VIRI ZA ZGODOVINO SLOVENSKE ARHEOLOGIJE II

DAVORIN VUGA

P r e d nekaj leti zaeta serija objavljanja arhi valij , ki so p o m e m b n e za preuevanje zgodovine slovenskega starinoslovja (cf. K r o n i k a 27/2, 1979, 127, s sliko), dobiva zdaj drugo nadaljevanje in po svoji heterogenosti zajema tako razlina leta n a s t a n k a kot tudi razline arheoloke toke. Protagonisti so bleei figuri naega starinoslovja Alfonz Mllner in J e r n e j Penik, dalje ugledni u m e t nostni zgodovinar in konservator F r a n c e S t e le, v doslej malo znani vlogi arheologa p a nesreni Josip Mantuani, ki ni bil kos n a grmadeni zapuini svojih arheolokih p r e d hodnikov v deelnem muzeju ter tekoi a r heoloki problematiki n a K r a n j s k e m in p o zneje Slovenskem. Pojavljajo se m a n j znani Ivan Penik, nato v arheologiji sploh nezna ni fotograf Julius Mller, premalo obdelana osebnost samoukega raziskovalca in proslav ljenega najditelja si tule z Va, Janeza Gril ca, in naposled v literaturi le beno omenje n a fotografa Pire in K s t n e r jun., zasluna za edinstven d o k u m e n t o rimski ladji n a Ljubljanskem barju. Zal moramo priznati, da

j e na lanek v izobilju e neobdelanih a r h i v skih dokumentov, t a k o grafinih, pisnih in fotografskih le kaplja v morju, j e p a v e n dar spodbuda za nadaljnje delo. Dosedanje celovite objave arhivalij lahko pretejemo n a p r s t e (izjema so Demanovi dokumenti o ian skih koliih, al nekomentirani, cf. J. Kos, Poroilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneoHta v Sloveniji 6, 1978, 4359, s sliko in 2 faksimiloma). 1. Fotografija Mllnerjeve ladje v Lipah leta 1890. Mestni muzej v Ljubljani h r a n i iz virni fotografski pozitiv velike rimske p r e vozne ladje iz Lip n a Ljubljanskem barju, n a k a t e r e deske so naleteli delavci oktobra 1890 pri kopanju odvodnega j a r k a n a Koslerjevem posestvu (cf. A. Mllner, Argo 1, 1892, 27, T a b . I). Iz nadaljnjega besedila Mllnerjevega poroila je razvidno, da je Kranjski deelni muzej Rudolfinum zael izkopavanja n a m e s t u najdbe 25. oktobra istega leta, in sicer po izrecnem dovoljenju dr. P e t r a K o s lerja, ki je bil dal muzeju povsem proste r o k e pri raziskovanju t a k o imenitne starine.

SI. 1. Rimska ladja v Lipah. Izkopavanje A. MUnerja 31. 10. 1890

Delo na zemljiu je vodil muzealni kustos Alfonz Mllner (18401918). Za risanje plo vila je poskrbel Mllner sam, za fotografi ranje je pritegnil tajnika Pirca in Kstnerja j un. Z izkopom so konali do 30. oktobra, n a t o so 31. oktobra ladjo narisali, vkljuno z detajli, in fotografirali (o. c , 2). Torej je 31. oktober 1890 p o m e m b e n d a t u m za slo vensko arheologijo, saj imamo dokazano p r v o arheoloko fotografijo na Ljubljanskem b a r ju. Glede natanno zapisanega d a t u m a je p o m e n Pireve in j u n . Kstnerjeve fotografije v slovenskem prostoru e veji: kot t a k a je prvenec, n e glede n a nekoliko stareji posne tek Szombathyjevega izkopavanja pri Sv. Lu ciji leta 1886 ali 1887 (cf. Most na Soi 1880 1980. Sto let arheolokih izkopavanj [1981] 12, s sUko). Pirev in j u n . Kstnerjev fotografski p o zitiv (si. 1)^ meri 25 X 31 cm in je svetlo rja

vo toniran. Ospredje je ostro, v ozadju je m e h k a neostrina. Kompozicija posnetka je diagonalna, v ozadju n a desni j e vidna s k u pinica t r e h ljudi: dva k m e t a in moki v go sposki obleki, s svetlim klobukom in t e m n e j im suknjiem (skrajno desno. Mllner?); k m e t a sta opravljena v bela p l a t n e n a oblai la, n a glavi imata t e m n a klobuka. Za skupi nico je na gosto zloena ota. Obzorje je n e koliko poevno, spua se od leve proti desni. Pogled fotografa je segel priblino proti severovzhodu, proti Ljubljanici (ta se sluti za drevesi n a levi) in proti Ljubljani (na skrajni desni se v megli izgubljajo zadnji obronki Golovca). Kot antiteza r a v n e m u , p u s t e m u , otonemu obzorju n a desni nastopa n a levi skupina mladih brez. Fotografija je bila p o sneta z n e k e vije lege, verjetno s k u p a izm e t a n e zemlje. Rimska ladja (za prvo toza devno opredelitev in h k r a t i prvo objavo P i r -

eve in j u n . Kstnerjeve fotografije cf. D. Vuga, Ljubljansko barje v arheolokih obdob jih, K u l t u r n i in n a r a v n i spomeniki Slovenije 118 [1982] 23, 27, si. 21, k a r t a na s. 18 s, s. n. 8: najdie lei m e d Ljubljanico in cesto rna vasPodpe, severovzhodno od n e k d a njega Koslerjevega posestva s hio in gospo darskimi poslopji) j e dobro oiena, les se e mono kri zaradi suenja. Ob robu iz kopa n a desni j e nekaj vode. V ozadju j e vi den jarek, ki j e delno presekal ladjo (oktobra 1890). Fotografija je nalepljena n a svetlo siv karton, z gladko povrino, formata 34,5 X 40,2 cm, okraen z vinjetami. K a r t o n z n a lepljeno fotografijo obroblja rn okvir, okra en s k a n e l u r a m i . Na h r b t n i strani j e v okvir vstavljen e en karton, svetlo rjave b a r v e . Zgoraj levo j e zapis s rnilom: Ladja n a Barju. Spodaj j e pravokoten vijoliast ig: LAST MLO/LJUBLJANA/INVEN. T. 1017 (tevilka j e napisana z rdeim b a r v n i m svin nikom). Okvir je verjetno iz istega asa, kot j e bila narejena fotografska kopija, i n sicer kot k o n t a k t n a kopija z negativa n a stekleni ploi. O izvirnem negativu ne vemo n i ; p r a v tako n e vemo, ali j e obstojei Pirev in j u n . Kstnerjev posnetek edina fotografi

ja, ki j e bila na Mllnerj evo eljo posneta v Lipah. 2. Miillerjeva posnetka Situle z Va leta 1882. Grilevi s Klenika, hia t. 8, p . d. p r i Pleztovih, hranijo izvirni fotografski pozitiv ljubljanskega fotografa J u h j a Mllerja, na k a t e r e m j e znamenita figuralna Situla z Va, izkopana 17. januarja 1882 (cf. C. Deschmann, MCC N F 9, 1883, 16 ss. F . von Hochstetter, Denkschriften d. math.-naturwiss. CI. d. kais. Akad. d. Wiss. 47, 1883, 3 ss. F . Stare, Vae, Arheoloki katalogi Slovenije 1 [1955] 35 s, 65 op. 1, T. LVI, CICIV, priloga. J. K a s t e Uc, Situla z Va [1956]. D. Vuga, Zeleznodobne Vae, K u l t u r n i in n a r a v n i spomeniki Slovenije 100 [1982] 8 ss, si. 1, 910). N e dvomno e isto leto, najverjetneje spomladi 1882, j e v ljubljanskem Mllerjevem ateljeju (na Mikloievi cesti, v palai Ljudske poso jilnice, nasproti poznejega hotela Union) n a stala omenjena fotografija, ki je kot t a k a , z arheoloko motiviko, doslej najstareja zna n a na Slovenskem. Mller j e znamenito a n tiko fotografiral verjetno k m a l u po tistem, ko jo j e Deman odkupil za Deelni m u z e j , in sicer od najditelja Janeza Grilca (1860 1931). V literaturi sporoeni as najdbe i m F r h j a h r 1882 (cf. F . von Hochstetter, o. c .

Si 23. Prednja in hrbtna stran MUerjevega pozltiva oziroma vizitke iz leta 1882. Figuralna situla z Va

SI. 4. Julius Mller, Situla iz Va

10) je dokaz, da je bila t a k r a t situla e v ' muzeju. Verjetnost taknega dogajanja v zve- j zi s senzacionalno najdbo, za katero so tekla j dolgotrajna pogajanja med Grilcem in De- j m a n o m in ki je pritegnila obinstvo tako v ; Ljubljani kot n a D u n a j u (tja je bila posojena i za k r a t e k as in jo je tam, m o r d a e 1882. J leta, fotografiral odlien neznan mojster fo- i tografije; tehnino in vsebinsko so d u n a j ski posnetki situle bolji od Mllerj evih, prvi jih je objavil C. Deschmann, o.e.), p o trjuje tudi Grilev zapis n a h r b t n i strani vizitke, n a k a t e r o je nalepljen pozitiv situle, i pa v zvezi z nepoteno kupnino K r a n j skega deelnega muzeja. Mllerjev fotografski pozitiv (si. 2 in 3: fotografija in h r b t n a stran vizitke)- je svetlo.

rjavo toniran in nekoliko zbledel. Kopija ima j format 10,1 X 14,4 cm, vizitka iz trdega k a r - , tona p a 11,1 X 15 cm. Fotografija z vizitko i je t r i k r a t prelomljena, ogli so mono poko- ' dovani; tudi zgornji levi in spodnji desni kot sta prepognjena. V spodnjem levem k o t u je fotografija odtrgana od vizitke. P r i p o snetku situle gre za elno sredinsko k o m p o - j zi ci j o, bronasta figuralna vedrica stoji n a i temno rjavem polju, ozadje je svetlo rjavo. ' Ker je temnega polja le dobra estina celot-! n e fotografije, deluje kompozicija dinamino \ in potegne pogled tako n a situlo kot z nje, j od roaja navzgor. Roaj vedrice stoji p o - j konci. Posnetek je oster, na desnem boku \ situle se figure izgubljajo v megleni neostri- : ni. Svetloba je usmerjena n a r a v n o s t iz ospred- \

ja, m o r d a rahlo z leve strani, tako da je desni rob t r u p a vedrice e v rahli senci. Na r a m e n u in ustju so sence mono poudarjene. Po sencah za situlo je videti, d a je Mller uporabil dve lui, ibkejo z leve in monejo z desne, saj vedrica mee dobro vidno senco proti ozadju, do meje t e m n e povrine pri tleh. K e r n a svetlem ozadju ni sence p r e d m e ta, je Mller verjetno povrino retuiral. Sle dovi retuiranja so vidni tudi n a t e m n e m polju. V p r v e m figuralnem frizu na situli z Va je viden peec s konjem n a povodcu in dva jezdeca. V srednjem frizu se vidi gosti ja, v spodnjem lev s loveko nogo v relu in koute. Na h r b t n i strani vizitke je Grilev zapis s svinnikom: Toje tista situla / ko sem jo jest J o h a n / Grilc izkopau katero sem / p r a u zaslepo ceno p r o d a u / 5 za 18 gld p r o u lepo mej so / ogolfali ti permojduni / Lublanani. Izvirna pisava je mono zbledela, vse rke so e ponovno prevleene s svinnikom (vi deti je, da je to naredil e stari Janez Grilc, najditelj figuralne vedrice). V tretji in esti vrsti je d v a k r a t pripis s rnilnim svinnikom: izkopau in permojduni. Verjetno je to r o k o pis njegovega sina, e iveega J a n e z a Grilca (rojenega 1906). Tudi skupaj pisani besedi Toje v prvi vrsti sta prevleeni s rnilnim svinnikom. Zadnji besedi v tretji vrsti sta tako zbledeli, da nae branje, katero sem, ni povsem zanesljivo. Na d n u vizitke je t e m n o vijoliast ig: J U L I U S MLLER, ki dokazuje avtorstvo fo tografskega posnetka. Omenili bi e, da je spodnji figuralni friz vedrice mono pokodovan; luknja v foto grafiji meri priblino 0,8 X 0,9 cm. Izvirni Mllerjev pozitiv h r a n i Janez Grilc ml., Klenik 8. P r i pregledovanju i n v e n t a r n e knjige foto grafskih negativov v ljubljanskem Narod n e m muzeju smo leta 1982 ugotovili, da je inv. t. 414, steklena ploa, dejansko drugi MUerjev posnetek iz leta 1882, ki kae n a t a n k o nasprotno s t r a n situle z Va (to do kazuje p r a v identina, le zrcalna- lega tordiranega roaja vedrice). F o r m a t negativa je 10 X 14,6 cm, i n v e n t a r n a tevilka je v p r a s k a n a z iglo v zgornjem desnem kotu, obrnjeno.^ Na spodnjem delu poie je nalepljen rn papir, vse do dna vedrice, k a r ustreza e z n a n e m u Mllerj evemu pozitivu (od tod t o rej rn ton podlage!). Kvaliteta negativa, zla sti ostrina, povsem ustreza prej opisanemu Mll er j evemu posnetku, ki je ohranjen n a Kleniku pri Grilevih. Nasprotno p a v i n v e n

t a m i knjigi negativov v NMLj o stekleni plo i ni podatkov o avtorju. Vpisani so le naslednji p o d a t k i : Vae / Vaka situla figu r a l n a / Nar. muzej P 581 (napis na papirnati vreki, v kateri hranijo negativ). 3. Penikova risba vojakovega groba na Vaah leta 1889. V arhivu Arheolokega od delka Narodnega muzeja v Ljubljani h r a n i jo med drugimi risbami Ivana Penika (brata znamenitega starinokopa Jerneja [1835 1914]) tudi risbo vojakovega groba,'' ki sta ga 22. avgusta 1889 nad Klenikom pri Vaah izkopala Mllner in J e r n e j Penik (cf. A. Mll ner, Laibacher Zeitung 11. 9. 1889. J. Penik, MCC N F 15, 1889, 271. D. Vuga, Zeleznodobne Vae, 9, si. 6: p r v a objava risbe I. P e n i k a ; po vsem sode je bilo kopanje n a svetu Reze Poljanec, v hosti v bliini najdia figuralne situle z Va, n a ledini N a d Lazom). Risba je izdelana s svinnikom, n a t a n k e m r u m e n k a s t e m papirju, dolgem 31,5 cm in irokem 16 cm. Papir je po irini vekrat prepognjen. Mrli, t j . skelet, lei n a hrbtu, n a risbi je upodobljen podolno. Dobro so vidni p o d a t k i : bronasta dvogrebenasta elada (cf. D. Vuga, Zeleznodobne Vae, si. 16), p r a v o k o t n a pana spona, toreutsko okraena s figuralno upodobitvijo tirih zajcev in dveh prepelic (o. C , si. 25), dve sulici, samostrelna fibula certokega tipa, tri keramine posode, noi in neopredeljiv kovinski p r e d m e t (igla?). Zal je bila grobna celota po Mllnerj evi tipoloki ureditvi zbirk Kranjskega deelnega muzeja, Rudolf ina konec prejnjega stoletja razbita; po ohranjeni risbi je n e k a t e r e p r e d m e t e m o goe identificirati. Risba sama je sicer okor na, zlasti v pogledu upodabljanja lovekega okostja. Vrednost je p r a v v dokumentarnosti. Znotraj okvira, ki obroblja sliko skeleta, je po dolini, pod levim bokom vojaka, n a pisano besedilo v gotici, p r a v tako s svinni k o m (oitno je to rokopis Ivana Penika, e p r a v al risba ni podpisana; ve p a se, da je I v a n delal skupaj z b r a t o m n a n e k a t e r i h a r heolokih tokah in zapustil op dragocenih risb, n p r . zlasti v Neviodunu D r n o v e m pri Krkem). Nemko besedilo se glasi: Ein kel tischer H a u p t m a n ausgegraben den 22. Au gust 1889 in Watsch bei Littai. 1 1/2 m tief. Na h r b t n i strani lista so naslednji zapisi oziroma igi: D a r Slov. Matice v Lj. 21. 9. 1934 (sivo rnilo); NARODNI MUZEJ V LJUBLJANI. Arheoloko prahistorini od delek (vijoliast ig) ; RN 161 B (rdee rnilo). 4. Steletov arhiv o mitreju v Roancu. O edinstvenem arheolokem spomeniku in si t u in sub divo, mitreju n a ledini J u d o v j e

n a d Roancem, ki ima oltarni relief vklesan v ivo skalo (cf. Arheoloka najdia Slove nije [1975] 241 z navedbo stareje literature)

SI. 5. Risba Ivana peSnlka. Vojakov grob, izkopan nad Klenlkom pri Vaah 22. 8. 1889

je ohranjen tudi zanimiv arhiv prof. dr. F r a n ceta Steleta (18861972), zdaj v lasti Zavoda SR Slovenije za varstvo n a r a v n e in k u l t u r n e dediine. S k u p n o gre za 7 d o k u m e n t o v (5 dopisov in dva fotografska negativa n a ste kleni ploi).^ Najstareji dopis, s t a n d a r d n e g a formata avstrijskih aktov, datira s 7. j a n u arjem 1914 in je bil od c. k r . Centralne k o misije za spomeniko varstvo na D u n a j u n a slovljen na H e r r n k. k. P r a k t i k a n t e n Dr. F r a n z Stele in Laibach; a k t j e bil vloen v arhivski ovitek K. k. Zentral Kommission fr Denkmalpflege (Krain) pod t. 46, 16. j a n u a r j a 1914 (arhiv ZSRS VNKD, t. 46/del. t. 53/1914): Betreff: Rozance bei Tschernembl, M i t h rum. Dem V e r n e h m e n nach, h a t das Landes m u s e u m Rudolfinum das M i t h r u m in Ro zance gekauft u n d beabsichtigt, das Kultbild m i t der Inschrift nach Laibach zu t r a n s p o r tieren. D a Bild u n d Inschrift aus dem gewach senen Felsen herausgearbeitet sind, w r e dies ein Vandalismus, gegen den entschieden Stel lung g e n o m m e n w e r d e n msste. Sie w e r d e n beauftragt, schleunigst zu er h e b e n u n d berichten, ob u n d wie weit diese Nachricht den Tatsachen entspricht. Der Vizeprsident: i. V. S c h u b e r t - Soldern Na spodnjem delu elne strani ovitka za a k t e j e Steletov pripis: Hrsgb. Dr. Jos. Mantuani, Musealdirector Laibach. Das E x p . w i r d b e r gefr. E r h e b u n gen bermittelt. Laib., 16./I. 14 Fr. Stele. G r e za u r a d n i dopis (tipkopis) Komisije v zvezi z aktom 7285 ex 1913, oitno z n e k i m obvestilom o n a m e r a v a n e m izsekanju k u l t n e podobe mitreja iz skalne stene in njeni p r e mestitvi v Ljubljano (to naj bi izpeljal D e elni muzej). Stele je dobil ukaz, naj preveri resninost govoric o t a k e m vandalizmu. Steletov pripis k a k t u dokazuje, da se je kot mlad deelni konservator za Kranjsko n e m u d o m a lotil naloge in u k r e p a l pri m u z e j skem direktorju Mantuaniju. Kako se je za deva razpletla, ni znano. V ustrezni a sovni distanci lahko pripomnimo, da n a m e r a v a n i Vandalismus za ohranitev spomenika le n e bi bil t a k o slaba poteza; seveda bi morali n a p r v o t n o mesto vstaviti kopijo reliefa. Sooeni smo n a m r e z n e n e h n i m p r o padanjem reliefnih podob in napisa, k a r je posledica t a k o onesnaenja ozraja kot s t a l ne vlage. S t r e h a n a d oltarno podobo bi p r o p a d a n j e izrednega epigrafsko-likovnega spo menika le odloila za k r a t k o dobo (sicer je

bila streha p r e d m e t t u d i zadnjega a k t a iz Steletovega roanskega arhiva). Drugi Steletov akt j e pronja Poverjenitvu za uk itd. v Ljubljani, da se konservator udelei izkopavanja rimskega mitreja v Roancih pri rnomlju in prazgodovinske go mile pri Botanju n a Dolenjskem. Vodstvo n a m e r a v a n e g a dela ima ravnatelj De. m u zeja dr. J. M a n t u a n i . Rokopisna pronja je datirana 18. VL 21 in nosi podpis Fr. Steleta. A k t je vloen v ovoj starih s t a n d a r d n i h m e r kot arhivalija Spomenikega u r a d a za Slove nijo pod letom 1921, t. 105, 17. jun. 1921 (arhiv ZSRS VNKD, t. 105/1921). V istem ovoju je t u d i tipkan odgovor Poverjenitva za u k in bogoastje t. 3321 z dne 24. junija 1921, naslovljen Spomenikemu k o n s e r v a t o r j u dr. F r a n c u Steletu v Ljubljani, Sv. P e t r a C. 77, v zadevi: Spomeniki urad, rimski m i trej v Roancu pri rnomlju in mogila pri Botanju. Prosilcu j e dovoljena udeleba pri prej navedenih izkopavanjih, po vrnitvi m o r a predloiti potni raun. Podpisani vodja p o verjenitva j e : S k a b e r n . V d r u g e m ovoju Spomenikega u r a d a za Slovenijo, za leto 1921, t. 123, 2. jul. 1921 (arhiv ZSRS VNKD, t. 123/1921) je izrpno Steletovo poroilo o izkopavanju v Roancu in pri L u k o v k u pri Trebnjem. Rokopisni do pis P o v e r j . za uk itd. v Ljubljani ima s t a r e s t a n d a r d n e m e r e in se glasi takole: Mitrej je bil p r e k o p a n pod vodstvom dr. M a n t u a n i j a v moji navzonosti med 25. in 30. jul. 1.1. Delali so trije delavci. P r e k o p a l i so prostor pod votivno ploo. Najdena j e bila samo navpina p r e g r a d a p r a v p r e d plo

o k a k i h 50 cm od osnovne stene oddaljena in obojestransko zraena z ivo skalo. Izgle da, da je ta p r e g r a d a p r o d u k t loveke roke. Drugae ni bilo najdenih u m e t n i h formacij, pripravljenih za k u l t : najden je bil elezen rimski no, ve kosov t e r r e aretine in p a r kosov rdee grobe glinaste posode vse r i m skega izvora. Prostor, ki je po svoji n a r a v i idealen kultni prostor, je sluil t a k i m n a m e n o m oitno samo izjemoma. Poroilo poverjenitvu poda dr. M a n t u a n i . a. a. Lj. 1. VIII. 1921. Na h r b t n i strani lista je Steletov, p r a v tako rokopisni p r i p i s : Razen tega sva prekopala mogilo pri Lukovi ci pri Trebnjem najdeni dve glinasti posodi deloma o r n a m e n t i r a n i , ena profilirana. Ostanki oglja in kepa eleza, k a k o r se jih najde veliko v okolici in iz esa se da sklepati n a prazgodovinsko elezno r u darstvo. Lj. 1. VIII. 1921. Fr. Stele. Gre za prvo pisano avtopsijo kontrolnega izkopavanja v Roancu. Sicer so bili izsledki objavljeni v ZUZ 1, 1921, 188, po k a t e r i h naj bi bil mitrej le obasno svetie (cf. tudi ANSI, 241). Iz akta ni razvidno, zakaj ni p r i lo do izkopavanja v Botanju. Mono je, da je >>Lukovk pri Trebnjem, ki ga sicer ANSI ne pozna, preprosto Lukovec pri Botanju, kjer se omenjajo Penikova in Kuljanova kopanja, n e p a tudi morebitno M a n t u a n i j evo izkopavanje 1921, leta, cf. o. c , 248. Vpraanje L u k o v k a ostaja brez upotevanja drugih a r hivalij in zlasti obhoda zemljia e nadalje odprto. Pokazati m o r a m o e en Steletov d o k u m e n t iz leta 1921, in sicer n a stekleno ploo n a r e -

Sl. 6. F. s t e l e , Mitrej v R o ancu, julija 1921

Sl. 7. J. v e r b i e , Roanskl mitrej na ledini Judovje

jeni fotografski posnetek oltarne podobe m i trej a v Roancu in t r e h delavcev (sl. 6). P l o o h r a n i a r h i v ZSRS VNKD, meri 14,6 X 9,8 cm. Posnetek je oster in ima odlino k o m pozicijo, ki jo bogatijo sence in listje v ospredju. O l t a r n e podobe so n e k a k o v sredini fotografije, napis z dobro vidnimi kapitalami je n a d polkronim svodom. P o d obokom j e upodobljen Mitras na bikovem h r b t u , k a k o zasaja no v klavno rtev. Dobro se vidita doprsna reliefa Sola (levo) in L u n e v majhnih niah s polkronim svodom; spodaj sta v ve jih, pokonnih in podobno obokanih niah K a u t o p a t e s (levo) in Kautes. N a veliki oltarni mizi je n a levi tik pod Mitro in b i k o m upodobljen korpijon, poosebljenje zla. Na sredini se vzpenja n a bika kaa, ki pomeni zemljo. Na desni spodaj je, vzpet n a zadnji nogi, upodobljen pes, ki lie bikovo k r i ; pasji nogi sta delno e zunaj okvira reliefnega polja, k a r je antiteza di n a m i k i prizora z Mitro in h k r a t i domiseln p r i m e r razbijanja toge simetrije reliefne ce lote. Mitrova votivna skupina n a Steletovi fotografiji lepo izstopa zaradi monih senc. Tudi razpoke v ivi skali n a d reliefom so za radi monih senc dobro vidne in delujejo h k r a t i zlovee, vzneseno in n e m i r n o kot prie pomenljivega kultnega dejanja spodaj n a ravni steni (na levem delu oboka nad Mi t r o pokodovani verjetno m e h a n s k o ; tudi obrazi figur imajo m e h a n s k e pokodbe). Ste letov odlini posnetek z arheolokim m o t i v o m n a desni bogatijo portreti t r e h M a n t u a nijevih delavcev, mlajih k m e t o v z ostrimi obraznimi potezami (posledica vojnih let!) in zgaranimi rokami. Mehka neostrina listja v ospredju deluje kot zavesa n a odru, n a k a t e r e m trije moaki v arhainem mitinem oko lju napeto sledijo fotografovim, t j . Steletovim gibom. D o k u m e n t a r n a vrednost posnet

ka je izjemna, saj gre za prvo d a t i r a n o foto grafijo Mitrovega oltarja v Roancu (konec julija 1921). V primerjavi s sedanjim v i d e zom so reliefi e dobro ohranjeni. V zvezi z omenjenim Steletovim posnet k o m naj dodamo da je v vodniku R. Badjure, Jugoslovenske Alpe. 1 d e o : Slovenija (1922) 141, s sliko, objavljena tudi fotografija J. Verbia s podnaslovom Judovje kod Semia (sl. 7). G r e za prvovrsten fotografski motiv s elno podolno kompozicijo, z votivnim r e liefom v sredini in dvema b r k a t i m a , gospo sko obleenima moakoma srednjih let n a levi. Latinski napis n a steni ima rke p r e vleene z barvo (verjetno rdeo), k a r n a S t e letovem posnetku ni vidno. Ker tudi n a Ste letovi fotografiji iz leta 1933, ki jo prinaamo malo dalje, ni opaznih z barvo prevleenih rk votivnega napisa, je zelo verjetno, da je Verbiev posnetek stareji od leta 1921. Mor da je moak z gosposkim klobukom, ostrimi koatimi brki in zailjeno bradico, ki d e m o n strativno uperja kazalec desne roke v votivni napis P . Aelii Nepota, Procula in Firmina, sam muzealni direktor Josip M a n t u a n i (za podobnost za njegovim portretom, ki ga je naslikal e v avstrijskih letih M a n t u a n i j e vega ravnateljevanja F r a n Tratnik, cf. P . P e t r u , Argo 10/1, 1971, 27, s sliko n a levi). K e r Steletov a r h i v belei aktivnost Deelnega muzeja Rudolf ina v zvezi z roanskim m i t r e j e m konec leta 1913, je mono, da j e Verbiev profesionalni posnetek nastal n e k a k o v tem asu. T e r m i n u s ante q u e m non je leto 1909, k o n k r e t n o 11. junija, ko je M a n t u a n i prevzel vodstvo Deelnega muzeja, po odhodu Valterja mida (o. c , 25). K e r je bil mitrej v Roancu nenehen p r e d m e t Mantuanijevega zanimanja, k a r naposled potrjuje tudi njegov ambiciozni izkopavalni poseg leta 1921, je t a k n a naa identifikacija desne osebe n a

SI. 8. F. Stele, Izkopavanje v roanskem mltreju, julija 1921

Verbievi fotografiji zelo verjetna. Nasprotno j p a je moak n a desni n e z n a n ; zanimivo je, v k a k n e m nasprotju je z Mantuanijem n a svoji levi: M a n t u a n i k a r kipi od svoje a v t o ritativnosti, m e d t e m ko njegov sosed n e k a k o v zadregi dri klobuk v desnici, skreni n a j prsi in deluje ponino. j V i n v e n t a m i knjigi negativov arhiva ZSRS j V N K D je vpisanih e 7 fotografskih n e g a t i - j vov n a stekleni ploi, k jih je posnel Stele, j oitno leta 1921: 5 negativov se n a n a a n a i

Roanec (tu bi pripomnili, da manjkajoi p o - j snetek s t. 5790 m o r d a ni iz leta 1921, p r a v j zaradi tako visoke i n v e n t a r n e tevilke), dva \ pa sta z Lukovka. Vsi posnetki so izbrisani j iz evidence, k a r najverjetneje pomeni, da jih j ve ni. Sreni okoliini se imamo zahvaliti, ; da so ohranjene fotografske kopije t r e h iz virnikov n a ploi, narejene verjetno konec 50. ali v zaetku 60. let (to bi tudi dokazovalo as, do kdaj so bili negativi e v evidenci inventarja negativov ki sicer vsebuje p r e

si.

9. F. s t e l e . Gomila Lukovku, julija 1921

Sl. 10. F. Stele, Izkop g o mile v Lukovku, julija 1921

teno umetnostnozgodovinsko tematiko, z redkimi arheolokimi in drugimi izjemami; omeniti velja, da pogreani posnetki niso bili vneseni v i n v e n t a r arheolokih negativov, ki se v zavodovi dokumentaciji vodi posebej). Vsekakor je najzanimiveji posnetek z nekdanjo t. 1598, ki ga je posnel Stele ob izkopavanju v mitreju konec julija 1921 (sl. 8). K o m e n t a r k fotografiji, ki sicer n i m a umetnikih kvalitet, ni p o t r e b e n : kae n a m re tipino metodo izkopavanja v obdobju, k o j e Deelni muzej, kasneji Narodni muzej ostal brez olanega arheolokega k a d r a in je to odsevalo t a k o v metodi izkopavanja kot skrbi za usodo arheolokih tok ter i n v e n tarizaciji arheolokih n a j d b novitet. Kopali so preprosto le za najdbami, zasilno oien izkop so sproti zasipali z izkopano zemljo. O k a k i grafini dokumentaciji ni sledu. O m e nimo n a j , da j e reliefna Mitrova skupina n a skrajnem levem robu posnetka, e zunaj vid

nega polja. Pod Roancem so vpisani e tirje negativi, ki niso ohranjeni niti v pozitivu: 1645 m i t r e j ; 1660 in 1661 Roanci, delo na t e r e n u (Steletov rokopis v i n v e n t a m i knjigi); 5790. Tudi obe Steletovi fotografiji gomile v L u k o v k u i m a t a predvsem d o k u m e n t a r n o v r e d nost. Sicer bi lahko pripisali doloeno m e r o umetnikega uta in n e n a v a d n e elne k o m pozicije z diagonalno se dvigajoimi drevesi edino posnetku z nekdanjo t. 1650, oznae n i m kot Lukovk, hosta, ki kae gomilo in izkopavalce p r e d zaetkom dela, n a e n e dotaknjenem arheolokem spomeniku (sl. 9). Zelo verjetno j e za oko prijeten posnetek n a stal bolj po nakljuju in n e kot posledica za vestnega avtorjevega estetskega iskanja in zamisli. Fotografija se uvra med r e d k e k l a sine fotografske d o k u m e n t e n a zemljiu, ki beleijo t a k o poseg kot tudi same osebnosti iz zgodovine naega starinoslovja. Ekipa stoji

SI.

11. F. Stele, Mitrej Roancu leta 1933

n e k a k o n a v r h u oziroma pod v r h o m gomile. Na skrajni levi j e dr. Josip Mantuani, gologlav, z znailno pleo in ilasto brado, v beli srajci in razpetem t e m n e m telovniku; hlae ima t e m n e . Ostale osebe so okoliki kmetje, v belih srajcah in t e m n i h hlaah, telovnikih oziroma p r e d p a s n i k u , vsi pokriti z znailnimi kmekimi klobuki. V r o k a h drijo orodje. Delavci so mladi fantje; le razkoraeni m o ak na desni, ki vihti v r o k a h rovnico, je videti nekoliko stareji od njih; ima k r a t k o prirezane b r k e ; po odloni dri sode je mlad gospodar. Gomila je srednje velika s p r e m e rom najve 10 m in viino okrog 2,5 m. Lei v mladem, preteno b u k o v e m gozdu; naj de beleje drevo v ospredju na levi je gaber. Posnetek z nekdanjo t. 1597, oznaen kot Lukovk, gomila, kae izkopan j a r e k skozi t e m e gomile, irok priblino 1 m in dolg m o r d a 3 m, grobo zastavljen v arheoloki spomenik (si. 10). rna sprehajalna palica v j a r k u , bli e desni dalji stranici izkopa, verjetno ozna uje prostor haltatskega groba, kjer sta bili najdeni keramini posodi. N a d j a m o slonijo n a k r a m p i h in rovnicah trije delavci, prej opisani kmeki fantje. Posnetek je d o k u m e n t o uveljavljeni kopaki metodi arheolokih raziskovalcev v 20. letih. Zadnji Steletov fotografski posnetek roan skega mitreja je iz leta 1933 in se hrani v inventarju negativov arhiva ZSRS VNKD pod t. 8380 (si. 11). Steletov rokopis v in v e n t a m i knjigi se glasi: Roanci F r . Stele 1933. Negativ j e celuloidna ploa formata 9 , 8 X 1 4 , 9 c m ; desno spodaj, pokonno ob^

robu, je Steletov pripis s rnilom: Roanci in inv. t. 8380. Fotografija je izrazito m o j strska in kae elno kompozicijo z bolj v desno p o m a k n j e n i m osrednjim motivom Mitrovo votivno skupino. Spet obudujemo isto razbrazdano povrje ive skale n a d r e liefom, z monimi sencami; gre za ostanek spodmola oziroma e v antiki p o d r t e k r a k e jame. V ospredju in n a levi je bujno rastlinje, ki s svojo m e h k o neostrino objema osrednje dogajanje in le poveuje izpovednost motiva z Mitrovo skupino. S t e m lirskim motivom je Stele dale prekosil svoja dotedanja foto grafska snovanja v Roancu. Zadnji Steletov roanski a k t je kopija d o pisa IV. oddelku (za prosveto) banske u p r a ve (Dravske banovine) t. 185 ex 1937/Konservator z 12. XI. 1937 (arhiv ZSRS VNKD, t. 185 a/1937). Tipkano besedilo n a prvi stra ni lista se glasi: Roanski mitrej s svetom p r e d seboj je last ljubljanskega Narodnega muzeja. Ta je dal p r e d tremi leti napraviti n a d reliefom zaitno streho. P r e d nekaj a som j e radi ohranitve tega spomenika p r o silo za podporo pri muzeju Sokolsko drutvo v rnomlju. Muzej je sporoil, da plaa r a un za u k r e p e , ki bi bili potrebni za o h r a n i tev in zavarovanje spomenika. Ni pa dobil nikakega poroila ve. Muzej poskrbi od asa do asa tudi za to, da se oisti predprostor mitreja in pot ogroajoega ga robidovja. K e r pa je p r o m e t po tej poti malenkosten, je trajneji uspeh izkljuen. Zavarovati r e lief pred kodoeljnimi kvaritvami pastirjev etc.j ki meejo vanj kamenje, j e nemogoe.

ker bi tudi najtrdneja ograja v tej samoti n e izdala dosti. G. dr. Mala sem obvestil o tej pobudi b a n skega sveta in mi j e po gornjih informacijah obljubil, da bo zadevo uredil osebno in dal obnoviti streho, e bi bila e razpadla. Fr. Stele ban. spomeniki referent. Na h r b t n i strani zgornje polovice lista je Steletov tipkani d o d a t e k : V p r o r a u n u od delka za prosveto sem videl tudi znesek za varstvo zgodovinskih spomenikov. Belokrajina ima mnogo zgodovinskih spomenikov. Lahko reem, da so v Beli Krajini zgodovin ska tla iz prazgodovinske in bronaste dobe. Obirni kompleksi Bele Krajine so bili e pokopani, toda ali Bog je veina izkopanih p r e d m e t o v odla v tujino, v A m e r i k o in d r u gam. Vojvodinja M e k l e n b u r k a je pri nas mnogo izkopavala in je nala mnogo d r a g o cenih zgodovinskih predmetov, toda vse je odnesla s seboj. Doma ni ostalo skoraj ni. To p a radi tega, k e r se za t e stvari pri nas ni nihe brigal. I m a m o pa v e n d a r e nekaj zgodovinskih spomenikov, izmed katerih je najlepi Mitrov tempelj blizu rnomlja. T o da tudi ta tempelj je izroen pogubi, e se ne bo pravoasno kaj storilo za njegovo ohra nitev. Sedaj se pastirji igrajo okrog tega templja, meejo kamenje v izklesane podobe itd. Zato prosim bansko u p r a v o , da stori vse, k a r je v njeni moi, da se ohranijo nai zgodovinski spomeniki. Ce bo b a n s k a u p r a v a to storila, bo s t e m pripomogla, d a se bo pri nas razvil v veji meri tujski promet. P r e prian sem, da bo marsikak tujec priel r a d pogledat nao Belo Krajino, e bo zvedel.

kako lepo so urejeni nai zgodovinski spo meniki. Na spodnji polovici h r b t n e strani a k t a je Steletov tipkani dodatek: V p r o r a u n u oddr. rnomelj / prosilo za podporo / S t r e h a narejena / pred 3 leti. / Muzej plaa raun. / Ravn. muz. le to osebno / uredi. Poslej v letih med obema vojnama ni ve arhivskih podatkov o roanskem mitreju. Zaitna streha, omenjena leta 1937, je v e r jetno propadla v zadnji vojni. Roanske a r hivalije meejo novo lu n a osebnost in de javnost prof. dr. Franceta Steleta, ki je imel kot prvi profesionalni konservator n a Slo venskem izreden posluh t u d i za arheoloke spomenike in njihovo varovanje.

OPOMBE 1. Na fotografijo lipenske ladje me je opozo ril Miha B u dj a, dipl. arheolog, za kar se m u zahvaljujem. Prav tako se zahvaljujem vodstvu Mestnega muzeja v Ljubljani, ki mi je dovolilo objavo fotografskega dokumenta. 2. Grilevim s Klenika se zahvaljujem, ker so mi dovolili o b javo izjemnega fotografskega dokumenta za zgo dovino arheolokih Va. Za prvo omembo te arhivalije ef. D. Vuga, Arheo 2, 1981 (1982), 72. 3. Vodstvu Narodnega muzeja v Ljubljani se zahvaljujem, ker je dovolilo objavo posnetka iz inv. 414. 4. Prof. dr. Stanetu Gabrovcu, vodji Arheolokega oddelka Narodnega muzeja se z a h valjujem, ker mi je dovolil objavo risbe I. P e nika z upodobitvijo vojakovega groba iz leta 1889. 5. Za opozorilo na roanske Steletove arhivalije se zahvaljujem dr. Ivanu Komelju. Prav tako se zahvaljujem Zori Tuner za pomo pri pravilnem branju Steletovega rokopisa.