -ica, -ina, -ik. SPo: to, kjer je Prid. to, kjer je pralno > praln-ica to, kjer je ivalno> ivaln-ica to, kjer je temno > temn-ica to, kjer je kopno > kopn-ina to, kjer je senno > senn-ina to, kjer je pano > pan-ik to, kjer je ribno > ribn-ik to, kjer je skalno > skaln-jak 8.3.1.5.2 AS Primerov je manj, v veini so z obrazilom -ek. Tako so pogosto motivirani dnevi v tednu. SPo: to, ko je Prid. to, ko je peto > pet-ek 'peti dan' to, ko je etrto > etrt-ek to, ko je sveto > svet-ek 8.3.1.6 SNOV ima v veji meri oporo v slovarskem pomenu tvorjenk, saj bi jih besedotvorno (glede na obrazila) lahko vkljuili tudi k nosilniku lastnosti. Vendar snovna prepoznavnost in vzporednost pomenskih skupin pri vseh

49

samostalnikih tvorjenkah opraviuje ohranitev (npr. tvorjenke s snovnim pomenom so netevne pest rjavice = pest moke) te pomenske skupine kot samostojne (Stramlji Breznik 1999: 100102). SPo: tisto-/to, ki je Prid. tisti-, ki je apnen > apnen-ec; to, ki je apneno > apnen-ec tista-, ki je rjava > rjav-ica tist(i/a)-, ki je jabolni/a > jaboln-ik/-ica tista-, ki je kisla > kisl-ina tista-, ki je surova > surov-ina tisti-, ki je peen > peen-jak

8.3.2

Zlaganje (Z)

8.3.2.0 Samostalnike zloenke nastajajo tudi iz samostalnike besedne zveze, v katerih je odvisna sestavina pridevnik. So podredne medponsko-priponske in razlikujejo est besedotvornih pomenov. 8.3.2.1 NOSILEC LASTNOSTI STANJA/POTEKA SPo: tisti+, ki SBZ s prid. tisti+, ki je v srednji oli > srednj-e-ol-ec tisti+, ki je v beli gardi > bel-o-gard-ist tisti+, ki je v plavi gardi > plav-o-gard-ist tisti+, ki je v prvi ligi > prv-o-lig-a 8.3.2.2 NOSILNIK LASTNOSTI SPo: tisti-, ki SBZ s prid. tisti-, ki ima tri glave > tr-i-glav-0 tisti-, ki ima sedem tio > sedem-0-tiso-ak4 tista-, ki ima dve dejanji > dv-o-dejan-ka tista-, ki ima krito seme > krit-o-semen-ka 8.3.2.3 LASTNOST SPo: to, da je SBZ s prid. to, da je goli mraz > gol-o-mraz(n)-ica to, da je suhi mraz > suh-o-mraz-ica (lahko oznauje tudi as) to, da je prazna glava > prazn-o-glav-ost
4

Kadar nastopa tevnik od pet naprej, je medpona -0-.

50

to,da je blagi glas > blag-o-glas-je 8.3.2.4 KONKRETIZIRANA/POPREDMETENA LASTNOST SPo: to, da je SBZ s prid. to, da je enajst metrov > enajst-0-metrov-ka to, da so tiri sedala > tir-i-sed-0 8.3.5.1 MESTO SPo: to, kjer je SBZ s prid. to, kjer sta dve reki > dv-o-re-je to, kjer so trije mostovi > tr-o-mostov-je 8.3.5.2 AS SPo: to, ko je SBZ s prid. to, ko je enaka no (dnevu) > enak-o-no-je 8.3.6 SNOV SPo: tisto-/to, ki ima SBZ s prid. tisti-, ki ima dva kisika > dv-o-kis-0 tista-, ki ima hud les > hud-o-les-ovina 8.3.3 Sklapljanje (Skl) 8.3.3.0 Tudi samostalniki sklopi nastajajo iz samostalnike besedne zveze, katere sestavina je prav tako pridevnik. Tem sklopom je dolojiva govorna podstava, kot npr.: to, kar se zane z Oe na > oena-0 to, kar se zane z Zdrava marija > zdravamarij-a to, kar je vsak dan > vsakdan-0 8.4 Samostalnike tvorjenke iz samostalnika oz. samostalnike besedne zveze z desnim samostalnikim prilastkom Kadar v podstavi samostalnike tvorjenke nastopa samostalnik, nastajajo tvorjenke razlinih besedotvornih vrst. Pri tem je potrebno razlikovati dve veliki skupini tvorjenk. Nemodifikacijske besedotvorne vrste nastajajo, e so v podstavi samostalnik, samostalnika predlona zveza ali samostalnika besedna zveza z desnim prilastkom, kar lahko zapiemo kot Sam. < Sam. /Sam. predl. (In, Tpz) oz. Sam. < SBZ iz sam. (Zm.-p., Zm., Skl). Med modifikacijske besedotvorne vrste pa se razvrajo tiste samostalnike tvorjenke, ki imajo v SPo SBZ s prid. V podstavi take tvorjenke se nahaja samo

51

samostalnik, le-ta je modificiran ali s kakovostnim ali z vrstnim pridevnikom, ki se poobrazilita v priponsko (Im) oz. predponsko obrazilo tvorjenke (Se). 8.4.1 Nemodifikacijska tvorba 8.4.1.1 Izpeljava (In) 8.4.1.1.0 Izpeljanke s samostalnikom v podstavi prav tako razlikujejo est besedotvornih pomenov, ki so v nadaljevanju poimenovani in predstavljeni. 8.4.1.1.1 OPRAVKAR SPo: tisti+, ki je v zvezi s Sam. Tak je najsploneji vzorec, po katerem nastajajo tvorjenke tega pomenskega tipa. Vendar je mogoe v okviru te kategorije loiti tiri tipine SPo, s katerimi je mogoe tvorjenke razvrstiti e v podskupine (SS 1984: 136138; Stramlji Breznik 1999: 140157). Najobseneja skupina tvorjenk je prav tista, ki ima v SPo zvezo ima opravka, kar je pomenski skupini (Toporii 2000) tudi dalo ime opravkar. a) opravkar: tisti+, ki ima opravka z deniki > denik-ar tisti+, ki ima opravka z golobi > golob-ar tisti+, ki ima opravka s humorjem > humor-ist tisti+, ki ima opravka s freskami > fresk-ant tisti+, ki ima opravka s helebardo > helebard-ir tisti+, ki ima opravka z biem > bi-ar b) prebivalec: tisti+, ki prebiva v domu > dom-ar tisti+, ki ivi v fari > far-an tisti+, ki ivi v divjini > divjin-ec : (divj-ak < tisti, ki je divji) tisti+, ki prebiva v Mariboru > Maribor-an tisti+, ki prebiva v Krkem > *Kr-an > Kr-an tisti+, ki prebiva v Lakem > La-an tisti+, ki prebiva v Afriki > Afri-an c) lan: tisti+, ki je lan centruma > centrum-a tisti+, ki je lan levice > levi-ar tisti+, ki je lan drube sv. Avgutina > avgutin-ec ) nosilec znailnosti: tisti+, ki ima znailno brado > brad-a tisti+, ki ima grbo > grb-ec/-in tisti+, ki ima hlae > hla-man tisti+, ki ima cveke > cvek-ar

52

Pri vse tirih kategorijah je najpogosteje obrazilo -ar/-ist. Obrazilo -ist se pojavlja predvsem ob tuji podstavi. 8.4.1.1.2 OPRAVLJALNIK SPo: tisto-, ki je povezano s Sam. a) tista-, ki je povezana Gajem > gaj-ica tisti-, ki je povezan z deblom >debl-ak tista-, ki je povezana z golenjo > golen-ica b) kar je povezano z doloenim krajem tista-, ki je povezana z Damastom > dama-anka tista-, ki je povezana s Kubo > kub-anka c) pripadnost tist-, ki pripada preslicam > presli-evec

) podobnost tisti-, ki je podoben gosenici/ima gosenice > goseni-ar 'vozilo tisti-, ki je podoben bradi > brad-ovec 'liaj, podoben bradi' 8.4.1.1.3 LASTNOST SPo: to, da je znailnost Sam. to, da je znailnost groze > groz-ota to, da je znailnost devic > devi-tvo to, da je znailnost poganov > pogan-stvo 8.4.1.1.4 KONKRETIZIRANA LASTNOST SPo: to, da je znailnost Sam. (abstraktno > konkretno) to, da je znailnost grdob > grdob-ija 'dejanje, poetje' to, da je znailnost carja > car-stvo to, da je znailnost cesarja > cesar-stvo 'kot ogovor Vae cesarstvo' 8.4.1.1.5.1 MESTO SPo: to, kjer je Sam. to, kjer so imena > imen-ik to, kjer je dekan > dekan-at/-ija to, kjer je gnoj > gnoj-ie to, kjer je intendant > intendant-ura 8.4.1.1.5.2 AS

53

SPo: to, ko je Sam. to, ko je zima > zim-ec 8.4.1.1.6 SNOV SPo: to, ki je Sam. snovni tisti-, ki je povezan z bromom > brom-id tisti-, ki je povezan z etanom >etan-ol tisti-, ki je povezan z metanom > metan-ol 8.4.1.2 Tvorjenke iz predlone zveze (Tpz) 8.4.1.2.0 Pogoj za tvorjenje le-teh je predlona samostalnika zveza. Nastajajo tvorjenke estih pomenskih skupin, vzporedne samostalnikim izpeljankam iz samostalnika. 8.4.1.2.1 OPRAVKAR Spo: tisti+, ki je Predl. Sam. tisti+, ki je za morjem > za-mor-ec tisti+, ki je brez doma > brez-dom-ec tisti+, ki je na elu > na-el-nik 8.4.1.2.2 OPRAVLJALNIK SPo: tista-, ki je Predl. Sam. tista-, ki je do kolen > do-kolen-ka tisto-, ki je do prsi > do-prs-je tiste-, ki so do pet > do-pet-ae tista-, ki je (namenjena za) ez ocean > ez-ocean-ka 8.4.1.2.3. LASTNOST SPo: to, da je Predl. Sam. to, da je brez vlade > brez-vlad-je to, da je brez upa > brez-up-0 to, da je brez dela > brez-del-je 8.4.1.2.4. KONKRETIZIRANA/POPREDMETENA LASTNOST SPo: to, da je Predl. Sam. (abstraktno > konkretno) brez-up-0 oseba, ki je taka Poglej, ta brez-up-0 e spet prihaja. brezupen primerek 8.4.1.2.5.1 MESTO

54

SPo: to, kjer je Predl. Sam. to, kjer je za pejo > za-pe-ek to, kjer je pri morju > pri-morj-e to, kjer je pred mestom > pred-mest-je to, kjer je raz vode > raz-vod-je to, kjer je pri kleti > pri-klet-0nar. 8.4.1.2.5.2 AS SPo: to, ko je Predl. Sam. to, ko je po nedelji > po-nedelj-ek to, ko je pred pustom > pred-pust-0 8.4.1.2.6 SNOV SPo: to, ki je Predl. Sam.snovni tista-, ki je po trebuhu > po-trebu-ina 8.4.1.3 Zlaganje Z (m.-p.) in (Zm.) Take zloenke imajo v podstavi vselej SBZ iz samih samostalnikov. Glede na slovnino razmerje med sestavinami v SBZ, ki je lahko podredno ali priredno, nastajajo podredne in priredne zloenke. 8.4.1.3.0 Podredne zloenke so glede na obrazilo dveh vrst. 1) Medponsko-priponske: e je v SPo samostalnika besedna zveza iz dveh samostalnikov (samostalnik + desni samostalniki prilastek), potem je taka zloenka podredna in vselej medponsko-priponska. Poglejmo si najprej primere za podredne Z (m.-p.). 8.4.1.3.1.1 OPRAVKAR SPo: tisti+, ki ima opravka s SBZ s sam. pril. tisti+, ki ima dlako kot volk > volk-o-dlak-0 tisti+, ki ima noge iz glave > glav-o-no-ec Primeri s primerjalnim veznikom kot so stari in jih je zelo malo. 8.4.1.3.1.2 OPRAVLJALNIK SPo: tista-, ki ima opravka s SBZ s sam. pril. tisto-, ki so prsi (skupaj) z glavo > glav-o-prs-je 8.4.1.3.1.3 LASTNOST SPo: to, da je znailnost SBZ s sam. pril. to, da je as s prostorom > prostor-o-as-je

55

8.4.1.3.1.4 KONKRETIZIRANA/POPREDMETENA LASTNOST to, da so poti kriem > kriem-0-pot-je 8.4.1.3.1.5.1 MESTO SPo: to, kjer je SBZ s sam. pril. to, kjer je zemlja v sredi(ni) > Sred-o-zemlj-e 8.4.1.3.1.5.2 AS SPo: to, ko je SBZ s sam. pril. to, ko je zima v sredi(ni) > sred-o-zim-ec mesec sredi zime 8.4.1.3.1.6 SNOV SPo: tisto, ki je iz SBZ s sam. pril. tista-, ki je iz kosti slona > slon-o-ko-evina Podrobneje je o teh zloenkah pisal Joe Toporii (1991: 301316; 2000: 188) in od tam je vzetih veina primerov. 2) Medponske zloenke: se od podrednih medponsko-priponskih razlikujejo po tem, da nimajo klasine SPo z zaimenskim delom in prilastkovim odvisnikom, ampak v SPo nastopa kar SBZ, ki pa je sestavljena iz samostalnika in desnega samostalnikega prilastka, kar jih drui z Z (m.-p.). Njihova posebna znailnost je, da jedrno sestavino zloenke vzamemo naravnost iz SBZ v besedotvorno podstavo in zato imajo samo medponsko obrazilo in ne razlikujejo besedotvornih pomenov: SPo: podredna SBZ servis za avte > avt-o-servis reportaa s fotografijo > fot-o-reportaa pe na elektriko > elktr-o-pe tehnika za agro (kmetijstvo) > agr-o-tehnika 8.4.1.3.2 Priredne zloenke so tiste, kjer med samostalnikimi sestavinami v SPo nastopa priredno razmerje, in so glede na obrazilno strukturo dveh vrst. 1) Medponsko-priponske: kot kae (Vidovi Muha 1988: 170172) takih tvorjenk ni veliko in veinoma so vezane na poimenovanje lovekega (cirilmetodovec, indoevropeist, indogermanist), redkeje tudi neivega (jezikoeljust). SPo: tisti, ki je/je povezan s Sam. + Sam. tisti, ki je povezan s Cirilom in Metodom > ciril-0-metod-ovec

56

tisti, ki je Angle in Amerian > Angl-o-ameri-an 2) Medponske: nastanejo takrat, kadar sta v podstavi dva ali ve samostalnikov v prirednem odnosu. Med njimi piemo stini vezaj, besedotvornih pomenov ne razlikujejo, nastajajo pa navadno takrat, kadar oznaujejo povezanost dveh oseb v primeru avtorstva (Breznik-Ramov) ali oznaujejo krajevno ime, ki ga sestavljata dve naselji (Vi-Rudnik). A Vidovi Muha (1988: 172) v to kategorijo prirednih zloenk priteva take, ki svoje prirednosti ne izraajo tudi na zunaj: se ne zapisujejo z vezajem, vendar kaejo na prirednost sestavin (radiotelevizija, knezokof, severozahod, severoseverozahod). SPo: priredna SBZ Breznik in > Breznik-Ramov Vi in Rudnik > Vi-Rudnik marje in Sap > marje-Sap Pince in Marof > Pince-Marof proti sever in zahod oz. zahod s severom > severozahod5 general in major > generalmajor knez in kof > knezokof 8.4.1.4 Sklapljanje (Skl) Mono je dva samostalnika tudi sklopiti, v tem primeru dobimo sklop, navadno gre za avtorske tvorbe: sneg sneinka > sneg-sneinka laket brada > laket-brada 8.4.2 Modifikacijska tvorba 8.4.2.1 Modifikacijska izpeljava (Im) 8.4.2.1.0 V obrazilo take tvorjenke se zmeraj pretvarja doloujoa sestavina, ki je zmeraj kakovostni ali merni pridevnik. Skladenjska podstava takih tvorjenk je dvobesedna. SPo: kakovostni/merni Prid. + Sam. majhna roka > rok-ica, majhna hia > hi-ica, ve peres > per-je Joe Toporii (2000: 183187) razlikuje 8 pomenskih skupin: 8.4.2.1.1 Tvorba feminativov oz. maskulativov (F/M), to je tvorba ensko- oz. mokospolskih vzporednic: enski uitelj > uitelj-ica. Tako dobimo enske parne ustreznice. Pri tem velja, da lahko spolske pare delamo le pri ivem. Manj obiajno je, da iz enske oblike dalamo moko parno vzporednico, kot kae
5

Prim.: oe in jaz : jaz z oetom.

57

naslednji zgled: moka gospodinja > gospodinj-ec. Taki primeri so navadno stilno zaznamovani podobno, kot je to pri ivalih, kadar vztrajamo pri spolskem loevanju, zlasti pri tistih, kjer se je za oba spola ustalila enska ali moka oblika (kaa, mi, aba : ka-on, mi-on, ab-(ec/on) ipd.), eprav je pri nekaterih vejih ivalih v jeziku parskost povsem ustaljena (lis-ica : lis-jak, srn-a : srnjak, volk-0 : volk-ulja, medeved-0 : medved-ka). Pri nekaterih imamo raznopodstavne pare (mo : ena, koko : petelin, konj : kobila). Vasih je odsotnost spolske vzporednice pogojena (Vidovi Muha 1997): a) bioloko: rodilka, dojilja, bogorodica; b) socioloko: perica, anjica, terica. V iskanju spolskih vzporednic rado prihaja do novotvorjenk, npr. za mokega (prostitut) ali za ensko (upan-(ja/ka), dekan-(ka/ica/ja), kup-ka, *vod-inja). Feminative tvorimo na dva naina: a) z dodajalnimi obrazili: bera-ica, prerok-inja, faran-ka, gosta-a; b) zamenjevalnimi obrazili: govorn-ica, bor-ka, boln-a, Bosan-ka. 8.4.2.1.2 Tvorjenke, ki pomensko oznaujejo skupna imena, imajo za doloujoo sestavino merni pridevnik: ve listov > list-je, ve korenov > korenje, ve vej > vej-evje, ve grmov > grm-ovje, ve dreves > drev-je. 8.4.2.1.3 Tvorjenke s pomenom stopnjevanosti oz. poudarjenosti izraajo vijo/vejo stopnjo znailnosti, kot podstavni samostalnik, in imajo navadno pozitivni prizvok: krepek mo > mo-ak, krepek ded > ded-ec. 8.4.2.1.4 Tvorjenke s pomenom mladia oz. nedoraslega imajo pogosto podobna obrazila kot manjalnice: nedorasel fant > fant-i/-ek, nedorasel vrabec > vrabek, mlad grof > grof-i. 8.4.2.1.5 Manjalnost izraajo tvorjenke, ki objektivno poimenujejo pojavnost glede na velikost druge take pojavnosti: majhen > stol-ek, majhna miza > mizica, majhen golob > golob-ek, majhen > metulj-ek. Mokospolske manjalnice naeloma nastajajo na -ek, e je izglasje podstave zvonik; predvsem pa pazimo, da ne gre samo za glasovno premenjeno obliko iz: -ec + -ek: kosc- + -ek > ko-ek ipd. Podstava na -R abecedar-ek biserek botrek cekarek denarek -L avtomobilek ebulek hotelek jabolek -N balkonek bonbonek capinek kaminek kamionek -LJ carteljek mrljek draguljek koleseljek metuljek

58

farek tolarek Podstava na -V pavek pozdravek levek

lulek

kartonek

peceljek prijateljek -NJ konje panjek

-M filmek kostimek problemek Romek

-J ajek doivljajek papagajek zabojek

Srednjespolske manjalnice imajo navdno obrazilo -ce, le pri tejih sklopih prihaja do -ece. Podstava na -TV betvece/betevce drutvece/drutevce ljudstvece/ljudstevce posestvece/posestevce slovstvece/slovstevce -NJ spanj-ece sanj-ece Posebnosti pri srednjespolskih manjalnicah so podstave, kjer nastopita skupaj N + Z (povesmo: poves-e-m-ce) ali Z + Z (gumno: gum-e-n-ce), saj se vrine neobstojni samoglasnik: pismo > pis-e-m-ce, posestvo > posest-e-v-ce, slovstevce, ljudstevce, zato SP odsvetuje tvorbo po analogiji sonece > *posestvece. Posebej tudi odsvetuje oblike *bitjece, *morjece, kajti neobstojni samoglasnik, ki se vrine, ima pri teh oblikah podobo -i-: bitijce, morijce, obzorijce kot v R mn.: morij, obzorij, bitij. Raba gre na podlagi zabeleenih primerov v obeh besedilnih korpusih prav v smer, ki jo SP odsvetuje. Pri enskem spolu se delajo manjalnice v glavnem z obrazilom -ica. Izjeme so pri 2. enski sklanjatvi, kjer se pogosto pojavlja obrazilo -ca: majhna stvar > stvar-ca, majhna klop > klop-ca, toda obstajajo tudi tvorjenke z -ica, kot kaejo
59

-TJ/-RJ bitjece/bitijce morjece/morijce

-T -D detece gnezdece mestece korit-ce

- < -C jajece liece sonece srece kriiece

naslednji zgledi iz korpusa Fida: klopca (279) : klopica (53); stvarca (91) : stvarica (0); ivalca (235) : ivalica (170); vrvca (70) : vrvica (2166); hojca (22) : hojica (20); misl-ica (44) : mislca (0). Mnoinski samostalniki iz 2. enske sklanjatve pa imajo obrazilo -ice: majhne gosli > gosl-ice. 8.4.2.1.6 Ljubkovalno-manjalni pomen imajo tvorjenke, kjer je sicer veliko/odraslo poimenovano kot majhno ali ljubko: ljub, prijazen starec > star-ek, ljub, prijazen stric > stri-ek. 8.4.2.1.7 Slabalno-manjalni pomen imajo tvorjenke, kjer manjalna obrazila izraajo negativno konotacijo: slab lanek > lan-i, majhen, obrabljen zvezek > zve-i. 8.4.2.1.8 Samo slabalni pomen kaejo tvorjenke z obrazili, npr. -ura, -on: odurna baba > bab-ura, slab hlapec > hlap-on.

Prikaz 16: Pomeni samostalnikih modifikacijskih izpeljank (Im) po Adi Vidovi Muhi Delitev na podlagi +/ ustveno + pozitivno negativno mera nemera par: srnjak

manj.-ljubk.: moiek manj.-slab.: moic manjalno: moek slabalno: moon stopnjevalno: moak nedoraslo: srnica

koliina: srnjad

60

8.4.2.2 Sestavljanje (Se) 8.4.2.2.0 Samostalnike sestavljenke imajo v SPo SBZ z levim pridevnikim doloilom, ki je vselej vrstni pridevnik. Le-ta se pretvarja v levo predponsko obrazilo, ki ja naeloma naglaeno. Pomene vrstnih pridevnikov je mogoe predstaviti v povezavi s kooordinatnim sistemom, saj pomenom, kot so npr. viji, niji, prvotni, nasprotni ... ustrezajo doloena predponska obrazila (Toporii 1984; 1992: 268). Prikaz 17: Vrstni pridevniki v koordinatnem sistemu

negativni AS predhodnji prvotni PROSTOR prednji

+ v i j i hkratni

pozitivni + kasneji

vmesni n i
61

 j i

Prikaz 18: Primeri samostalnikih sestavljenk

sper-civilizcija hper-civilizcija sper-btje nd-btje nd-strktura sper-strktura

nti-civilizcija n-civilizcija n-btje n-struktra prd-dlavec prd-sezna prd-prstor pr-btje pr-civilizcija

s-delavec p-sezna md-prstor s-btje

pd-struktra sb-struktra Vsi samostalniki se ne morejo modificirati z vsemi izrazi. Veinoma pa nastopajo monosti za hierarhizacijo:
62

Hv/n: viji/niji Sam.: prd-dlavec, nd-oficr, pd-oficr H: prvotni/hkratni/kasneji Sam.: pr-dd, s-brec, p-sezna Hp: prednji/vmesni Sam.: prd-prstor, md-prstor H+/-: nasprotni Sam.: n-alkohlik 8.5 Samostalnike tvorjenke iz drugih besednih vrst Samostalnike tvorjenke lahko nastajajo tudi iz prislova (okol-ica, sred-ica), celo iz predlogov (Stramlji Breznik 2001c: kljub-ica, kljub-est), vendar ta tvorba ni pogosta.

Prikaz 19: Povzemalni pregled tvorbe samostalnika

Sam. < Glag. (In) V+: govor-ec V-: kaz-atelj D: izpelj-ava Rd: dodat-ek M: kri-ie : post-0 Sn: bel-e

Sam. < GBZ (Zm.-p./) del-o-vod-ja zob-o-treb-ec dom-o-to-je zl-o-rab-a kamn-o-lom-0 list-o-pad-0 kol-o-maz-0 Sam. < GBZ (Skl) ne-pridi-prav-0

Sam. < Prid. (In) + N : star-ec N-: mlad-ika L: lep-ota KL: lep-ota M: leden-ica : pet-ek Sn: kisl-ina

Sam. < SBZ s prid. (Zm.-p./) srednj-e-ol-ec dv-o-dejan-ka prazn-glav-ost enajst-0-metr-ovka dv-o-re-je enak-o-no-je hud-o-les-ovina Sam. < SBZ s prid. (Skl) vsak-dan-0

NEMODIFIKACIJSKA TVORBA Sam < Sam. Sam. < Predl. Sam. Sam. < SBZ s sam. Sam. < SBZ (In) (Tpz) Z(m.-p./) Z(m./) + brez-dom-ec mre-o-kril-ec avt-o-servis O : gob-ar do-kolen-ka glav-o-prs-je O : debl-ak brez-del-je prostor-o-as-je L: bera-tvo KL: grdob-ija brez-up-0 kriem-0-pot-je M: imen-ik za-pe-ek Sred-o-zemlj-e Sam. < SBZ : zim-ec po-poldan-0 sred-o-zim-ec (Skl) Sn: brom-id po-trebu-ina slon-o-ko-evina sneg-sneinka

63

Z(m.-p.+) ciril-0-metod-ovec MODIFIKACIJSKA TVORBA

Z(m.-p.+) Breznik-Ramov

Sam. < SBZ s kak. prid. Sam. < SBZ z vrst. prid. (Im) (Se) kuhar-ek < majhen kuhar nad-kuhar < viji kuhar ded-ek < prijazen ded pra-ded < prvotni ded 9 TVORBA PRIDEVNIKA 9.1 Pridevnike tvorjenke iz samostalnika oz. samostalnike besedne zveze Tudi pridevnike lahko tvorimo iz drugih besednih vrst tako, da pri tem nastajajo tvorjenke razlinih besedotvornih vrst. Najpogosteja je tvorba pridevnikov iz samostalnikov, glagolov, pridevnikov in prislovov. Druge besedne vrste so v podstavi redkeje. Pridevnike tvorimo iz samostalnikov oz. samostalnike besedne zveze. Pri tem nastajajo izpeljanke, tvorjenke iz predlone zveze in zloenke: Prid. < Sam. (In), Prid.< Predl. Sam. (Tpz), Prid. < SBZ (pod- in priredne Zm.-p, Skl). 9.1.1 Izpeljava (In) Loimo ve besedotvornih pomenov (SS 2000: 196201). 9.1.1.1 SVOJINA SPo: ta, ki pripada Sam. a) individualna svojina podstava je edninska: ta, ki pripada medvedu > medved-ov; ta, ki pripada loveku > lovek-ov; ta, ki pripada eni > en-in; b) skupinska svojina oz. vrstna svojina (Vidovi Muha 1994: 123), Anton Bajec jo imenuje splona svojina podstava je mnoinska, obrazila takih tvorjenk sovpadajo z vrstnimi obrazili: ta, ki je (od) medvedov > medved-ji; ta, ki je od ljudi > love-ki. 9.1.1.2 POVEZANOST SPo: tak/ta, ki je povezan s Sam. tak, ki je povezan s ustvom > ustv-en tak, ki je povezan z agresijo > agres-iven ta, ki je povezan s hlevom > hlev-ski 9.1.1.3 SNOVNOST SPo: ta, ki je iz Sam. ta, ki je iz lesa > les-en

64

ta, ki je iz apna > apn-en ta, ki je iz flanele > flanel-ast ta, ki je iz lipe > lip-ov 9.1.1.4 OBILNOST SPo: tak, ki je poln Sam. tak, ki je poln bolh > bolh-av tak, ki je poln garij > garj-av 9.1.1.5 BOLEZENSKO STANJE SPo: tak, ki ima Sam. tak, ki ima golo > gol-av tak, ki ima grbo > grb-av 9.1.1.6 PODOBNOST SPo: tak, ki je podoben Sam. tak, ki je podoben ebuli > ebul-ast tak, ki je podoben krogli > krogl-ast tak, ki je podoben cunji > cunj-ast 9.1.2 Tvorba iz predlone zveze (Tpz): pogoj je predlona samostalnika zveza SPo: tak, ki je Predl. Sam. tak, ki je brez glave > brez-glav-0 tak, ki je do smrti > do-smrt-en tak, ki je na prstu > na-prst-en tak, ki je ez mero > ez-mer-en tak, ki je nad povprejem < nad-povpre-en tak, ki je ob robu > ob-rob-en tak, ki je od ljudi > od-ljud-en tak, ki je pod nogami > pod-no-en tak, ki je pri roki > pri-ro-en tak, ki je za pejo > za-pe-en 9.1.3 Zlaganje (Z) 9.1.3.1 Podredne medponsko-priponske zloenke (Zm.-p./) V njihovi skladenjski podstavi nastopa SBZ s pridevniko doloujoo sestavino ali pa je iz samih samostalnikov SPo: tak, ki ima/je SBZ. Glede na vrsto doloujoe pridevnike sestavine lahko loimo ve tipov (Vidovi Muha 1988): 1. Kakovostnorodilnike Skladenjska podstava je samostalnika besedna zveza, kjer je na mestu prilastka kakovostni pridevnik, lahko pa tudi pridevniki zaimek: tak, ki ima dolgo grivo > dolg-o-griv-0 tak, ki je dolge grive > dolg-o-griv-0 tak, ki je drugega roda > drug-o-rod-en

65

Druga skladenjska podstava je varinata prve, v kateri nastopa rodilnika besedna zveza v vlogi pridevnika. Z vidika morfemske racionalnosti samostalnike tvorjenke dolgogiv-ec, britoglav-ec ipd. razlagamo kot izpeljanke iz zloene pridevnike podstave dolgogriv, obritoglav. 2. Koliinskorodilnike V skladenjski podstavi imajo samostalniko besedno zvezo, v kateri nastopa tevnik (kot prilastkovni del): tak, ki ima nekaj glav > nekaj-0-glav-0 tak, ki ima dva kraka > dv-o-krak-0 3. Iz dveh samostalnikov: tak, ki ima dlako kot volk > volk-o-dlak-0 tak, ki ima glavo kot koza > koz-o-glav-0 (zato kozoglav-ec) tak, ki ima oko kot orel > orl-o-ok-0 9.1.3.2 Priredne medponsko-priponske zloenke (Zm.-p.+) V podstavi takih zloenk je SBZ z najmanj dvema samostalnikoma v prirednem razmerju s SPo: tak, ki je povezan s Sam. + Sam.: ta, ki je povezan z Indijci in Evropejci > ind-o-evrop-ski ta, ki je povezan Balti in Slovani > balt-o-slovan-ski 9.1.4 Sklapljanje (Skl) Primere tipa: hvalevrden, milostipln, bojaljen, nadepln je (Toporii 1984: 157) mogoe razumeti kot sklope, le e imajo samo en naglas oz. e trdneji pogoj za sklope je, da so vselej pisani skupaj. e sestavine namre piemo narazen, dobimo pridevniko besedno zvezo (hvale vreden > vreden hvale), ki je stilno zaznamovana. Bolj obiajneje je sklapljanje pri tevnikih, kar bo omenjeno pri tvorbi pridevnika iz pridevnika. 9.2 Pridevnike tvorjenke iz glagola oz. glagolske besedne zveze Kadar tvorimo pridevnike iz glagola, kar lahko izrazimo kot Prid. < Glag., nastajajo navadne izpeljanke z desnim priponskim obrazilom (In). e pa se v podstavi pridevnikih tvorjenk nahaja GBZ (Prid. < GBZ), nastajajo podredne medponsko-priponske zloenke. (Zm.-p./) 9.2.1 Izpeljava (In)

66

Pridevnike izpeljanke iz glagolske podstave lahko razvrstimo v pet temeljnih besedotvornopomenskih skupin (Toporii 2000: 202204). Tako nastali pridevniki namre imajo: 1) deleniki, 2) nedeleniki pomen, 3) pomen prizadetega, 4) uporabnostni, 5) naklonski pomen. 9.2.1.1 Deleniki z obrazili SPo: tak, ki Glag. -o: tak, ki dere > der-o; tak, ki vzdihuje > vzdihuj-o; tak, ki pie > pi-o; tak, ki poje > poj-o; tak, ki gre > gred-o; -e: tak, ki gori > gor-e; tak, ki slovi > slov-e; tak, ki hrepeni > hrepen-e; -l: tak, ki porni > pone-l; tak, ki gnije > gni-l; tak, ki prispe > prispe-l; -en: tak, ki se krsti > kr-en; tak, ki se izvoli > izvolj-en; tak, ki se pozabi > pozablj-en; tak, ki se natisne > natisnj-en; -n: tak, ki se polje > posla-n; tak, ki se ga preda > preda-n; tak, ki se vda > vda-n; -t: tak, ki se skrije > skri-t; tak, ki se nabije > nabi-t; tak, ki se zbije > zbi-t. 9.2.1.2 Pridevniki, ki izraajo stanje, potek oz. nedeleniko tvornost: -en: tak, ki vozi > voz-en; tak, ki blodi > blod-en; tak, ki nosi > nos-en; -(a/e)nten: tak, ki pika > pik-anten; tak, ki evidentira > evid-enten. 9.2.1.3 Pridevniki izraajo prizadetost: -an: tak, ki se spotuje > spotov-an; -en: tak, ki se pokosi > poko-en; -t: tak, ki se ubije > ubi-t. 9.2.1.4 Pridevniki izraajo uporabnost ali namenjenost: -en: tak, ki vzgaja > vzgoj-en; tak, ki opira >opor-en; -(a/i)len: tak, ki se guga > gug-alen; tak, ki se toi > to-ilen; tak, ki pomirja > pomirj-evalen; -iven: tak, ki eksplodira > eksploz-iven, tak, ki erodira > eroz-iven; -(a)tiven: tak, ki stimulira >stimul-ative;, tak, ki afirmira > afirm-ativen; tak, ki fabulira < fabul-ativen. 9.2.1.4 Pridevniki, ki izraajo naklonskost (monost, voljnost, nagnjenost): -en: tak, ki se ga da prenaati > prenos-en; tak, ki se da kovati > kov-en; -(a/i)len: tak, ki se da prati > pr-alen; tak, ki se da likati > lik-alen; tak, ki rad gori > gor-ilen; tak, ki se da gnesti > gnet-ilen; -(a/i)bilen: tak, ki konvertira > konvert-ibilen; tak, ki se adaptira > adaptabilen

67

-ast: tak, ki se rad cmeri > cmer-ast; tak, ki cinca > cinc-ast; -av: tak, ki rad gobezda > gobezd-av; tak, ki rad ena > en-av; -(lj/l)iv: tak, ki se da deliti > delj-iv; tak, ki rad uboga > ubog-ljiv; tak, ki se rad drobi> droblj-iv; tak, ki se lahko doloi < dolo-ljiv. 9.2.2 Zlaganje Z (m.-p./) Podredne pridevnike zloenke nastanejo, kadar je v SPo glagolska besedna zveza glagol. Ob glagolu je (brez- ali predloni) samostalnik, lahko je prislov, SPo: tak, ki GBZ: tak, ki trese pete > tres-o-pet-0 tak, ki ga jedo rvi > rv-o-jed-0 tak, ki se dotika neba > neb-o-ti-en tak, ki trese glavo > tres-o-glav-0 tak, ki hlepi po slavi > slav-o-hlep-en tak, ki ostro strelja > ostr-o-strel-en Tudi tukaj samostalnike tvorjenke razumemo kot izpeljanke iz zloene pridevnike podstave (nebotin-ik, slavohlepn-e, debeloglav-ost ipd.). 9.3 Pridevnike tvorjenke iz pridevnika oz. pridevnike besedne zveze Pridevniki se lahko tvorijo tudi iz samih pridevnikih podstav. Pri tem znova lahko razlikujemo nemodifikacijske in modifikacijske besedotvorne vrste, ki pri tem nastajajo. Pri nemodifikacijski besedotvorni vrsti nastopajo podredne in priredne zloenke medponske zloenke (Z/ + m.), in to v primeru Prid. < Prid.BZ (podr. oz. prir.). tevniki sklopi pa nastanejo s sklapljanjem posameznih elementov tevila (Skl). 9.3.1 Nemodifikacijska tvorba 9.3.1.1 Medponske zloenke (Z/+m.) V podstavi medponskih podrednih zloenk se lahko pojavijo razline kombinacije pridevnikov: B + B : modr-o-zel-en < moder z zelenim (odtenkom), sinji s sinjim > sinj-esinji K + B: krie-e-rd-e < rde s krieim K + K: bujn-o-kras-en < krasen z bujnim, prazn-o-poln-0 < poln s praznim V podstavi prirednih zloenk nastopata najmanj dva pridevnika. V zloenko pa se lahko povezujejo naslednje kombinacije pridevnikov:

68

B + B: rno-bel < rn in bel K + K: sintetino-analitien < sintetien in analitien O + O: eko-slovaki < eki in slovaki (odnosni prid. + odnosni. prid.) 9.3.1.2 Sklopi (Skl) Nastajajo s sklapljanjem sestavin v glavni tevnik oz. pridevniki zaimek: 1. tevniki tipa trideset, petindvajset, sedemindvajset ... (od 1119 je -najst priponsko obrazilo, torej gre v teh primerih tevil za tevnike izpeljanke); 2. zaimenski tale (le-ta), onile. 9.3.2 Modifikacijska tvorba 9.3.2.1 Modifikacijske izpeljanke (Im) V Slovenski slovnici (2000: 204206) se pri modifikacijski izpeljavi pridevnika iz pridevnika imenuje devet skupin: 1) manjalnost oz. ljubkovalnost, 2) vealnost, 3) priblievanje k doloeni lastnosti, 4) stopnjevanost lastnosti, 5) splona last ali pripadnost, 6) podobnost, 7) jasneja uvrstitev besede med pridevnike, 8) natanneji oz. ustevno obarvan pomen zaimkov, 9) izpeljava vrstilnih, loilnih in mnoilnih tevnikov. Vse natete skupine pa je mogoe razvrstiti v tri pomenske kategorije, ki deloma pomensko sovpadajo s pomeni pridevnikih sestavljenk (Stramlji Breznik 1999: 197198). I. Modificirani pridevniki imajo: 1. OKREPLJEN POMEN podstavna lastnost se okrepi. SPo: zelo tak vealni pomen -ski: -anski: -en: -ahen: -at: -cat: -ovit: zelo neznan > neznan-ski zelo velik > velik-anski zelo gore > gore-en zelo iv > iv-ahen zelo proden > prodn-at zelo sam > sam-cat zelo grozen > groz-ovit manjalni/ljubkovalni pomen -can: zelo lep > lep-can -cen: zelo droben > drob-cen -kan: zelo eden >ed-kan -kan: zelo droben > drob-kan -(c/)ken: zelo majhen > maj-(c/)ken stopnjevani pomen -i: bolj irok > ir-i -ji: bolj nizek > ni-ji -eji: bolj debel > debel-eji

2. OSLABLJEN POMEN podstavna lastnost oslabi. SPo: nekoliko tak

69

-uen: -en: -at: -ljat: kljat: -nat: -ast: -iast: -ljast: -kljast: -kast: -ikast: -evkast: -uast: -av: -jav: ljav: -ikav: -iv:

nekoliko lep > lep-uen nekoliko grenek > gren-en nekoliko kisel > kisl-at nekoliko gost > gost-ljat nekoliko bel > bel-kljat nekoliko zlat > zlat-nat nekoliko meglen > meglen-ast nekoliko bled > bled-iast nekoliko dolg > dolg-ljast nekoliko siv > siv-kljast nekoliko slan > slan-kast nekoliko medel > medl-ikast nekoliko sinji > sinj-evkast nekoliko lep > lep-uast nekoliko sladek > sladk-av nekoliko rn > rn-jav nekoliko suh > suh-ljav nekoliko star > star-ikav nekoliko len > len-iv

3. NESPREMENJEN/DELNO SPREMENJEN POMEN a) pri tem gre za tvorbo splonosvojilnih pridevnikov prekrivajo se z vrstnimi: splono materin > materin-ji, splono sinov >sinov-ski, splono bratov > bratov-ski b) drugotno obraziljenje brez pomenske spremembe: drz : drzen gre za tak : taken tekmovalnost jal: jalov : jaloven med aktualno in arhaino leten : letenski obliko II. Modifikacijska tvorba tevnikov: 1. Vrstilni tevniki nastajajo iz glavnih: SPo: ta, ki je razporejen na mestu x; tipino obrazilo je -i: ta, ki je razporejen na mestu pet > pet-i; ta, ki je razporejen na mesto sto > stot-i. 2. Loilni tevniki so prav tako izpeljivi iz glavnih: SPo: tak, ki je x vrst; tipino obrazilo je -er: tak, ki je desetih vrst > deset-er; tak, ki je petih vrst > pet-er. 3. Mnoilni tevniki se tvorijo iz loilnih: SPo: tak, ki je tolikerih vrst, tipino obrazilo je -en: tak, ki je peterih vrst > peter-en; tak, ki je stoterih vrst > stoter-en.

70

9.3.2.2 Sestavljenke (Se) Za pridevnike sestavljenke je znailno, da se v predponsko obrazilo pretvarja prislov. Vsak tako nastali pridevnik kae svoj sestavljenski znaaj tudi z dvonaglasnostjo, saj je znano (Toporii 1973b: 105; 1982: 344345), da se pri sestavljenkah naglas z ene podstavne sestavine prenese na predponsko obrazilo. Kot kae (Stramlji Breznik 1994), so pri modifikacijskih pridevnikih izpeljankah in pridevnikih sestavjenkah pomenske skupine lahko celo prekrivne, in to tako, da je pri obeh besedotvornih vrstah skupen okrepljen in oslabljen pomen. Pridevniko lastnost v sestavljenkah pa je mogoe opazovati e z vidika asovne, prostorske in protipomenske razporeditve. 1. KREPITEV LASTNOSTI : SPo: zelo/preve tak rhi-: zelo zaostal >arh-izaostal, arhi-subtilen hper-: preve aktiven > hiper-aktiven, hiper-kritien, hiper-senzibilen nd-: preve oseben > nad-oseben, nad-uten, nad-stvaren pr-: zelo daven > pra-daven, pra-star, pra-veen pr-: zelo udovit > pre-udovit, pre-hiter, pre-debel sper-: preve hiter > super-hiter, super-nov, super-teek ltra-: zelo lahek < ultra-lahek, ultra-drag, ultra-globok mga-: zelo zmogljiv > mega-zmogljiv nj-: najbolj viji > naj-viji 2. SLABITEV LASTNOSTI : SPo: (pre)malo/nekoliko tak hpo-: malo bromast > hipo-bromast, hipo-klorast, hipo-kritien o-: nekoliko siv > o-siv p-: nekoliko obel > pa-obel sb-: nekoliko toksien > sub-toksien, sub-normalen, sub-primaren 3. NASPROTNA LASTNOST : SPo: nasprotno tak -: nasprotno human > a-human, a-figuralen, n-: a-nonimen nti-: nasprotno od literaren > anti-literaren, anti-znanstven i-: nasprotno realen > i-realen, i-legalen, i-racionalen in-: nasprotno diskreten > in-diskreten, in-aktualen, in-kompleten ne-: nasprotno resnien > ne-resnien, ne-kak 4. PREDHODNA LASTNOST: SPo: prej kot tak nte-: prej kot leden > ante-deluvialen pred-: poprej napet > pred-napet, pred-kupen 5. SOASNA LASTNOST: SPo: hkrati/istoasno tak so-: hkrati kaznovan > so-kaznovan, so-kriv, so-vpreen
71

k-: istoasno realen >ko-realen, ko-eliptien 6. KASNEJA LASTNOST : SPo: potem kot tak po-: potem ko diplomski > po-diplomski post-: po diplomi > post-diplomski, post-ciklien, post-hospitalen 7. PROSTORSKA LASTNOST: SPo: zunaj/znotraj takega med-: znotraj blokovski > med-blokovski izven-: zunaj borzen > izven-borzen

Prikaz 20: Ponazoritev v koordinatnem sistemu k r e p i t e v

SPo: zelo/preve tak rhi-, hper-, nd-, pr-, prsper-, ltra-, mga-, nj-

nasprotna lastnost SPo: nasprotno tak -, n-, nti-, i-, in-, npredhodna lastnost SPo: prej kot tak nte-, prdlastnost zunanjega SPo: zunaj takega zven-

tak soasa lastnost SPo: hkrati tak s-, k-, nterlastnost vmesnega SPo: znotraj takega mds l a b i t e v

kasnejana lastnost SPo: potem, ko tak p-, pst-

SPo: malo/nekoliko tak p-, -, hpo-

72

9.4 Pridevnike tvorjenke iz drugih besednih vrst 9.4.1 Pridevnike tvorjenke iz prislova Tvorba pridevnika iz prislova je zelo pogosta. Tako nastajajo navadne izpeljanke (In). SPo: tak/ta, ki je Prisl. Nekaj tipini obrazil in ustreznih tvorjenk: -nji: ta, ki je drevi > drevi-nji; ta, ki je od veraj > veraj-nji -en: tak, ki je ponoi > pono-en; tak, ki je podnevi > podnev-en -en: tak, ki ga je precej > precej-en -nji: ta, ki je zadaj > zad-nji; ta, ki je od letos > leto-nji -ski: ta, ki je zastonj > zastonj-ski; ta, ki je opoldne > opoldan-ski 9.4.2 Pridevnike tvorjenke iz lenka So redkeje, vendar mogoe, zlasti e izpeljanke. SPo: tak/ta, ki je l. en: tak, ki je morebiti > morebit-en nji: ta, ki je skoraj > skoraj-nji

73

Prikaz 21: Povzemalni pregled tvorbe pridevnika Prid. < Sam. Prid.< Predl. Sam. (In) (Tpz) S: ta, ki pripada ... tak, ki je brez vere P: tak, ki je povezan ... tak, ki je do smrti Sn: ta, ki je iz O: tak, ki je poln ... B: tak, ki ima ... Po: tak, ki je podoben ... Prid. < SBZ s prid. (Zm.-p./) tak, ki je dolgih las tak, ki ima dve grbi

Prid. < Glag. (In) D: tak, ki dere St: tak, ki se poroi U: tak, ki pomirja N: tak, ki rad uboga P: tak, ki se spoije

Prid. < GBZ (Zm.-p./) tak, ki hlepi po slavi tak, ki stoji sam

Prid.< Prid. (Zm./) modr-o-zelen < zelen z modrim Prid. < PBZ (Im) gost-ljat

(Zm.+) rno--bel < rn in bel Prid. < PBZ (Se) ne-gost

Skl tri/in/dvajset

74

Prid. < Prisl. In tak, da je precej > precej-en

Prid. < l. In tak, da je morebiti > morebit-en

10 TVORBA GLAGOLA 10.1 Glagolske tvorjenke iz samostalnika oz. samostalnike besedne zveze V podstavi glagolov se lahko nahajajo samostalniki, pridevniki, prislovi, lahko pa tudi sami glagoli, ki so modificirani s prislovno sestavino. V skladu s tem loimo glagolske izpeljanke (In), tvorjenke iz predlone zveze (Tpz), zloenke (Z/) ter modifikacijske izpeljanke (Im) in sestavljenke (Se). Glagole ponavadi izpeljujemo iz samostalnikov s pomojo t. i. primitivov (Vidovi Muha 1988: 1721): delati/narediti, imeti, biti, postati/postajati, dati/dajati, ki se v tvorjenki pretvarjajo v glagolsko obrazilo. Njihovo SPo je mogoe zapisati kot: Glag. prim./ Sam. 10.1.1 Izpeljava 10.1.1.1 Navadne izpeljanke (In) Pri tvorbi navadnih izpeljank nastopa pet glagolskih primitivov. Znotraj vsakega pa lahko loimo e podskupine glede na sklon samostalnika: a) delati/narediti SPo: delati Sam.4: delati gube > gub-ati; delati korake > korak-ati; narediti predklon > predklon-iti; SPo: delati Sam.6: delati s plugom > plu-iti; delati z blatom > blat-iti;

b) biti v podstavi pogosto izraa: 1) povedkovodoloilno razmerje, SPo: biti Sam.1: biti kralj > kralj-evati; biti car > carj-evati; biti brodar > brodar-iti, variantno nastopa lahko tudi podstava biti kot Sam.: biti kot burja > burja-ti, biti kot vihar > vihar-iti; 2) primino razmerje, SPo: biti (Predl. Sam.)O: biti v gnezdu > gnezd-iti; biti v brlogu > brlo-iti; biti v orkestru > orkestr-irati; c) dati/dajati
75

1) toilnika vezava, SPo: dati Sam4: dati finance > financ-irati; dati gnoj > gnoj-iti; dati glas > glas-ovati; 2) primina zveza, SPo: dati (Predl + Sam.)O: dati v cement > cementirati; dati na filter > filtr-irati; ) postati/postajati SPo: postati Sam1: postati doktor > doktor-irati, postati diplomant > diplomirati; postajati apno > apn-eti, postajati hlap > hlap-eti; d) imeti SPo: imeti Sam.4: imeti praznik > prazn-ovati, imeti god > god-ovati, dolg > dolg-ovati, imeti mao > ma-evati. imeti

10.1.1.2 Tvorjenke iz predlone zveze (Tpz) Pogoj za tvorbo je glagolski primitiv in samostalnika predlona besedna zveza. Loiti je mogoe dva tipa tvorbe (Vidovi Muha 1988: 21): a) predlog se nahaja ob samostalniku, ki nastopa v podstavi tvorjenke: dati ob glavo > ob-glav-iti, dati raz veljavo > raz-veljav-iti, dati na mesto > na-mest-iti, dati pri svojem > pri-svoj-iti; b) predlog se nahaja ob samostalniku, ki ni izraen v tvorjenki: dati roke pred (sebe) > pred-ro-iti, dati roko za (koga) > za-ro-iti, dati roke od (sebe) > odro-iti. 10.1.2 Zlaganje 10.1.2.1 Medponsko-priponske zloenke (Zm.-p./) Tvorjenk te vrste je zelo malo. Pri tvorbi le-teh sta najpogosteja glagolska primitiva delati in biti. SPo: delati SBZ oz. biti (kot) SBZ. SPo: delati SBZ: delati se kot slepa mi > slep-o-mi-iti, delati dobro voljo > dobr-o-volj-iti; SPo: biti (kot) SBZ: biti bosih pet > bos-o-pet-iti, biti gostih besed > gost-obesed-iti. Alternativno se pri slednjih tvorjenkah lahko pojavlja tudi glagolski primitiv imeti (npr.: imeti bose pete > bos-o-pet-iti).

76

10.2 Glagolske tvorjenke iz pridevnika Pri tvorbi glagolov iz pridevnikov nastajajo le navdne izpeljanke, in to tako, da se ob e imenovanih primitivih pojavlja pridevnik, SPo: Glag. prim./Prid. 10.2.1. Izpeljava 10.2.1.1 Navadne izpeljanke (In) Pri tvorbi glagola iz pridevnika nastopajo skoraj isti primitivi kot pri izsamostalnikih tvorjenkah. Najpogosteji primitivi so delati, postati, iti. 1. Glagoli izraajo stanje SPo: biti/postajati tak: biti iv > iv-eti, postajati gol > gol-eti, biti hiter > hit-eti, postajati debel > debel-eti, biti hud > hud-iti, biti kasen > kasn-iti. 2. Glagoli izraajo pridobivanje lastnosti SPo: delati tako. Zastopane so lahko tiri podskupine pridevnike besede (kakovostni, svojilni, vrstni pridevnik in tevnik: delati isto > ist-iti, delati ravno > ravn-ati, delati tanje > tanj-ati; delati svoje > svoj-iti; delati rusko > rus-iti, delati nemko > nem-iti; delati etvero > etver-iti, delati dvoje > dvoj-iti. 3. Glagoli z redkimi besedotvornimi podstavmi SPo: hoditi tak: hoditi bos > bos-ati; dajati tak glas: dajati sladek (glas) > sladk-oleti; imeti koga/kaj za tako/takega: imeti koga za dragega > drag-ovati, imeti kaj za isto > ist-iti.

77

10.3 Glagolske tvorjenke iz glagola oz. glagolske besedne zveze Tako nastajajo glagolske nemodifikacijske (In, Ip, Zm./) in modifikacijske tvorjenke (Im, Se). V besedotvorni podstavi prvih so glagoli, ki jim predpone in popone spreminjajo pomen. 10.3.1 Nemodifikacijska tvorba 10.3.1.1 Izpeljava glagola iz glagolov s predlogi ali lenki (In) Tovrstne tvorjenke so bile prvotno v Toporiievi teoriji e pojmovane kot neprave sestavljenke, ker njihove predpone niso nikoli naglaene (Toporii 1973b; 1996). V zadnji izdaji slovnice (Toporii 2000: 214223) pa se pojmujejo kot navadne izpeljanke, medtem ko jih Vidovi Muha (1993) e zmeraj razume kot sestavljenke, ker ima predlog pomen prislova, ki se pretvarja v predponsko obrazilo: a) Model Joeta Toporiia iti od > od-iti; staviti na > na-staviti O predponah in njihovih pomenih glej v SS 2000. b) Model Ade Vidovi Muhe iti 'stran' > od-iti S stalia tvorbene teorije glagola prihaja s prekategorizcijo enonaglasnih predponjenih glagolskih tvorjenk med izpeljanke glagola iz glagola s predlogi oz. lenki do neskladja med pojmovanjem glagolskih izpeljank, ki nastajajo izkljuno s pomojo primitivov (delati, biti, imeti, postati, dati, npr. delati z jezikom > jezik-ati), ker se v primeru izpeljank glagola iz glagolov s predlogi ali lenki ta model rui, npr. stopiti na > na-stopiti, saj je v skladenjski podstavi obiajni glagol s predlogom. 10.3.1.2 Poponska izpeljava (Ip) Kot samostojni tvorbeni vzorec se prvi pojavijo v SS 2000, in sicer kot tvorjenke z zaimenskimi (udariti jo, mahniti jo, lomiti ga, kronati ga, dobiti jih,

78

stresati jih) ali predlonimi poponami (priti ob, govoriti ez, biti brez). Tvorbeni morfemi so popone, saj v razmerju z nepoponjenim glagolom vzpostavljajo drugaen pomen (udariti 'zadati udarec' : udariti jo 'hitro se premikati'). Kadar je glagol pred- in poponjen (do-kopati se : kopati), sta besedotvorna morfema obe sestavini.

10.3.1.3 Medponske zloenke (Zm./) Tvorimo jih tako, da glagolski del tvorjenke iz glagolske besedne zveze jemljemo kar iz SPo: Glag. Sam./Prisl.: vaditi telo > tel-o-vaditi, cepiti dlako > dlak-o-cepiti, sloviti blago > blag-o-sloviti, plaziti klee > kle-e-plaziti. 10.3.2 Modifikacijska tvorba Pomeni modificiranih glagolov so ustrezno predstavljeni v SS (2000: 225), vendar tovrstne tvorjenke ne nastajajo z medponami, marve vponami. 10.3.2.1 Modifikacijske izpeljanke (Im) Razlikujejo naslednje besedotvorne pomene: 1. Manjalno-ljubkovalni pomen SPo: ljubko/rahlo/malo Glag. -k- : rahlo boati > bo-k-ati; -k-: neno peti > poj-k-ati; -c-: malo jokati > jok-c-ati/jo-k-ati; -ic-: rahlo stopati > stop-ic-ati; -lj-: rahlo skakati > skak-lj-ati; -ik: malo beliti > bel-ik-ati. 2. Tvorba ponavljalnih glagolov SPo: vekrat Glag. dov. vekrat kupiti > kup-ova-ti; vekrat dvigniti > dvig-ova-ti; vekrat zaprositi > zapro-a-ti; vekrat povzdigniti > povzdig-ova-ti. 3. Vealno-slabalni pomen SPo: grdo/strano/ hudo Glag. -ast-: strano lomiti > lom-ast-iti; -ih-: strano sopsti > sop-ih-ati; -uh-: grdo dremati > drem-uh-ati;

79

-i-: hudo besediti > besed-i-iti.

10.3.2.2 Sestavljenke (Se) Po Toporiiu (2000) pri glagolu loimo samo prave glagolske sestavljenke, zanje je pogoj dvonaglasnost. Predponsko obrazilo je zmeraj naglaeno, ker je nastalo po pretvorbi prislova. Toporii navaja deset glagolskih predpon, ki so zmeraj naglaene: do-, ko-, kontra-, nad-, po-, pod-, pre-, pred-, re-, so-. Npr.: s-: -uprvljati -odlati -podpsati -upotvati -uinkovti prd-: -naroti -grti -pakrati -pripviti ' so- je pretvorba prislova 'hkrati'

pred- je pretvorba prislova 'poprej'

pr-: -fabricrati 'fabricirati drugam' k-: -eksistrati 'eksistirati hkrati' 10.4 Glagolske tvorjenke iz drugih besednih vrst 10.4.1 Glagolske tvorjenke iz prislova S tvorbo iz prislova nastajajo navadne izpeljanke (In). SPo: Glag. prim./ Prisl: delati enako > ena-iti; delati drugae > druga-iti. 10.4.2 Glagolske tvorjenke iz medmeta Tudi tako nastajajo le navadne izpeljanke SPo: Glag.prim./Medm. Tvorimo jih najpogosteje s primitivom delati: delati bumf > bumf-ati; delati fr-fr > frfr-ati; delati ku-ku > kuk-ati;

80

delati hm > hm-k-ati (-k- je spona, ki se pojavlja tudi pri izsamostalnikih glagolskih izpeljankah tipa vikati, tikati).

Prikaz 22: Povzemalni pregled tvorbe glagola Glag. < Sam. Glag. < Predl. Sam. In Tpz biti kralj > kralj-evati dati ob glavo biti v taboru > tabor-iti dati roke pred delati gube > gub-ati dati na mesto delati s plugom > plu-iti dati finance > financ-irati postati magister < magistr-irati imeti god > god-ovati Glag. < Prid. In biti iv > iv-eti postajati debel > debel-eti delati isto > is-titi delati bistro < bistr-iti Glag. < Glag. s predl. oz. l. In iti od > od-iti sesti na > na-sesti staviti pri > pri-staviti Glag. < GBZ s sam. Zm./ cepiti dlako > dlak-o-cepiti vaditi telo > tel-o-vaditi Glag. GBZ s prisl. Im (m.-lj.): rahlo stopati > stop-ic-ati (v.-sl.): zelo sopsti > sop-ih-ati (ponavlj.): vekrat kupiti > kup-ova-ti
81

Glag. < SBZ Z (m.-p./) delati dobro voljo biti bosih pet biti gostih besed

Glag. < Glag. s prostim morf. Ip kronati ga lomiti ga biti ob priti ob mahniti jo dobiti jih

Se hkrati trpeti > so-trpeti prej naroiti > pred-naroiti

Glag. < Prisl. In delati enako > ena-iti

Z m./ javiti brzo > brz-o-javiti

Glag. < Medm. In delati ku-ku

11 TVORBA PRISLOVA Prislovi kot besedne vrste izraajo razline okoliine, med tvorjenkami so najpogosteji okoliinski (asovni, krajevni) in lastnostni prislovi (koliinski, nainovni), redko tudi vzroni. Tvorba prislovov je natanno prikazana (Toporii 1996: 132134; 2000: 227232). 11.1 Prislovi iz samostalnika oz. samostalnike besedne zveze e tvorimo prislove iz samostalnika, lahko nastanejo izpeljanke. 11.1.1 Izpeljava 11.1.1.1 Izpeljanke (In) Nainovni prislovi SPo: tako, da je Sam. tako, da je del > del-oma; tako, da je kri > kri-ema. Krajevni prislovi SPo: tam/tja, da je Sam. tam, kjer je dom > dom-a tja, kjer je dom > dom-ov asovni prislovi SPo: tedaj, ko je Sam. tedaj, ko je leto > leto-s 11.1.2 Tvorba iz predlone zveze 11.1.2.1 Tvorjenka iz predlone zveze (Tpz) Nainovni prislovi SPo: tako, da je Predl. Sam. tako, da je po vrhu > po-vrh-oma tako, da je z vrha > z-vrh-oma tako, da je z vika > z-vik-oma asovni prislovi SPo: tedaj, ko je Predl. Sam. tedaj, ko je z jutrom > z-jutr-aj tedaj, ko je po poldnevu > po-poldan-0 Krajevni prislovi SPo: tam, kjer je Predl. Sam. tam, kjer je navz dol > navz-dol-0

82

11.1.3 Sklapljanje 11.1.3.1 Kadar je v podstavi prislova predlona zveza, nastajo tudi sklopi (Skl), in to brez govorne podstave: Prisl. < Predl. (sklopnik) Sam. Nainovni prislovi k viku > kviku z veine > zveine po konci > pokonci Krajevni prislovi po vrhu > povrhu z doma > zdoma asovni prislovi po leti > poleti po zimi > pozimi po mladi > pomladi po noi > ponoi 11.1.4 Zlaganje 11.1.4.1 Zloenke Z (m.-p./) Nastajajo, kadar je v skladenjski podstavi prislova samostalnika besedna zveza, torej SPO: Prisl. < SBZ. Tvorjenke so redke. Primera za nainovno prislovno zloenko: tako, da je z golo roko > gol-o-ro-0/gol-o-rok-0 tako, da je z obema rokama > obe-0-ro-0 11.2 Prislovi iz pridevnika oz. pridevnike besede 11.2.1 Izpeljava 11.2.1.1 Izpeljanke (In) Nainovni prislovi SPo: tako, da je Prid. tako, da je tih > tih-o tako, da je lep > lep-o tako, da je vro > vro-e tako, da je redek > redk-o Koliinski prislovi ti so zelo pogosti SPo: toliki, kot je Prid. toliki, da je stoti > stot-i toliki, da je zadnji > zadnj-i tolikokrat, da je zadnji > zadnji-krat tolikokrat, da je ena > en-krat asovni prislovi SPO: tedaj, da je Prid. tedaj, da je predlanski > predlansk-im 11.2.1.2 Tvorjenke iz predlone zveze (Tpz)
83

Nainovni prislovi SPo: tako, da je Predl. Prid. tako, da je do dobrega > do-dobr-a tako, da je iz hudega > iz-hud-a tako, da je na tiho > na-tih-oma

11.2.2 Sklapljanje 11.2.2.1 Sklopi (Skl) nastajajo s sklapljanjem predloga in pridevnik, SPo: Predl. (sklopnik) Prid.: k vejemu > kveemu (j se obrusi) po tem > potem (asovni prislov) na to > nato 11.3 Prislovi iz glagola oz. glagolske besedne zveze 11.3.1 Izpeljava 11.3.1.1 Izpeljanke (In) Pogosto tako nastajajo nainovni prislovi s SPo: tako, da Glag. tako, da se ve > ved-oma tako, da se krade > krad-oma tako, da se vidi > vid-oma tako, da se sedi > sed-e tako, da se lei > le-e tako, da se igra > igr-aje tako, da se ree > rek-i tako, da se oprime > oprim-i tako, da se prihuli > prihul-iv 11.3.2 Zlaganje 11.3.2.1 Zloenke (Zm.-p./) so redke in imajo SPo: tako, da je GBZ s prisl. tako, da vedno meri > ven-o-mer-0 11.4 Prislovi iz prislova Tvorba prislova iz prislova ali prislovne besedne zveze ni pogosta. 11.4.1 Nemodifikacijska tvorba

84

Kot nemodifikacijska besedotvorna vrsta nastajajo le sklopi (Skl) s SPo: Predl. (sklopnik) Prisl. na proti > naproti na vzgor > navzgor po redko > poredko v naprej > vnaprej 11.4.2 Modifikacijska tvorba 11.4.2.1Modifikacijske izpeljanke (Im), prislov se modificira s prislovom, SPo: PrislBZ s prisl. natanno sem > sem-kaj izraa natannost natanno/tono tu > tu-le nekoliko malo > mal-ko/mal-ce poljubno kjer > kjer-koli 11.4.2.2 Tudi prislovne sestavljenke nastajo z modifikacijo prislova s prislovom, ki izraa asovno, nasprotno ali kako drugo razmerje, SPo: PrislBZ s prisl. potem ko pojutinjem > p-pojtrinjem poprej kot predlanskim > prd-predlnskim nasprotno kot lepo > n-lep.

85

12

TVORBA DRUGIH BESEDNIH VRST

12. 1 Tvorba predlogov Predlogi najpogosteje nastajo s sprevrno izpeljavo (Ik) in sklapljanjem (Skl): 12.1.1 Konverzna izpeljava Najpogosteje konverzne izpeljanke (Ik) nastajajo iz prislovov tako, da se izgubi naglasnost: Prisl. > Predl.: (hodi) blzu > blizu (msta); (el je) mmo > mimo (rda); (bil je) znaj > zunaj (he);(stopi) z > ez (csto). 12.1.2 Sklapljanje Sklopi (Skl) nastajajo s sklapljanjem ve predlogov: Predl. (sklopnik) Predl.: iz med > izmed; iz pod > izpod, iz nad > iznad. 12.2 Tvorba lenkov lenki s tvorbenega vidika lahko nastajao s sprevrno izpeljavo (Ik) iz povedkovnikov ali prislovov, s sklapljanjem (Skl) in redkeje z modifikacijsko izpeljavo (Im). 12.2.1 Konverzna izpeljava Nastajajo konverzne izpeljanke (Ik) Prid. > len.: gotovo, konno, verjetno. Prisl. > len.: nikakor (na.), nekam (kraj.), potem (as.), posebej. Vez. > len.: ampak, vendar, pa. 12.2.2 Sklapljanje Sklopljeni lenki navadno nastajajo iz besednih zvez, ki se strnejo v enoto: se ve, da > seveda; more biti res > morebiti; more da je tako > morda; res (je), da > resda; gotovo (je), da > gotovoda. 12.2.3 Modifikacijska izpeljava
86

Med modifikacijske izpeljanke (Im) bi lahko teli tiste lenke, ki imajo okrepljevalni pomen, kar je razvidno iz para: skoraj skoraj-da, kajpa-da. Z omejevalni pomen gre morda pri primerih z -le: vendar-le, edino-le.

12.3 Tvorba povedkovnika 12.3.1 Konverzna izpeljava Za povedkovnik je tipina sprevrna tvorba (Ik), in to iz: samostalnika: Sam. > Povedk.: (bilo je) mraz, sila, gorje, tema; pridevnika: Prid. > Povedk.: (bilo je) vroe, utrujajoe, vetrovno; medmeta: Medm. > Povedk.: (iba pa) vrk, (reklo je) , frk, smuk, puhpuh. 12.4 Tvorba veznika Tudi vezniki najpogosteje nastajao s sprevrenjem (Ik), kot sklopne tvorjenke (Skl) in bolj izjemoma kot modifikacijske tvorjenke (Im). 12.4.1 Konverzna izpeljava Konverzna izpeljanka (Ik): Prisl. > Vez.: zakaj (dela) > (odel je,) zakaj (ni mogel ve delati); zato (ne pridem) > (padel je), zato (ga boli). 12.4.2 Sklapljanje Najpogosteje nastajo sklopi (Skl) iz veznikov in lenkov: e prav > eprav, e tudi > etudi, e ravno > eravno, ako ravno > akoravno. 12.4.3 Modifikacijska izpeljava Pri tvorbi veznikov so modifikacije (Im) prej izjema kot pravilo. Za modificiran poudarjalni pomen gre npr. pri paru zato : zato-rej < posebej zato. 12.5 Tvorba medmeta Medmeti lahko nastajajo iz samostalnikov s sprevrenjem (Ik), sklapljanjem (Skl), redko s sestavljanjem (Se). 12.5.1 Konverzna izpeljava Imena se sprevrejo v medmete, ki izraajo strah, bojazen ipd.: Marija, (spet je zaelo sneiti.); Jezus, (pa ja ni umrl.); Jee, (ti pa vselej vse zamoi.)

87

12.5.2 Sklapljanje Sklopi nastanejo s podvojevanjem medmetov (ku ku > kuku, hu hu >huhu) ali iz medmeta in samostalnika (joj mene > jojmene). 12.5.3 Sestavljanje Redko je opaziti medmetne sestavljenke (pre-joj < strani joj). 13 NAGLAS TVORJENK 13.0 O naglasu tvorjenk je doslej pisal Joe Toporii e v Slovenski knjini jezik 2 (1966), v ustreznih besedotvornih poglavjih vseh izdaj Slovenske slovnice (1976, 1984, 1991, 2000), v polemiki z A. Vidovi Muho (1990, 1991), v Slovenskem jeziku in sporoanju 2 (1996) in v SP (2001). Prav tako je naglasu v besedotvorju razpravljala Ada Vidovi Muha, in sicer v monografiji Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloenk (1988) ter v polemiki z J. Toporiiem (1991, 1991a), iz esar je videti, da je naglasna problematika tvorjenk izredno zanimiva, hkrati pa tudi ne dokonno dognana, saj pogosto prihaja do razkoraka med teoretinimi naglasnimi naeli, podprtimi s tvorbeno lastnostjo tvorjenk, in trenutnimi naglasnimi reitvami v razpololjivih slovarskih virih. To stanje potrjujejo tudi naglasne lastnosti tvorjenk, zbranih v besednih druinah na rko B, saj so zapisane naglasne lastnosti dosledno povzete po viru izpisa z izjemo besed, ki so bile izpisane iz korpusnega vira Fida in jim je bila naglasnost podeljena v skladu z analogijo po ustreznem tipu tvorjenk. Zato v nadaljevanju ugotavljamo le trenutno stanje in opozarjamo na potrebno ponovno prevrednotenje naglasnih nael v obstojeih prironikih. 13.1 Na podlagi trenutno zbranih tvorjenk je nasplono mogoe ugotoviti, da so tvorjenke eno-, dvo- ali venaglasne. 13.1.1 Enonaglasne so: (1) (navadne, izpredlone, poponske, konverzne in modifikacijske) izpeljanke vseh besednih vrst: bakrr, bakrn, bakrti; podbrdje, pobren, pobombiti, izblza; biksti ga; balknec, blni; baldica, blkast, blebetvsati; (2) medponsko-priponske samostalnike zloenke z glagolsko (domao ali prevzeto) sestavino v drugem delu (banderonsec, bencinovd, barogrf) ter medponsko-priponske samostalnike, pridevnike in redke glagolske zloenke, nastale iz samostalnike besedne zveze, ki ima v levem prilastku netvorjen ali tvorjen kakovostni pridevnik (belok, bakrenastols, gostobesditi); (3) medponske glagolske (brzojviti) in e pomensko demotivirane samostalnike zloenke (blagostnje, blagodr, blagobt); (4) glagolske tvorjenke z nenaglaeno predponsko sestavino (pribarantti, izbojevti, zbosti);
88

(5) pridevnike sestavljenke s predponskim obrazilom pre- (prebahv, prebanlen), ki bi jih bilo smiselno naglasiti tudi na predponskem obrazilu, saj gre tudi tukaj za pretvorbo predmetnopomenske sestavine v predponsko obrazilo (preve bahav, preve banalen) kot v vseh drugi sestavljenkah (hkrati besedilen > s-besedlen); (6) sklopi, pri katerih je e zabrisana leksemska sestava (bgme, boglnaj); (7) vse izpeljanke iz teh kategorij tvorjenk. 13.1.2 Dvonaglasne so: 13.1.2.1 Podredne medponske zloenke, in sicer: (1) samostalnike, ki imajo v besedotvorni podstavi dve samostalniki sestavini, pri emer je lahko ena ali sta celo obe sestavini prevzeti (grobiologja, grobotnika, bobibliografja, boenergtika, btglsba, bsbriton, baritnsaksofn, bsrelif, batkthnika, bazdijspra, bgefndija, bnzaldehd, benzlalkohl, bermdahle, beamlomka, btakarotn, bbliobs toda vtobus, trlejbus); (2) ker imajo enako tvorbeno strukturo tudi zloenke iz samih domaih sestavin, bi morale biti prav tako dvonaglasne, vendar so samo izjemoma (stklobruslec, bgoisktelj, bkrotiskr, brnolivr), veina drugih je (neupravieno) enonaglasnih (bogoisklec, bombometlec, bogomorlec, brodolomlec, finobruslec, kovinobruslec, ostrobruslec, prvoborlec, rokoborlec, ustavobranlec, brodogradtelj, prvobortelj, ustavobrantelj, barkostja, brodostja, brodogrdnja, brodolastnk ipd.); (3) pridevnike, ki imajo v besedotvorni podstavi dva pridevnika, kateri izmed njiju je lahko tudi tvorjen (blorumn, bldovijliast, bldozelnkast, bledkastord), ter zloenke iz zveze netvorjen pridevnik in npr. rodilniko ali dajalniko dopolnilo (bolstipln, bogpln, bogprzen, bgupodben); 13.1.2.2 Priredne medponske zloenke, in sicer: (1) samostalnike z dvema prirednima sestavinama (Brznik-Rmov, BrstLtovsk, bgo-lvek); (2) pridevnike z dvema prirednima sestavinama (bakrno-apnn, bavrskonmki, bavrsko-slovnski, blo-rd); 13.1.2.3 Podredne medponsko-priponske, in sicer: (1) samostalnike (trbrznec, dvbj, plbg, plbrt, bmetl) in pridevnike (nobesden, nobrzden, dvbzen, plbl, plbden, bilijnlten, bpolren) zloenke, ki imajo v prvem delu tevnik ali nedoloni koliinski izraz, toda zanimivo ne tudi zloenke s sestavino mnogo- (mnogobesdje) ali malo- (malo0-besed-en < tak, da je malo besed tip mal-o-brj-en je seveda iz tak, da je mali broj, ki se zaradi razmerja merni prislov : merni pridevnik rezlikujeta tudi v morfemizaciji;

89

(2) pridevnike zloenke, ki so nastale iz stalne lastno- ali obnoimenske samostalnike zveze z vrstnim pridevnikom: blnjevzhden < Blinji Vzhod, benkoslovnski, bltnodlski; bsernomtien < biserna matica, besdnoumtniki, besdnovsten, besdnozvzen, besdno-umtnosten, besedlnokrtien, besedlnoteortien, besedotvrnovsten); (3) temu pravilu pa ne sledi tudi naglasnost samostalnikih zloenk, nastalih prav tako iz stalnih zvez, npr. belogardst < tisti, ki je povezan belo gardo; rnoborzijnec < tisti, ki je povezan s rno borzo, zaradi esar bi kazalo njihovo naglasnost ponovno preveriti; 13.1.2.4 Priredne medponsko-priponske samostalnike in pridevnike zloenke (cirlmetdovec, bltoslovnski). 13.1.2.5 Sestavljenke, vseh besednih vrst (sbesedlo, sblaznv , sbvati, njblje), ki imajo katero od naglaenih predponskih obrazil: blzu-, nj-, nti-, rhi-, hper-, hpo-, nter-, zven-, md-, nd-, nj-, n-, p-, pri-, p-, pd-, pr-, prd-, pr-, prti-, r-, s-, sper-, trns-, ltra-. 13.1.2.6 Sklopi z dvema predmetnopomenskima sestavinama iz govornega niza (bdikm, bdikken, mjbg, hvlabog, bsteplntaj). 13.1.2.7 Izpeljanke iz teh kategorij tvorjenk. 13.1.3 Tro- in venaglasne tvorjenke 13.1.3.1 Medponske podredne zloenke, katerih drugi del je dvonaglasna sestavina (bldosvobl, spleomkrobiologja). 13.1.3.2 Medponske priredne z najmanj tremi prirednimi sestavinami (blomdro-rd). 13.1.3.3 Sklopi (bmbmbm, smbgv, smbgsigavdi). 13.1.3.4 Izpeljanke iz teh kategorij tvorjenk.

90

Prikaz 23: Povzemalni pregled naglasnosti tvorjenk Naglas v besedotvorju

enonaglasne

venaglasne

Skl vsakdn

In mslec

Se Zm.-p. izdti pravops sivols

dvonaglasne

tro- ali venaglasne

Se prdd

Skl nebdiprddov gatrba

In < Se

Skl vszavrodmcesrja podredne strocerkvnoslovnski

Zm.

m. a) podredne vtocsta mdrosv b) priredne

m.-p. a) podredne trsd nkajlten b) priredne

91

priredne slovnskoitalijnskoavstrjski

Brznik-Ramv zelno-mder

cirlmetdovec bltoslovnski

14 SODOBNE BESEDOTVORNE SPREMEMBE V SLOVANSKIH JEZIKIH 14.0 Temeljne premike v tvorbi besed v slovanskih jezikih prinaa monografija Komparacja wspczesnych jzykw sowiaskich. 1 Sowotwrstwo/Nominacja. Ur. Ingeborg Ohnheiser. Opole: Uniwersytet Opolski Instytut Filologii Polskiej i Opolskie Towarzystwo Przyjaci Nauk. 541 str. Leta 1993 se je po Mednarodnem slavistinem kongresu (MSK) v Bratislavi priel uresnievati velik vseslovanski raziskovalni projekt Wspczesne przemiany jzykw sowiaskich (19451995), ki ga vodi dr. Stanisaw Gajda. V prvi etapi tega programa je e nastalo 14 monografij, ki so posveene predstavitvi sprememb v posameznih slovanskih jezikih po drugi svetovni vojni pod skupnim naslovom Najnowsze dzieje jzykw sowiaskich.6 Po MSK v Krakovu leta 1998 pa se je priela e druga sintetino-primerjalna etapa s skupnim naslovom Primerjava sodobnih slovanskih jezikov, v okviru katere bodo posamezne monografije posveene fonetiki, morfologiji, sintaksi, leksiki in frazeologiji. V tej seriji nartovanih monografij je izla prva z naslovom Besedotvorje/Nominacija, ki je bila predstavljena tudi na MSK v Ljubljani 2003. Uredniko delo je bilo tokrat zaupano dr. Ingeborg Ohnheiser7 z Intituta za slavistiko v Innsbrucku, ki je skupaj s sodelavcem dr. Helmutom Weinbergerjem ve kot odlino opravila ogromno konceptualno in organizacijsko delo. Knjigo sestavlja deset obsenih poglavij, ki so notranje e podrobneje lenjena: 1. Uvodni del (1543), 2. Tenje internacionalizacije (47127), 3. Tenje nacionalizacije (135180), 4. Slovnino-stilistine tenje (187276), 5. Tenje jezikovne ekonomije (283307), 6. Sistemsko-strukturne tenje (317336), 7. Tipoloke tenje (339353), 8. Tenje jezikovnega razvoja v zrcalu govorne kulture (357374), 9. Razvoj leksike z vidika kognitivne lingvistike (389411) in 10. Zakljuek (437438). Sledi obseen seznam literature s seznamom krajav, ki jo je sestavil Helmut Weinberger (439474), in povzetka v nemkem in anglekem jeziku (475538). Skupno je sodelovalo devetnajst razlinih avtorjev.
Med njimi je tudi zbornik, posveen jezikovnim spremembam v slovenini: Slovenski jezik, ur. Ada Vidovi Muha, Opole 1998. Sicer pa je ravno s tem mednarodnim projektom spodbujen tudi nastanek e nacionalnega zbornika Jezik in as, ur. Ada Vidovi Muha, Ljubljana 1996 in poljsko-slovenskega zbornika Wspczesna polska i soweska sytuacija jzykowa/Sodobni jezikovni poloaj na Poljskem in v Sloveniji, ur. Stanisaw Gajda, Ada Vidovi Muha, Opole 2003. 7 Koncept priujoe monografije je Ingeborg Ohnheiser prvi predstavila v zborniku Komparacija systemw i funkcjonowania wspczesnych jzykw sowiaskich I, ur. Stanisaw Gajda, Opole 2000, 8799.
6

92

14.1 V uvodni predstavitvi ciljev in vsebine knjige Ingeborg Ohnheiser ugotavlja, da e obstaja bogato gradivo o razvoju in spremembah v posameznih slovanskih jezikih, ki so jih povzroile politine, gospodarske in kulturne spremembe v srednji, vzhodni in juni Evropi v osemdesetih letih prejnjega stoletja, saj ga nedvomno prinaa e imenovana zbirka Najnowsze dzieje jzykw sowiaskich (Opole 19962001). Le-ta je bila dobra osnova za oblikovanje posploitev o premikih v slovanskih jezikih, ki jih omogoajo na protistavnih, pragmatinih in sociolingvistinih vidikih zasnovane analize. V samo izhodie knjige je postavljen cilj, najprej pregledati, v kolikni meri e doslej zbrano gradivo ustreza merilom o enotnem predmetu protistave ter metodoloki in terminoloki enotnosti, ki omogoajo doloiti, kako se splone tenje razvoja kaejo v nacionalnih jezikih, katera zunaj- in znotrajezikovna dejstva prispevajo k izraanju splonih in specifinih jezikovnih potez. V zbirki tirinajstih monografij so namre opaeni razlini pristopi pri vkljuevanju besedotvorja, saj so mu v knjigah o beloruskem, bolgarskem, makedonskem, poljskem, ruskem, slovakem, ukrajinskem in hrvakem jeziku namenjena samostojna poglavja. Manj natanno pa je besedotvorje opisano v luikem, srbskem, slovenskem in ekem jeziku, kjer je vkljueno v poglavje o leksiki. Hkrati se gradivo opolskih publikacij razlikuje tudi glede na as zajetega gradiva (v bolgarini in slovaini gre za pregled sistemskega razvoja zadnjih 4050 let, v ruini se osredinjajo na obravnavo sprememb iz 80. let) kot tudi glede na obseg analiziranega gradiva (ali je zajet ves spekter knjinega jezika ali le posamezna podroja). Prav zaradi tako razlinih pristopov je bila poglavitna naloga najprej doloiti t. i. tertium comparationis kot podlago protistave, ki bi omogoala zajeti razvojne vidike slovanskih jezikov. Karl Gutschmidt je predlagal za tretje pri primeri uporabiti pojem tenja, tj. sinhroni pristop k jeziku, ki odraa njegovo dinamiko v doloenem asovnem odseku. Tudi po mnenju Jana Koenskega je protistava dinaminih teenj slovanskih jezikov najpomembneja perspektiva raziskovanja, ker se spremembe v jeziku v kratkih ali daljih asovnih odsekih veinoma kaejo kot paralelizmi starega in novega, ki slednji ob dovolj pogosti rabi lahko privedejo do nevtralizacije prvotno novega. Tako je bil kot kljuni pojem protistave slovanskih jezikov (posebej poglavja od 27) izbran pojem tenje jezikovnega razvoja, ki se kaejo kot internacionalizacija, kolokvizacija, avtohtonizacija, sistemsko-strukturna, tipoloka in pragmatina tenja. Analiza jezikovnih pojavov pa je v posameznih poglavjih knjige (25, 8) predstavljena po tradicionalni (eprav sporni) delitvi slovanskih jezikov na vzhodne-, zahodne- in junoslovanske. V uvodnem delu knjige je urednica Ingeborg Ohnheiser v posebnem poglavju najprej predstavila zgodovino protistavnega raziskovanja inovacijskih procesov v slovanskih jezikih in s tem v zvezi omenjala delo Miloa Weingarta Slovansk spisovn jazyky v dob ptomn, izlega leta 1937 v Pragi, nato e podobne

93

raziskave v drugi polovici 20. stoletja, katerih avtorji so Isaenko (1958), Panov (1968), Kolomiec (1973) in Martincov (1999). Ker se premiki leksikalnega razvoja najoitneje kaejo v novonastalih besedah, je posebno poglavje namenjenu e vpraanju neologizmov in leksikografije v zahodno- in junoslovanskih jezikih (Olga Martincov) in v ruini (Renate Belentschikow). Temeljne ugotovitve kaejo, da sta za nastajanje neologizmov pomembni dve obdobji, tj. po letu 1945 in po 1990. Zaradi prirasta novega besedja je v slovanskih jezikih na eni strani opazna tradicija dopolnjevanja splonih slovarjev z novimi besedami, npr. 3. izdaja Rjenika hrvatskoga jezika (Ani 1998), izdajanje posebnih slovarjev besed, ki so ostale zunaj obstojeega nacionalnega slovarja, npr. Besedie slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki: A (1998), izdajanje specialnih slovarjev neologizmov, npr. Renik novih rei (irilov 1982), Nov slova v etn (1998) ali izdajanje dvojezinih slovarjev neologizmov, npr. Russisch-deutsch Wrterbuch der aktuellen russischen Lexik (Belentschikow idr. 2003). Na splono je v teh slovarjih opazen dele anglicizmov (holding, leasing, broker ...), porast radiksoidnih, prefiksoidnih in sufiksoidnih sestavin (eko-, euro-/evro-; ex-/eks-, mega-), predvsem pa novih tipov obraziljen, semantinih izpeljav in konverzij. Tako strukturirani slovarji so dejansko napovedniki novosti in so uporabni za ugotavljanje skupnih in razlinih besedotvornih elementov med jeziki, zlasti dvojezini slovarji neologizmov pa lahko odkrivajo pomembne povezave med slovanskimi in neslovanskimi jeziki. 14.2 Splone tenje internacionalizacije v slovanskih jezikih se kaejo v prilagajanju in vkljuevanju internacionalizmov v osnovni nacionalni leksikalni sestav ter oblikovanju novih besednih druin, v aktivizaciji mednarodnih afiksov8 pri tvorjenju besed, v spreminjanju nekaterih zaimkov v prefiksoide, v razraanju novih zloenk ter vznikanju novih besedotvornih vzorcev in struktur, ki se pojavljajo v razlinih zvrsteh jezika in se postopno tam tudi ustaljujejo. Omenjeni pojavi so v vseh slovanskih jezikih zajeti s tirih vidikov tako, da so ocenjeni z diahronega stalia, predstavljena je sposobnost integracije in adaptacije internacionalizmov v slovanskih besedotvornih sistemih, njihova stilistina interpretacija in aktualizacija ter opozorjeno je e na sociolingvistini vidik internacionalizacije. Pri splonem orisu tega poglavja (Klra Buzssyov, Krystyna Waszakowa) je pomembna opredelitev pojma internacionalizma kot interlingvalne jezikovne enote, ki jo je mogoe identificirati in raziskovati le s pomojo primerjave ve jezikov. Opozorjeno je tudi na terminoloko raznolikost in razmerja med termini (internacionalizem : tuja beseda, prevzeta beseda, mednarodna beseda; internacionalizem : latinizem, germanizem, galicizem, anglicizem), pri emer je pri internacionalizmu miljeno zlasti na besedo, ki ima grko ali latinsko poreklo, izraz mednarodna beseda pa je omejen na besede iz drugih evropskih in
8

Afiks je po definiciji nadpomenka za poloajsko vezan morfem pred (prefiks) ali za (sufiks) podstavo.

94

neevropskih jezikov, ki so vzporedno prevzeti v mnogih jezikih. V slovanskih jezikih so bili internacionalizmi sprva posredovani prek nemine in francoine, v novejem asu pa je zlasti za terminoloko leksiko (znanost, tehnika, tehnologija) posrednik angleina. Opravljene raziskave kaejo ne samo na prisotnost neke internacionalne prvine, ampak tudi as njene pojavitve. Tako je npr. predponsko obrazilo anti- prisotno v vseh junoslovanskih jezikih, eprav je v hrvaini bolj omejeno kot v srbini, priponsko obrazilo -er se pojavlja v vseh slovanskih jezikih, a v veji meri v srbini. Na abecedno urejenih seznamih predponskih in priponskih obrazil, razvrenih e po besednih vrstah, je z ustreznimi primeri predstavljena rodnost posameznega prevzetega obrazila npr. v junoslovanskih jezikih,9 enako pa tudi v vzhodno- in zahodnoslovanskih jezikih, kar omogoa dober pregled nad enakimi in razlinimi besedotvoenimi elementi. e zlasti pa se tako kae tudi razlina prilagoditvena vloga besedotvorja, ki je opazna v povezavi prevzetih korenov z domaimi obrazili (bolg. deloholik, seksoholik, polj. internetholik, pracoholik), vse pogosteji pojav zloenk s prvim kratinim delom (mak. TV-magazin, e. A-narkoman) in nove premene (bolg. c/t: demokracija/demokratien, c/k: modificira/modifikacija). V preteklosti so internacionalizmi v slovanske jezike prihajali s terminologijo in pisanimi besedili, zato so bili obiajno oznaeni kot knjini. Zaradi njihove splone rabe pa je opazna nevtralizacija, saj se v slovarjih pojavljajo celo brez tega kvalifikatorja (npr. sl. netolerancia, decentalizcia, devastcia...). Pri rabi in uvajanju internacionalizmov ne gre prezreti velike vloge medijev, ki so s tem obogatili vsakodnevno rabo jezika, eprav po drugi strani namenoma elijo ustvariti vtis profesionalizma z uporabo posebnih izrazov in psevdoterminologije (npr. polj. lobbing, dealer ...). Pri obravnavi procesov internacionalizacije avtorji opozarjajo, da je treba upotevati e sociolingvistine in jezikovnopolitine vidike. Mnogi sodobni pojavi so namre pogosto poimenovani z novimi ali ponovno oivljenimi internacionalizmi. Kadar so take poimenovalne enote edine, so ocenjene pozitivno in se splono razirijo. Hkrati pa tovrstno besedje vpliva tudi na razvoj besedotvornih sistemov. 14.3 Tenja nacionalizacije, poimenovana tudi kot tenja avtohtonizacije, je intenzivneja v tistih vzhodno- (Aljaksandr Lukaanec), zahodno- (Klra Buzssyov) in junoslovanskih jezikih (Helmut Weinberger, Ljudvig Selimski), ki so bili politino zdrueni v okviru ene drave, znotraj nje pa je prihajalo do prevlade le enega jezika. To se je kazalo tudi v besedotvornih postopkih, ki so krepili skupno narodno razliico, izginjale pa so specifine razliice jezikov. Prav slednje pa postaja danes v jezikih na ozemljih nekdanje Sovjetske zveze, Jugoslavije in eko-slovake tisto merilo, ki v moni sinonimiji daje prednost prav nacionalno specifini varianti izraza, pri emer gre pogosto za prednostno
Za slovenino so vkljueni zgledi iz Slovenske slovnice J. Toporiia (1991) in monografije Prispevki iz slovenskega besedoslovja I. Stramlji Breznik (1999).
9

95

izbiro stareje ali celo narene oblike. Taka subjektivno nadzorovana selekcija soobstojeih leksikalnih enot pa pogosto zanemarja jezikovno uinkovitost, saj izbira veinoma ne temelji na neposredni potrebi. Tovrstna razmerja so natanneje predstavljena pri zahodnoslovanskih (eina : slovaina), junoslovanskih (hrvaina : srbina; bolgarina : makedonina : srbina) in vzhodnoslovanskih jezikih (ruina : ukrajinina : beloruina, kjer gre dejansko za proces derusifikacije). Morda je naemu izkustvu najbliji pojav razlikovanja med hrvaino in srbino, saj je leta 1993 na Hrvakem izel celo Brodnjakov slovar Razlikovni rjenik srpskog i hrvatskog jezika, v katerem se posebej opozarja na t. i. srbizme. Nekaj izbranih primerov pa kae, da gre vsaj z besedotvornega vidika veinoma za ponske razliice (hr.: studentica, itatelj, suradnik; sr.: studentkinja, italac, saradnik). Posebno poglavje je posveeno gornje- in spodnjeluikemu jeziku (Jana olina / Anja Pohonowa), saj je pri prvem mogoe opazovati izjemno moan vpliv nemine, ki je najvekrat tudi posrednik neologizmov in internacionalizmov, hkrati pa je opazovano medsebojno vplivanje obeh luiin. 14.4 Pragmatino-stilistine tenje (Alicija Nagrko, Ingeborg Ohnheiser, Jochen Raecke) se odraajo v tevilnih novostih v besedju kot tudi v izrabi sredstev besedotvornega sistema, kar posledino izhaja iz v vseh slovanskih tudijah pogosto izpostavljenih pojavih, kot so intelektualizacija, demokratizacija oz. v zadnjem asu kolokvizacija jezikov. Avtorji kot osnovni vzrok za tovrstne premike v nacionalnih jezikih postavljajo spremembo sestava govorcev knjinega jezika in njihovo obvladovanje norme, zaradi esar so se kot reakcija na t. i. hiperstil intenzivneje pojavljali procesi prodiranja prvin pogovornega jezika v knjini jezik, kar je sproilo postopno nevtralizacijo stilno in socialno zaznamovane leksike. Da bi bilo mogoe ta pojav opazovati, je veina raziskav izhajala iz e obstojeih slovnic, slovarjev in stilistik posameznih jezikov, kjer so e bile popisane posamezne stilistine diferenciacije jezikovnih in besedotvornih sredstev oz. je bila, upotevajo besedotvorno specifiko posameznih strokovnih jezikov, raziskana razvrstitev teh sredstev v posameznih tipih besedil.10 Opaeno je, da je prav zaradi naraajoega premikanja mej med zvrstmi teko oceniti besedotvorne procese z vidika njihove vloge na razlinih podrojih komunikacije. Hkrati je opazno, da so posamezne tenje v jeziku med seboj tesno povezane: tako se lahko tenja kolokvizacije/demokratizacije posledino povezuje tudi z internacionalizacijo pragmatinih norm, s imer se da ustrezneje razloiti tudi tenjo po veji
Za slovenino je tak pregled leksikalnih sprememb predstavljen v II. poglavju zbornika Slovenski jezik, ur. Ada Vidovi Muha, Opole 1998, 127232, v II. in III. poglavju dvojezinega zbornika Wspczesna polska i soweska sytuacija jzykowa/Sodobni jezikovni poloaj na Poljskem in v Sloveniji, ur. Stanisaw Gajda, Ada Vidovi Muha, Opole 2003, deloma v izrpnem navajanju e drugih tovrstnih raziskav v prispevku I. Stramlji Breznik, Besedotvorna tipologija novonastalega besedja s podroja mobilne telefonije, Slavistina revija, Zbornik referatov za XIII. mednarodni slavistini kongres, 15. 21. avgust 2003, 105118.
10

96

ekspresivnosti, npr. mnoini primeri jezikovne igre (e. prichvatizace 'prihvatizacija za privatizacija'; polj. pamperyzacja ipd.). Mnoge besede iz argona, argoja in slenga so se zaele pojavljati tudi zunaj omejenega podroja rabe, kar je bilo povezano na eni strani z obravnavo novih tematik (alkoholizem, narkomanija, drubeno obrobje), na drugi strani pa z navduenjem nad ekspresivnostjo argonskih besed, s imer se je poveevala neprisiljenost javne komunikacije. Tako se v razdelku junoslovanskih jezikov navajajo ekspresivni izrazi kot hibridne tvorjenke (gluhist, snagator, glavonja, parola), argonizmi, nastali s kraanjem na prvi zlog (Amer, prof, filfak) ali s spajanjem krajanke z obrazilom za manjalnice, (abi 'abortus', alki 'alkoholik', cugaro 'pijanec'). Posebno mesto v tem poglavju je posveeno neuzualnem tvorjenju besed (Renate Belentschikow, Klra Buzssyov, Olga Martincov, Iskra Likomanova) in s tem okazionalizmom ali prilonostnicam v medijih. Ne glede na razlina merila in od tod izhajajoe opredelitve velja, da so prilonostnice sestavine parola, njihov nastanek pa uravnavata dva strukturna tipa. Po prvem nastajajo brez formalno-strukturnih ali morfolokih deformacij (sl. balamutiar 'kto balamuti'), po drugem so formalno-strukturno sistemske, toda leksikalnosemantino netipine (e. pneumatikza 'tloustnuti v pase' anal. borelioza). Predvsem je opazna tenja tvorjenja po produktivnih vzorcih (polj. matriota po patriota; sl. tempomat po avtomat), za poimenovanja razlinih nazorov se rado pritika mednarodno obrazilo -izmus (e. jizmus 'egoizmem'), pomembno vlogo imajo tvorbene prvine tujega in domaega izvora (e. antidma, randologie; polj. klozetologia, narodomania). V umetnostnih besedilih pa avtorji z njimi zavestno krijo besedotvorno normo, saj so izraz njihove kreativnosti in imajo predvsem stilistino in estetsko funkcijo. 14.5 Tenja jezikovne ekonomije (Galina Neimenko, Iskra Likomanova) se odraa v poenobesedenju in uporabi najrazlinjeih krajav,11 kjer je z minimalnim vlokom mogoe dosei maksimalno (sporazumevalno) uinkovitost, hkrati pa vzdrevati ravnovesje med poimenovalnim korpusom in informacijsko-komunikacijskimi potrebami govorcev. Eden izmed pomembnih vidikov jezikovne ekonomije je prav poenobesedenje s pomojo izpeljave (sl. presilov hra > presilovka), s posamostaljanjem (triedna uitelka > triedna), sinekdoho (skok o rdi > rd), z zlaganjem (hr prvej ligy > prvoligista) ali s kontekstualnim krajanjem (vlda SSR > vlda) oz. abreviacijo ( Slovensk akadmia vied > SAV).

Izraz krajava uporabljam kot nadpomenko za vse tipe krajanih besed tako, kot je to opredelil Tomo Koroec, O krajavah, XXIX. SSJLK, Ljubljana 1993, 1527, ki najizrpneje predstavlja tradicionalno tipologijo krajav v slovenistiki. Tvorjenje iz kratic v slovenini je natanno predstavil prispevek Natae Logar, Kratice in tvorjenke iz njih aktualna poimenovalna monost, Wspczesna polska i soweska sytuacija jzykowa/Sodobni jezikovni poloaj na Poljskem in v Sloveniji, ur. Stanisaw Gajda, Ada Vidovi Muha, Opole 2003, 131150.

11

97

Poleg tradicionalnih tipov krajav se vse pogosteje pojavlja kombinacija krajanja v zvezi s sufiksacijo tako pri avtohtoni kot internacionalni leksiki (e. samoobsluha > samoka; toxikoman > toxk) ali samovoljno krajanje in namerna deformacija leksema, zlasti v slengu (e. akademie > akda; kamard > kma; uitel > a), kar vodi do procesa dezintegracije. V intimnem govoru druine so pogoste e ljubkovalnice, medtem ko znanstveni in tehnoloki jezik uporabljata tuja obrazila latinskega in grkega izvora ter ustrezne krajave (hr. NATO, CEFTA, AIDS). 14.6 Analiza sistemsko-strukturnih teenj (Ingeborg Ohnheiser) se osredinja na vlogo besednih vrst med motivirajoimi in motiviranimi besedami, na pregled razline zastopanosti besedotvornih vrst po posameznih besednih vrstah, pri emer se razlina zastopanost skua razlagati s stilistinimi dejavniki, hkrati pa se upoteva e sprememba vezljivosti pri nekaterih morfemih.12 Med novomotiviranimi besedami v ruini je po podatkih Zemskaje (1993) po knjigi Novo v ruski leksiki81(1986) 57,5 % samostalnikov, 30,7 % pridevnikov, 7,4 % glagolov, 4,4 % prislovov. Novi glagoli nastajajo kot izimenske tvorjenke (e. xeroxovat), ki jih je mono e predponiti (e. naxeroxovat), s tako tvorbo pa se podpira formalno izraanje vida kot osrednje kategorije slovanskih jezikov. Hkrati je ugotovljeno, da so pri tvorbi glagolov iz samostalnikov aktivne le nekatere besedotvorne kategorije. Ta zmanjana aktivnost pa se nadomea z naraanjem imenskih tvorjenk, ki so analogne s potencialnimi, toda nerealiziranimi glagoli (filmizacija < *filmizirati). Nerealiziranost motvirajoih glagolov se razlaga s stilistinimi dejavniki. V strokovni leksiki je odsotnost glagola pogosto razloljiva s tem, da ni potrebe po poimenovanju vrilca, ampak je v ospredju samo dejanje. Kot nova tenja tvorjenk transpozicijskega tipa se pojavlja tvorjenje abstraktnih samostalnikov iz vrstnih pridevnikov na -ost (e. fasadnost), v slovarju pa je razlaga pogosto povezana s samostalnikom, tako da je mona dvojna interpretacija. Vrstne pridevnike, ki so dolgo veljali za tvorbeno neaktivne, lahko zasledimo kot podstavo prislovov, le-ti pa se poveujejo v znanstvenih in publicistinih besedilih. Med novonastalimi tvorjenkami mutacijskega tipa prevladujejo poimenovanja oseb, e so le-ta stilno nezaznamovana, je iz njih mogoa tvorba modifikacijskih tvorjenk, enskih poimenovanj (hr. daska > daska > daskaica), sicer pa pri tvorjenkah modifikacijskega tipa prevladujejo predponjene tvorjenke. Besedotvorne aktivnosti predponjenih samostalnikov in pridevnikov pogostokrat ni mogoe enoumno razloiti, saj je mona dvojna motivacija (npr. predponjen pridevnik > samostalnik ali vzporedno predponjenje pridevnika in samostalnika). Med vsemi besedotvornimi vrstami v slovanskih jezikih pogosto pod vplivom internacionalizacije prevladujeta zlaganje in sestavljanje. Pri zlaganju ne gre
12

Podatke za slovenino prinaa prispevek Andreja ele, Vezljivostne spremembe novejega besedja, Wspczesna polska i soweska sytuacija jzykowa/Sodobni jezikovni poloaj na Poljskem in v Sloveniji, ur. Stanisaw Gajda, Ada Vidovi Muha, Opole 2003, 113130.

98

toliko za nove naine kot predvsem za popolnitev e obstojeih. Prevladujejo zloenke a) z medponami (rus. zvukoreiser, novostrojka, dvoukis), b) z vezano sestavino (astro-, bio-, video- ..., ki omogoajo hibridne tvorjenke, hr. narkotrite), c) z nito medpono (dizel-(motor), vakuum-(nanos), kreking-, press-), ) s kombinacijo krajanja in zlaganja (stroymaterialy (stroitel'nye materialy)). Pri predponjenih tvorjenkah je opazno, da se iste predpone pojavljajo tako pri samostalnikih kot pridevnikih (polj. supermocarststwo in superspresowy), samostalnikih ali glagolih (polj. reedycya in reedukowa). Skratka monosti izraanja doloenih relacij so se razirile na imenske kot neimenske besedne vrste v veini slovanskih jezikov. 14.7 V nekoliko krajem poglavju so predstavljene splone tipoloke besedotvorne tenje v slovanskih jezikih (Karl Gutschmidt), razdelane po sistemu V. Skalike (1951, 1958, 1974), ki vkljuuje fleksijski tip tvorbe (hr. iskop < izkopati), aglutinativni z afiksi (kjer prevladujejo tipini prefiksi, npr. psevdo-, kvazi-, post- ... ali sufiksi, npr. v junoslovanskih jezikih -di(j)-, -i(j), hr. kamiondija), analitini (kjer so zajeta vebesedna poimenovanja, npr. hr. tv-dvoboj, rus. Web-stranica) in polisintetini (z zloenkami kot tipinimi predstavnicami, poleg tradiconalnih tudi noveje, npr. hr. spomen-ploa), pogosteje tvorjenke s prvinami samo-, sebe- (sr. sebevrada). Na podlagi doslej raziskanega je mogoe ugotoviti, da v slovanskih jezikih e naprej prevladujejo afiksalne tvorjenke, hkrati pa je opaena tudi tenja po aglutinativnosti, polisintetine poteze pa se kaejo v aktivnem zlaganju besed. Vendar je tovrstne pojave teko hierarhizirati, saj obstajajo precejnje razlike med zastopanostjo doloenih besedotvornih vrst v slovarjih in njihovo navzonostjo v besedilih, zato je potrebnih e ve raziskav, ki bi temeljile na irem korpusu besedil. 14.8 V tem poglavju so leksikalne inovacije ocenjene z vidika kulture govora in jezikovne politike, in to pri vzhodno- (Hermann Bieder) in zahodnoslovanskih jezikih (Klra Buzssyov).13 V vseh vzhodnoslovanskih knjinih jezikih so v zadnjem desetletju opazne teave pri normi, ki so posledica demokratizacije po dolgem sovjetskem obdobju. Umetnostni, publicistini in poslovni jezik izgubljajo normotvorno funkcijo, v tej vlogi pa vse pogosteje nastopa govorjeni jezik medijev. Zaradi socialnih in teritorialnih razlik pa prihaja do poveane razlike med normo in uzusom. V ruini je opazna zlasti kolokvizacija, medtem ko gre v beloruini in ukrajinini za okrepitev dialektizacije kot posledice derusifikacije knjine norme. Pri zahodnoslovanskih jezikih se pri analizi kulture govora upotevajo spremembe etninih meja. V eini je osrednja pozornost namenjena spremembi razmerij med pisno normo in govorjenimi razliicami, pri emer se vpraanje internacionalizacije leksikona ne postavlja v ospredje, pa tudi v neografiji je opazno predvsem opisovanje pred
Zanimivo je, da v ta pregled niso vkljueni junoslovanski jeziki. Vsaj za slovenino je mogoe trditi, da ta vidik dokaj dobro predstavljajo razprave avtorjev (Ada Vidovi Muha, Breda Pogorelec, Joe Toporii, Monika Kalin Golob, Alenka Gloanev) prvega poglavja zbornika Najnowsze dzieje jzykw sowiaskich/Slovenski jezik, ur. Ada Vidovi Muha, Opole 1998, 19124.
13

99

predpisovanjem. Na drugi strani pa je v slovaini osrednje vpraanje namenjeno diferenciaciji jezikovnih sredstev glede na dolgoletni vpliv eine. 14.9 Zadnje poglavje je posveeno metodam raziskovanja in opisa razvoja leksikona s kognitivnega vidika. Tako se na gradivu ruskega jezika opazuje razmerje med besedotvorjem in leksikalnimi koncepti, na gradivu poljine je prikazana uporaba modela kognitivne slovnice Langakerja v procesih, ki potekajo pri tvorbi novih besed. Avtorja obeh podpoglavij izhajata iz predspostavke, da se konceptualna zavest jezikovne skupine odraa v sistemu tvorjenk in njihovem razvijanju. Sam konceptualni razvoj poteka z zamenjavo enih leksikalnih konceptov z drugimi, z raziritvijo obstojeih ali z ustvarjanjem novih. Leksikalni koncept je pojmovan kot celotnost leksikalnih pomenov, med katerimi nastopajo doloene motivacijske povezave. Izhajajo iz glavnega pomena, se vzpostavljajo povezave med leksikalnimi pomeni koncepta na podlagi polisemije in besedotvorja. Povezanost polisemije in besedotvorja se kae tudi v obstoju enakih funkcijskih operacij, kot so npr. rekategorizacija, profilizacija, modifikacija. Tudi interpretacija poljskih besedotvornih neologizmov z Langackerjevim modelom kae, da imata pri tem velik pomen primerjava in metaforika. Poljski neologizmi so tako razloeni po naelu razvijanja sheme (debatant analogno projektant), prepoznavanja posameznih sestavin (pornogazeta, megaekran zaradi visokoproduktivnih prvih sestavin tvorjenke), metaforizacije (makdonaldyzacija kultury < restavracije McDonalds) in opisa dane situacije z doloenega zornega kota (podgladanie : podgladactwo neg. 'voajerizem'). 14.10 Urednica in tudi avtorica posameznih poglavij Ingebor Ohnheiser s sklepnimi mislimi zaokrouje to obseno monografijo o spremembah slovanskih jezikov in ugotavlja, da se je pojem tenja razvoja kot tertium comparationis izkazal za ustrezno podlago protistave, eprav so v knjigi predstavljene posamezne tenje medsebojno tesno povezane, hkrati pa je pojem kot tak uporaben tudi za protistavo slovanskih jezikov z neslovanskimi. Urednica se tudi povsem zaveda, da knjiga ne prinaa niti vsestranskega prikaza pojavov in sprememb v besedotvorju slovanskh jezikov niti ni v vseh poglavjih posameznim jezikom odmerjena enaka pozornost, kar pa je posledica objektivnih vzrokov (raziskovalna tradicija, raziskovalni interes in raziskovalna osredinjenost posameznega nacionalnega jezikoslovja).

100

IMENSKO KAZALO za poglavja od 113

AUGST, G. 9 BABI, S. 18, 23 BAJEC, A. 6, 23, 64 BEZLAJ, F. 13, 22 BEEK, V. 43 BOKAL, L. 11 BREZNIK, A. 6 COLNER, U, 12 DAJNKO, P. 6 DE SAUSSURE, F. 24 DOBROVSKIJ, J. 6 FURLAN, M. 22 GORJANC, V. 11, 17 GUTSMAN, O. 22 HOEVAR, M. 41 HORECKY, J. 19 ILEI, F. 43 IVI, M. 17 JANEI, S. 7, 16 JARNIK, U. 9 JESENEK, M 10 KONNIK, P. 7, 9, 23 KOROEC, T. 11, 27 KOTNIK, S. 43 KRAYNAK, J. 16 KUER, S. 16 KUNST GNAMU, O. 15 LEKE, F. 43 LINK, E. 9 LOGAR, N. 11, 33, 35 MACUN, I. 15 MAJAR, M. 16 MALAVAI, F. 16 METELKO, F. 6 MIKLOI, F. 6, 7, 17

MURKO, A. 9 MUREC, J. 16 OTER, M. 11 PEDIEK, F. 15 PENEV, J. 9 PERUEK, R. 6, 43 SLOMEK, A. M. 16 STRAMLJI BREZNIK, I. 7, 8, 11, 13, 14, 15, 16, 26, 34, 41, 42, 43, 47, 49, 51, 62, 69, 70 ABEC, N. 13 KRABEC, S. 43 UMAN, J. 7, 23 TIHONOV, A. N. 9 TOMINEK, J. 43 TOPORII, J. 6, 9, 14, 15, 18, 19, 20, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 39, 41, 42, 43, 51, 56, 57, 61, 66, 70, 78, 80, 82, 88 VIDOVI MUHA, A. 6, 9, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 37, 39, 41, 42, 45, 46, 56, 57, 60, 64, 65, 75, 76, 78, 88 VODNIK, V. 6, 7, 16, 23 ZAGAJEK, M. 16, 23 ZEMLJARI MIKLAVI, J. 17

101

KAZALO PRIKAZOV Prikaz 1: Vrste morfemizacije .................................................................................................... 8 Prikaz 2: Vrste morfemskih slovarjev......................................................................................... 9 Prikaz 3: Splona shema prvotne razporeditve tvorjenk v BD-slovarju .................................. 10 Prikaz 4: Besedotvorje v osnovni oli....................................................................................... 15 Prikaz 5: Strukturalistino pojmovanje loveke govorice (Toporii 1996) .......................... 18 Prikaz 6: Besedotvorje med drugimi opisi jezikovnih ravnin................................................... 20 Prikaz 7: Sestavine tvorjenke ................................................................................................... 25 Prikaz 8: Tvorjenke glede na besedotvorne vrste .................................................................... 36 Prikaz 9: Izpeljanke .................................................................................................................. 37 Prikaz 10: Zloenke .................................................................................................................. 37 Prikaz 11: Sestavljenke in sklopi .............................................................................................. 37 Prikaz 12: Besedotvorne vrste na podlagi razloevalnih lastnosti SPo (Vidovi Muha 1988) 38 Prikaz 13: Delitev tvorjenk glede na modificiranost/nemodificiranost ................................... 38 Prikaz 14: Teorija besedotvornih pomenov Joeta Toporiia ................................................ 39 Prikaz 15: Teorija besedotvornih pomenov Ade Vidovi Muhe ............................................... 41 Prikaz 16: Pomeni samostalnikih modifikacijskih izpeljank (Im) po Adi Vidovi Muhi ....... 60 Prikaz 17: Vrstni pridevniki v koordinatnem sistemu .............................................................. 61 Prikaz 18: Primeri samostalnikih sestavljenk........................................................................ 62 Prikaz 19: Povzemalni pregled tvorbe samostalnika ............................................................... 63 Prikaz 20: Ponazoritev v koordinatnem sistemu ...................................................................... 72 Prikaz 21: Povzemalni pregled tvorbe pridevnika ................................................................... 74 Prikaz 22: Povzemalni pregled tvorbe glagola ........................................................................ 81 Prikaz 23: Povzemalni pregled naglasnosti tvorjenk ............................................................... 91

102

LITERATURA S. BABI 1986: Tvorba rijei u hrvatskom knjievnom jeziku. Zagreb. A. BAJEC 1950: Besedotvorje slovenskega jezika. I Izpeljava samostalnikov. Ljubljana. 1952: II Izpeljava slovenskih pridevnikov. III Zloenke. Ljubljana. 1959: IV Predlogi in pripone. Ljubljana. BAJEC/KOLARI/RUPEL (olar) 1964: Slovenska slovnica. Druga popravljena izdaja. Ljubljana. I, BARZ, M. SCHRDER, U. FIX. 2000: Praxis- und Integrationsfelder der Wortbildungsforschung. Heidelberg: Universittsverlag C. Winter. L. BOKAL 1997: krabeva besedotvorna naela. krabeva misel II. Nova Gorica,155167. 1998: Tipologija novih besed (ob primeru avtomobilskega izrazja). Slovensko naravoslovno-tehnino izrazje: Zbornik referatov s posvetovanja 1997. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zaloba ZRC. 147162. J. BOSAK, K. BUZASSYOVA 1985: Vychodisk morfmovej analyzy. Bratislava: Veda. A. BREZNIK 1934: Slovenska slovnica za srednje ole. etrta izdaja. Celje. 1944. Zloenke v slovenini. Razprave AZU II. Ljubljana. 5576. U. COLNER 2006: Avtorski neologizmi v mladinski literaturi Bine tampe mavc. Diplomsko delo. 94 str. in priloge. Mentorica: Irena Stramlji Breznik. V. CVETKO ORENIK in F. JAKOPIN 1990: Oblikoslovna in besedotvorna razlenitev besed slovenskega (knjinega) jezika: zakljuno poroilo o rezultatih opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela na podroju temeljnega raziskovanja. Ljubljana. I. RNELI KOZLEVAR 1988: Reevanje besedovrstnih vpraanj v Slovarju slovenskega knjinega jezika. Sodobni slovenski jezik, knjievnost in kultura. Obdobja 8. Ljubljana. 289299. D. UDEN 1998: Nemke pridevnike tvorjenke s polpriponami in slovenske ustreznice. Jezik za danes in jutri. 410419. P. DAJNKO 1824: Lehrbuch der windischen Sprache. Gradec. T. DAMJANAC in I. STRAMLJI BREZNIK 2002: Besedne druine iztonic za rko A po SSKJ. Diplomska naloga. Maribor. A. DERGANC 19971: O (ne)tevnosti poimenovanj za zelenjavo, sadje in jagode v slovenini in ruini. Slavistina revija 39/3, 277283. J. DOBROVSKY 1809: Lehrgebude der Bmischen Sprache. M. DOKULIL 1962: Tvoen slov v etine 1. Teorie odvozovn slov. Praha. J. DULAR 1983: Napovedljivost vezave iz morfemske sestave glagolov. Slavistina revija XXXI/4. 281287. J. FILIPEC in A. VIDOVI MUHA 1990: Slovinsk Slovotvorba. Nae e. 257259. W. FLEISCHER, I. BARZ in M. SCHRODER 1992: Wortbildung der deutschen Gegenwartssprache. Tbingen. M. FURLAN 1993: Etimologija in besedotvorje. Etimologija. Ljubljana. 4147. 2003: Podaljava praslovanski izpridevniki besedotvorni vzorec. Slavistina revija LI/6. 1326. 1991: Etimologija in besedotvorje. Slavistina revija XXXVIII/4. 363369. V. GJURIN 1985: Priponsko obrazilo -a v slovenini. Slavistina revija XXXIII/2.
103

195223. 1988: Jezikovni kotiek 3033. 7D XVIII/56. V. GORJANC 1996: Terminologija novejih naravoslovno-tehninih strok (Ob primeru raunalnitva in jedrske fizike). Jezik in as: Zbornik. Ur. A. Vidovi Muha. Ljubljana: Znanstveni intitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. M. HOEVAR 1994: Snovno, pojmovno in skupno pri samostalniku. Magistrsko delo. Ljubljana. J. HORECKY 1959. Slovotvorn sstava sloveniny. Bratislava: VSAV. - - 1964. Morfematick truktra sloveniny. Bratislava: VSAV. M. IVI 1983: Pravci u lingvistici. Ljubljana. A. JANEI 1854: Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter malim cirilskim in glagolskim berilom za Slovence. Celovec. M. JE 1997: Iz novejega besedotvorja. Slava X/2. 103119. 1997: Primerjalna analiza sodobnih besedotvornih principov v slovenini in hrvaini. Otvorena pitanja hrvatske leksikografije. 5152. 1997: Feminativi na Pohorju. Jezikoslovni zapiski 3. 113125. 1998: Primerjalna analiza sodobnih besedotvornih principov v slovenini in hrvaini. Filologija. Zagreb. 471483. M. JESENEK (ur.) 2004: Besedoslovne lastnosti slovenskega knjinega jezika in nareij. Maribor. 315 401. T. KOROEC 1993: O krajavah. XXIX. Seminar slovenskega jezika literature in kulture. Ljubljana. 1535. 1998: Stilistika slovenskega poroevalstva. Ljubljana. Kmei glas. I. KOZLEVAR 1968: O pomenskih kategorijah samostalnika v povedni rabi. Jezik in slovstvo XIV/1. 1115. 1969/70: O pridevniku v povedni rabi. Jezik in slovstvo XV/6. 210215. O. KOEL in I. STRAMLJI BREZNIK 2002: Besedne druine za rko C po Slovarju slovenskega knjinega jezika. Diplomska naloga. Maribor. R. LENEK 1992: Na sledi tvorjenk s predpono vi- v slovenskih narejih. Slavistina revija XXXX/1. 6177. N. LOGAR 2000/01: Elektrotehnika terminologija glede na izvorni jezik. Jezik in slovstvo 47/12. 4152. 2003: Kratice in tvorjenke iz njih aktualna poimenovalna monost. Wspczesna polska i sowenska sytuacaja jzykowa. Opole. 131149. 2004: Nove tvorjenke v publicistiki. Poti slovenskega novinarstva danes in jutri. Ljubljana. 175199. 2004a: Nove tehnologije in nekateri nesistemski besedotvorni postopki. Obdobja 22 Metode in zvrsti. Ljubljana.121132. 2005: Norma v slovarju sodobne slovenine: zloenke in kratice. Druboslovne razprave (21/48). 211225. 2005: Filter vreka in filtervreka, foto posnetek ali fotoposnetek, ISDN paket ali ISDNpaket. Knjino in nareno besedoslovje slovenskega jezika. Maribor. 222239. 2006: Stilno zaznamovane nove tvorjenke tipologija. Slavistina revija LIV/posebna tevilka..87101. M. MAJAR 1850: Slovnica za Slovence. Ljubljana. F. MALAVAI 1849: Slovenska slovnica za perve slovenske ole v mestih in na deeli. Ljubljana. M. MERE 1989: Izpridevniki glagoli v Dalmatinovi Bibliji. Slavistina revija XXXVII/3. 189200. F. METELKO 1825: Lehrgebude der Slowenischen Sprache im Kngreiche Illyrien und
104

in den benachbarten Provinzen. Laibach. F. MIKLOI 1875: Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. II Stammbildungslehre. Wien. MLUVNICE ETINY 1. Praha 1986. J. MUREC 1847: Kratla slovenska slovnica za pervence. Gradec. V. NARTNIK 1999: Besedotvorne posebnosti ledinskih in hinih imen Vnanjih Goric. Jakob Rigler 19291985. 2. mednarodni dialektoloki simpozij, 11. in 12. februar 1999. V. NOVAK 2001: Kako so protestantski pisci 16. stoletja poimenovali nove pojme. 450 letnica slovenske knjige in slovenski protestantizem. 103120. J. ORENIK 1992: O neki skladenjski posebnosti slovenskih svojilnih pridevnikov. Mikloiev zbornik. Ljubljana. 263267. M. OROEN 1968: Kategorija abstraktnih samostalnikov v slovenskem knjinem jeziku. Zbornik za filozofiju i lingvistiku XI. Novi Sad. 211218. 1996: Kopitar kot pobudnik skladenjske in besedijske preobrazbe osrednjega slovenskega knjinega jezika v prvi polovici 19. stoletja. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 7992. B. OSTROMECKA-FRACZAK 1994: Nekaj besedotvornih pojavov v sodobni poljini. Slava. 7581. M. OTER 2002: Izbira jezika v raunalnikem izrazju. Slavistina revija 50/3. 333348. R. PERUEK 1890: Zloenke v novej slovenini. Izvestja novomeke gimanzije. Novo mesto, 342. M. PIRNAT 1979: Izgovor rke l (u, w ali v) kot u. Slavistina revija XXVII/3. 215229. T. PRIESTLY 1999: On derivational productivity in Slovene with notes on lexical frequency and awareness of the norm. Slovenski jezik : Slovene linguistic studies. 332. M. PRIMOI 2005. Razvojni vidik izrazja mobilne telefonijeDiplomsko delo. 169 str. in priloga na CD. Mentorica: Irena Stramlji Breznikf. S. RAKI in . STRSOGLAVEC 2002: Kolikostne premene v besedotvorju. Slavistina revija L/1. Ljubljana. 119121. M. SOKOLOVA 1995: Kapitolky zo slovenskej morfolgie. Preov. I. STRAMLJI BREZNIK 1991: Prva in druga pomenska skupina samostalnikih izpeljank in zloenk iz glagolske, pridevnike in samostalnike podstave. Magistrska naloga. Ljubljana. 1992: Izglagolske izpeljanke s pomenom vrilca dejanja. Slavistina revija XL/4. 411427. 1994: Prvostopenjske izpridevnike tvorjenke. Disertacija. Ljubljana. 1994a: Tvorjenke v Koievem delu Zobriszani Szlven in Szlvenka med Mrv in Rabov. Zbornik razprav o Joefu Koiu. Budimpeta. 136170. 1994b: Izsamostalnike izpeljanke s pomenom opravkarja. Znanstvena revija VI/II. 181196. 1994c: Umetnostno besedilo kot izhodie za obravnavo besedotvorja v osnovni oli. Jezik in slovstvo XXXIX/7/8. 341345. 1995: Izpridevnike glagolske izpeljanke. Studia Slavica Savariensia 12. 5269. 1995a: Kako in s kaknim namenom obravnavati besedotvorje v osnovni oli? Educa IV. 201210. 1996: Besedotvorje in njegovo izrazje v slovensko pisanih slovnicah 19. stoletja. asopis za zgodovino in narodopisje 32/2. Maribor. 248261. 1996a Znailnosti prvostopenjskih izpridevnikih tvorjenk slovenskega knjinega jezika. Znanstvena revija VIII/2. 199212. 1997: Besednozvezne, besedotvorne in skladenjske znailnosti portnih rubrik v Jutru. Borkov zbornik. Maribor. 127152.
105

 1997: Dajnkovo besedotvorje med slovansko in slovensko besedotvorno tradicijo. Dajnko in njegov as. Maribor. 159170. 1997a: krabeva obravnava priponskih obrazil (a / i) v / l ((e)c). krabeva misel II. Nova Gorica. 193200. 1998a: Izpridevnike modifikacijske tvorjenke v Pleternikovem slovarju. Pleternikov slovenskonemki slovar. Novo mesto. 4154. 1998b. Elementi besedotvornega slovarja v strukturi samostalnikih gesel Murkovega slovensko-nemkega slovarja. Murkov zbornik. Maribor. 249258. 1999: Prispevki iz slovenskega besedoslovja. Maribor. 1999a: Riglerjev glasoslovni in naglasni prikaz nekaterih obrazil. Jakob Rigler 1929 1985. 2. mednarodni dialektoloki simpozij, 11. in 12. februar 1999. 1999b: Oblikovanje poimenovanj za besedne vrste v slovensko pisanih slovnicah med leti 17911854. Jezik in slovstvo XLIV/4 . 103110. 1999c: Besedotvorne znailnosti nareja ob primeru beltinskega prekmurskega slovarja. Logarjev zbornik. Maribor. 160179. 2000: Raziskovalne perspektive slovenskega besedotvorja. Zbornik Slavistinega drutva Slovenije 10: Slovensko jezikoslovje danes in jutri Slovenski slavistini kongres. Celje: ZRS, 112118. 2001: Od poljubnega do urejenega prikaza besedne druine. Slovenina v oli 6/3. 1922. 2001a: Prikaz besedne druine v besedotvornem slovarju. Studia Slavica Savariensia 1/2. 1831. 2001b: Kateri podatki iz besedotvornega slovarja so uporabni v dvo- ali vejezini leksikografiji? Dvojezina i viejezina leksikografija / 3. meunarodni leksikolokoleksikografski znanstveni skup, 15. 16. studenoga 2001. 2001c: Besedne druine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju. Jezikoslovni zapiski 7/1,2. 197206. 2002: Besedotvorni slovar. Evropsko leto jezikov; Sodobna slovenska knjievnost; Matija Murko / Slovenski slavistini kongres, 5. 7. oktober. 242245. 2002a: Nekaj podatkov iz Besedotvornega slovarja slovenskega jezika za rko B po SSKJ. Jezik in slovstvo XLVII/7,8. 295300. 2002b: Povezanost besedotvornih in vezljivostnih lastnosti glagola. Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika. 400408. 2002c: Ali obstaja povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in pomeni njegovih prvostopenjskih izglagolskih samostalnikih izpeljank? 3. mednarodni dialektoloki simpozij, 5. in 6. februar2002. 2002: Kateri podatki iz besedotvornega slovarja so uporabni v dvo- ali vejezini leksikografiji? Filologija 3839. 217226. 2003: Riglerjev glasoslovni in naglasni prikaz nekaterih obrazil. Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja. Maribor. 135141. 2003a: Besedotvorna tipologija novonastalega besedja s podroja mobilne telefonije. Slavistina revija. Zbornik referatov za XIII. mednarodni slavistini kongres, 15. 21. avgust 2003. 105118. 2004: O besedi s tvorbenega, izrazijskega in frazeolokega vidika. Besedoslovne lastnosti slovenskega knjinega jezika in nareij. Maribor. 315401. 2004a: Germanizmi v zahodnem slovenskogorikem podnareju. Annales (14/2). 331 336. 2004b: Struktura besednodruinskega slovarja slovenskega jezika za rko B. Jezikoslovni zapiski (10/1). 7191.

106

 2005: Poskusni zvezek besednodruinskega slovarja slovenskega jezika za iztonice na B in elektronska obdelava podatkov. Knjino in nareno besedoslovje slovenskega jezika. Maribor.193205. 2005a: Prevzete in domae prvine v slovenskih zloenkah. Jezikoslovni zapiski. (11/2). 7 30. 2005b: Kvantitativne lastnosti slovenskega tvorjenga besedja v poskusnem besednodruinskem slovarju za rko B. Slavistina revija (53/4). 505520. 2006: Besedotvorje v knjinem jeziku in nareju (Ob primerjavi poskusnega slovarja nareja in besednih druin). Diahronija in sinhronija v dialektolokih raziskavah. Maribor 2006. 376384. 2006a: Pravopisna norma v jeziku slikovnousmerjenih oglasov. Jezikovna predanost. Akademiku prof. dr. Joetu Toporiiu ob 80-letnici. Maribor. 388396. N. ABEC 2004: Vpliv angleine na slovensko besedje. Besedoslovne lastnosti slovenskega knjinega jezika in nareij. Maribor. 514554. A. IVIC-DULAR 1986: Izpeljava slovenskih glagolov iz primernikih podstav. Slavistina revija XXXIV/2. 135146. 1988: Besedotvorne vrste slovenskih zemljepisnih imen na gradivu do leta 1500. Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, knjievnosti in kulturi. Obdobja 10. Ljubljana. 229244. V. MILAUER 1971: Novoesk tven slov. Praha. J. OLAR 1951: A. Bajec, Besedotvorje I. Slavistina revija IV/3. 142147. N. TALEKAR in D. UDEN 2001: O besedotvornem gnezdu v nemini in slovenini. Diplomska naloga. Ljubljana. J. UMAN 1884: Slovenska slovnica za srednje ole. Celovec. M. TOMII : Povezava med vezljivostnimi lastnostmi glagola in pomeni njegovih prvostopenjskih samostalnikih izpeljank. Diplomska naloga. Mentorici: I. Stramlji Breznik, A. ele. Maribor. J. TOPORII 1966: Slovenski knjini jezik 2. Maribor. 1969/70: Pridevniki, ki se stopnjujejo z obrazili. Jezik in slovstvo XV/1. Ovitek. 1970: Slovenski knjini jezik 4. Maribor. 1971: Pravopis, pravoreje in oblikoslovje v SSKJ. Slavistina revija XIX/1, 3. 7575. 222229. 1972: Prevzete prvine slovenskega knjinega jezika. Slavistina revija XX/3. 285 318. 1973a: Stilna vrednost glasovnih, prozodijskih, (pravo)pisnih, morfemskih in naglasnih variant slovenskega knjinega jezika. Slavistina revija XXI/2. 217263. 1973b: Sestavljenke in izpeljanke iz predlone/proklitine podstave. Slavistina revija XXI/1. 105112. 1974/75: Besednovrstna vpraanja slovenskega knjinega jezika. Jezik in slovstvo XX/ 23. 3339. 1975: Izpeljava slovenskih samostalnikov. Linguistica XV. 241256. 1976: Besedotvorna teorija. Slavistina revija XXIV/1. 163177. 1978a: Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika. Maribor. 1978b: Imenska dolonost v slovenskem knjinem jeziku. Slavistina revija XXVI/78. 287303. 1979/80: e k teoriji besednih vrst, posebno predikativa. Jezik in slovstvo XXV/7-8. 141151. 1979: Druljivost domaega oz. prevzetega v besedotvorju. Nai razgledi. 11.5. 1979. 1980: Teorija besedotvornega algoritma. Slavistina revija XXVIII/1. 141151.
107

 1981: K teoriji spola v slovenskem (knjinem) jeziku. Slavistina revija XXIX/1. 79 94. 1982: Besedne zveze ali stavne fraze. Nova slovenska skladnja. Ljubljana. 39123. 1984: Slovenska slovnica. Druga pregledana in razirjena izdaja. Maribor. 1986a: Morfo(no)loka obremenitev umevcev in zlitnika c. Slavistina revija XXXIV/2. 209214. 1986b: Zur morph(no)logischen Belastung der Nichtsonanten in Slowenischen. Graz, 393408. 1988: Tvorbeni model slovenskega knjinega naglasa. Slavistina revija XXXVI/2. 133180. 1990: Tretji o besedotvorni teoriji. Slavistina revija XXXVIV/4. 421440. 1991a: Besedotvorno olanje. Slavistina revija XXXIX/, 215237. 1991b: Pomenske skupine samostalnikih zloenk. Slavistina revija XXXIX/3. 301 316. 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana. 1994: Slovenski jezik in sporoanje 1. Maribor. 1996: Glagolske sestavljanke iz zveze glagol + predlona zveza. Razprave. Razred za filoloke in literarne vede.109123. 1996: Slovenski jezik in sporoanje 2. Maribor. 2000: Slovenska slovnica. etrta, prenovljena in razirjena izdaja. Maribor. 2000a: ivljenjska mo Bajevega besedoslovja. Razprave. Ljubljana. 520. 2001: enske oblike 500-ih najpogostejih priimkov v Sloveniji. Zbornik s simpozija 1999 v Piecah. Simpozij Slovenska lastnoimenmskost. Novo mesto. 520. 2002: Besedna druina sloven- pri krabcu. Drave, pokrajine, narodi, ljudstav in njih kulture ter znanosti v krabevih delih. etrti simpozij o delu p. Stanislava krabca. Nova Gorica. 720. B. TRUNKELJ 1991: Zgodovina besedotvorja v slovensko pisanih slovnicah slovenskega jezika. Slava 1. 927. D. UNUK 1998: Besedotvorje v zahodnih prlekih govorih. Varia VII. 148157. A. VELKAVRH BATTELINO in D. UDEN 1993: Slowenische Substantive auf ost und - stvo und ihre deutschen Aquivalente. Diplomsko delo iz nemkega jezika. Ljubljana. A. VIDOVI MUHA 1970/71: Oris dveh osnovnih pojavnih oblik sistema knjinega jezika. Jezik in slovstvo XVI/2. 178186. 1972: Kategorizacija in stilna opredelitev ozko knjine leksike. VIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 3553. 1978: Merila pomenske delitve nezaimenske pridevnike besede. Slavistina revija XXVII/3. 253275. 1981: Pomenske skupine nekakovostnih izpeljanih pridevnikov. Slavistina revija XXIX/1. 19-40. 1984: Struktura glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi. Slavistina revija XXXII/3. 245256. 1985: Primeri tvorbenih vzorcev glagola. XXI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 4761. 1986a: Neglagolske tvorjenke v Trubarjevi Cerkovni ordningi. 16. stoletje v slovenskem jeziku, knjievnosti in kulturi. Obdobja 6. Ljubljana. 275289. 1986b: Besedni pomen in njegova stilistika. XXII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 7991. 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloenk. Ljubljana. 1988a: Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 8391.
108

 1989: Zgradba tvorjenk v Briinskih spomenikih. Srednji vek v slovenskem jeziku, knjievnosti in kulturi. Obdobja 10. Ljubljana. 5162. 1989a: Zgradba neglagolskih tvorjenk v Vorenevem slovarju. Slavistina revija XXXVII/13. 172188. 1991: Nekaj temeljnih prvin za besedotvorno olanje. Slavistina revija XXXVIV/ 3. 317326. 1991a: Nadaljevanka o slovenski besedotvorni teoriji. Slavistina revija XXXVIV/ 1. 101113. 1991b: Skladenjska zgradba besede. Nemzetkozi Szlavisztikai Napok IV. Szombathely. 722. 1992: Besedotvorna tipologija novoslovenskega gradiva pri Mikloiu. Mikloiev zbornik. 173191. 1993: Glagolske sestavljenke njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (Z normativnim slovensko-nemkim vidikom). Slavistina revija XLI/1. 161192. 1995: Dva tipoloka zgleda normativne vrednosti slovenske besedotvorne morfematike. Jzyki sowiaskie 19451995. 153165. 1997: Prvine drubene razpoznavnosti enske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. Zbornik predavanj. XXXIII. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 6979. 1997a: Tipologija slovenskih ustreznic nemkim zloenkam v Gutsmanovem slovarju. Jezikoslovne in literarnovedne raziskave. 3945. 2000. Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni intitut FF. 5962. V. VODNIK 1811: Pismenost ali Gramatika za prve ole. Ljubljana. Z. VUETI 1989: Prilog prouavanju sufiksalne tvorbe imenica u suvremenom talijanskom jeziku. Linguistica XXIX. Ljubljana. 8199. P. WEISS 1993/94. Katere slovarje smemo priakovati po izidu Slovarja slovenskega knjinega jezika. JiS 39/78. 346350. M. ZAGAJEK 1791: Slovenska Grammatika oder Georg Sellenko's Wendische Sprachlehre in deutsch und wendischen Vortrag. Celje. M. ZORMAN 1996: Ekspresivne glagolske pripone tipa V/ C + r / l. Razprave. 137151. A. ELE 1997: Slovenski razvoj besedotvornih pomenov pri izglagolskih samostalnikih, posebno pri glagolniku. Slovenski jezik : Slovene linguistic studies. Ljubljana. 6990. 2001: Vezljivost v slovenskem jeziku. (S poudarkom na glagolu). Ljubljana. 2003: Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar. Ljubljana. SLOVARJI IN KORPUSNI VIRI G. AUGST 1999: Wortfamilienwrterbuch der deutschen Gegenwartssprache.Tbingen. J. BALINT 1997: Slovar slovenskih homonimov: Na podlagi gesel Slovarja slovenskega knjinega jezika, Ljubljana. F. BEZLAJ 1976, 1982,1995: Etimoloki slovar slovenskega jezika. IIII. Ljubljana. L. J. HERMAN 1975: A dictionary of Slavic word families. New York. T. JARNIK 1832: Versuch eines Etymologikons der slovenischen Mundart in InnerOesterreich. Celovec. J. KRAYAK, S. KUER 1994:Raunalniki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. A.I. KUZNJECOVA, T. F. JEFREMOVA 1986: Slovar morfem russkogo jazyka. Moskva. E. LINK 1990: Das Wrterbuch der Wortbildungsmittel. Wrterbcher/Dictionaries/ Dictionnaires. Berlin, New York: Walter de Gruyter, 12231230. A. MURKO 1833: Slovensko-nemki roni besednik. Gradec.
109

J. PENEV 1999: Slovoobrazuvatelen renik na svremennija blgarski knioven ezik: a ja. Sofija. P. SKOK 1971: Etimilogijski rjenik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Knjiga prva. Zagreb. 1972: Etimilogijski rjenik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Knjiga druga. Zagreb. 1973: Etimilogijski rjenik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Knjiga trea. Zagreb. Slovar slovenskega knjinega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki: Elektronska izdaja na ploi CD-ROM. Ljubljana 1998. SLOVENSKI PRAVOPIS, 2001. Ur. J. Toporii. Ljubljana. M. SNOJ 1997: Slovenski etimoloki slovar. Ljubljana. M. SOKOLOVA, G MOKO, F. IMON, V. BENKO 1999. Morfematick slovnk sloveniny. Preov. M. D. STEPANOVA 1979: Slovar slovoobrazovatel nyih elementov nemeckogo jazyka. Moskva, 164165. I. STRAMLJI BREZNIK 2004: Besednodruinski slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek za iztonice B. Maribor: Zora. A. N. TIHONOV 1985: Slovoobrazovatel'nyj slovar russkogo jazyka. Moskva. A. IVIC-Dular 1999: Besedna druina iz korena *god- v slovanskih jezikih. Pomenoslovna razlemba v kulturolokem kontekstu. Ljubljana: Zaloba ZRC SAZU. VELIKI SLOVAR TUJK, 2002. Ur. M. Tavzes. Ljubljana. KORPUS FIDA: http://www.fida. net/slo/index.html KORPUS NOVA BESEDA: http://bos.zrc-sazu.si

110