PREISKAVA, PRIMERJAVA IN IDENTIFIKACIJA PRSTNIH ODTISOV

Anatomija koe Koa na povrini prstov, dlani in stopal ni gladka, ampak je sestavljena iz ukrivljenih rt. rte, ki tvorijo tudi razline vzorce, se imenujejo papilarne linije oziroma papilarne rte Morfogeneza prstnih odtisov Razvoj lovekega plodu Roke 5 6 teden Prsti 6 7 Papilare 7 8 opazne, v 10 pa e lepo profilirane Uvod Daktiloskopija - veda, ki se ukvarja s konimi reliefi prstov, dlani in stopal 'daktylos' pomeni 'prst', 'skopein' pa 'gledati' oziroma 'videti' Uvod Identifikacijska vrednost daktiloskopije je zasnovana na dveh znanstveno in mednarodno priznanih dejstvih: da ni dveh oseb s popolnoma enakimi prstnimi odtisi da se le-ti ne spremenijo (razen po velikosti) od rojstva do razpada trupla Naloge daktiloskopije: registracija storilcev KD po prstnih odtisih ugotavljanje istovetnosti storilcev KD brez dokumentov, ko o sebi noejo oziroma ne morejo dati podatkov ali so le-ti lani ugotavljanje istovetnosti mrtvih oseb po prstnih odtisih potrjevanje identitete oseb pri navajanju njenih podatkov ugotavljanje storilcev kaznivih dejanj po prstnih sledeh na krajih kaznivih dejanj in dokazovanje navzonosti storilcev na kraju kaznivih dejanj razvranje prstnih odtisov v razline skupine in klasificiranje (tako kartoteno kot raunalniko) itd. PRSTNI ODTISI Pojem 'prstni odtisi' vkljuuje t.i. odvzete odtise prstov in dlani, npr. pri daktiloskopiranju: osumljencev KD oseb za preverjanje identitete mrtvih oseb za identifikacijske potrebe domaih oseb pri kaznivih dejanjih zaradi izloitvenih postopkov ipd Klasifikacija prstnih odtisov Vpraanja, s katerimi se je Francis Galton znanstveno ukvarjal konec devetnajstega stoletja, so bila: Ali so prstni odtisi pri vsakem loveku individualni, tako da bi se lahko po njih spoznala doloena oseba? Ali ostanejo lovekovi prstni odtisi vse ivljenje nespremenjeni? Ali bi se dalo prstne odtise klasificirati tako, da bi bilo mogoe karton e registrirane osebe ob ponovnem odvzemu prstnih odtisov, ko oseba nima pri sebi dokumentov oziroma noe ali ne more dati osebnih podatkov, najti v kartoteki? V odgovor na vpraanja je - s predelavo in dopolnili Edwarda Henryja 1901 leta izla knjiga z naslovom Klasifikacija in uporaba prstnih odtisov in s tem je nastal tudi 'Galton-Henryjev klasifikacijski sistem'. Po letu 1910 je daktiloskopija postala znana tudi na Slovenskem. Henryjevo knjigo sta prevedla v nemino Kamillo Windt in Siegmund Kodiek.

Galton in Henry sta razvrstila prstne odtise v pet osnovnih vzorcev: vrtinasti ali kroni vzorci (Whorl) enostavni ali isti loki (Arcus) radialne in ulnarne zanke (Loop) ter jelkovi loki (Tented Arches). Evidenca daktiloskopiranih oseb ZKP (149. len): ONZ smejo vzeti osebi prstne odtise, e so podani razlogi za sum. Prav tako pa tudi, e je potrebno ugotoviti, igavi so prstni odtisi na predmetih, za katere je verjetno, da so utegnili priti v dotik z osumljencem (izloitev domaih). ZPol (35. len) daje pooblastilo policistom, da smejo odvzeti prstne odtise osebam katerih identitete ni mogoe ugotoviti na drug nain ali pa, e so mrtve. ZPol (59. len) policija med drugim zbira, obdeluje, shranjuje in upravlja z evidenco daktiloskopiranih oseb. Strokovno navodilo za vodenje evidence daktiloskopiranih oseb http://intranet.policija.si/intranet/ PRSTNE SLEDI Prstne sledi oziroma sledi papilarnih linij dlani, prstov in podplatov so sledi, ki jih storilec pusti na kraju KD oziroma so povezani s krajem ali rtvijo. Nastanek in sestava sledi papilarnih linij Na papilarnih linijah so znojne pore, ki neprestano izloajo znoj. Znoj je sestavljen iz cca. 99 % vode, ostale sestavine pa so: aminokisline, sladkor, kloridi, maobe in senine. Posledica tega je, da se pri dotiku, npr. dlani, znoj prenaa na dotaknjeno povrino in na njej pusti sledi papilarnih linij. Sledi papilarnih linij so lahko vidne ali pa nevidne Kaj vpliva na nastanek? koliina znoja, lastnosti povrine koe (trda, izsuena, suha, vlana, ipd.), primernost povrine, na kateri so sledi papilarnih linij, psihino stanje osebe (veje izloanje znoja), temperatura prostora (pri viji temperaturi voda iz znoja bolj intenzivno izhlapeva, prav tako se beljakovine hitreje sue in s tem slabe veejo nase sredstva za izzivanje sledi), vlanost prostora, vremenski pogoji (de, megla, smog, sonce) itd. Vidne in nevidne sledi Vidne: sledi, ki jih opazimo s prostim oesom. To so lahko sledi na pranih povrinah, obarvane sledi (kri, rnila, barva, olja, maobe), vtisnjene ali plastine sledi (kadar storilec prime mehke snovi kot so vosek, ilovica, smola, okenski kit, lepilo), sledi, ki nastanejo z reakcijo med prstno sledjo in povrino (oksidacija povrine,) in znojne sledi (na povrini se vidi znoj) Nevidne: oziroma latentne sledi so tiste, ki jih s prostim oesom ne vidimo, mogoe pa jih je izzvati oziroma poudariti z mehaninimi, keminimi ali optinimi postopki Iskanje, izzivanje in zavarovanje sledi miselna rekonstrukcija dejanja vizualni pregled povrin svetloba pod doloenim kotom in z izbrano valovno dolino

sled se oznai npr. z zaporedno tevilko, rko ali kako drugae, nato pa fotografira s priloenim merilcem Metode detekcije prstnih sledi Optina metoda Fizikalne metode Fizikalno- kemijske metode Kemijske metode Optina metoda Je opredeljena kot nedestruktivna metoda, saj z njo ne pokodujemo sledi in njihovih nosilcev. Se uporabi pred ostalimi postopki izzivanja. Gre obiajno za uporabo mone svetlobe v kombinaciji z razlinimi optinimi filtri. S tem se povea kontrast med sledjo in podlago, na kateri se ta sled nahaja, in izbolja vidnost sledi. Forenzini svetlobni vir, navadna svetilka z belo svetlobo, laserji, Optine metode so enostavne in uinkovite, uporabne tako v laboratoriju, kakor tudi na terenu. Fizikalna metoda So zelo dobre za izzivanje latentnih prstnih sledi V praksi se najpogosteje uporabljajo. Razlini praki (aluminijev, magnetni, vedski rni) Fizikalne tehnike: praki Najstareja in najmanj sofisticirana metoda za izzivanje prstnih sledi Naj bo prvotno uporabljena na neporoznih materialih Dobra, ko je uporabljena skupaj s Super Glue Fuming (cianoakrilatne pare) * preko 85 % prstnih sledi je izzvanih s to metodo Fizikalno- kemijske metode Niso primerne za uporabo na terenu in se uporabljajo samo v laboratorijih (as) Sled na kraju KD je torej treba zavarovati skupaj s podlago. Za izzivanje sledi na poroznih povrinah se uporabljajo npr. jodove pare, za gladke, neporozne, pa npr. cianoakrilat Kemijske metode Uporabljajo se za prstne sledi na poroznih povrinah ali za vtisnjene sledi, prav tako na poroznih povrinah. Srebrov nitrat, ninhidrin, DFO (1,8 diaza-9-fluoren), RTX. Zavarovanje sledi papilarnih linij s fotografiranjem, z daktiloskopsko folijo: 1. bela 2. rna 3. prozorna ter instantna. 4. s samolepilnimi trakovi, 5. s silikonskimi materiali itd. Primerjava in identifikacija Daktiloskop zakljui s pozitivno identifikacijo primerjavo prstnih sledi, najdenih na kraju kaznivega dejanja, in prstnega odtisa osumljenca, ko: med njima dosee popolno skladnost in med njima ni pomembnejih razlik.

Identifikacija ter (ne)numerini standardi Edmond Locard (1911) min. t. individualnih znailnosti, potrebnih za prstno identifikacijo 3 delno pravilo: 12 => identifikacijska gotovost ni vpraljiva 8 12 => dva strokovnjaka Manj od 8 => identifikacijske gotovosti ni, mona je le domneva sorazmernega tevila uporabnih znailnosti ZAKLJUEK Preiskovalec prstnih odtisov opravi pozitivno identifikacijo (Povzeto po David-u Witzke-ju): - primerni treningi - izkunje - primerna sposobnost Uporaba znanstvene procedure, npr. t.i. ACE-V - Analysis (analiza, preiskava) - Comparison (primerjava) - Evaluation (vrednotenje) - Verification (verifikacija)

Prezentacija strokovnih oz. izvedenskih mnenj na sodiih Identifikacijski postopek zavisi od treh stopenj, ne le od tok (David Ashbaugh)! Stopnja 1; papilarne linije (vzorenje) Stopnja 2; formacija papilarnih linij (konujoe, vilienje, pike, brazgotine, gube, pregibi) Stopnja 3; deviacija poteka papilarnih linij (struktura ali formacija, ki vkljuuje irino, obliko, pore in ostale detajle).

IDENTIFIKACIJA RTEV MASOVNIH NESRE

VSEBINA 1. Kdaj govorimo o mnoini nesrei 2. Kaj je identiteta 3. Kaj je bistvo identifikacijskega postopka 4. Delitev identifikacijskega postopka 5. Identifikacija po krim-tehninih in sodnomedicinskih metodah 6. Organizacijska shema kraja nesree 7. Vrste in postopki najpogosteje uporabljenih identifikacijskih metod 8. Ekipe 9. Obrazec za identifikacijo rtev mnoinih nesre (PM in AM) Pomen pojmov Nesrea je dogodek ali vrsta dogodkov, povzroenih po nenadzorovanih naravnih in drugih silah, ki prizadenejo oziroma ogrozijo ivljenje ali zdravje ljudi, ivali ter premoenje, povzroijo kodo na kulturni dediini in okolju v takem obsegu, da je za njihov nadzor in obvladovanje potrebno uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva. Naravne nesree so potres, poplava, zemeljski plaz, sneni plaz, visok sneg, moan veter, toa, led, pozeba, sua, mnoini pojav nalezljive loveke, ivalske ali rastlinske bolezni in druge nesree, ki jih povzroijo naravne sile. Druge nesree so velike nesree v cestnem, eleznikem in zranem prometu, poar, rudnika nesrea, poruitev jezu, nesree, ki jih povzroijo aktivnosti na morju, jedrska nesrea in druge ekoloke ter industrijske nesree, ki jih povzroi lovek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje in druge oblike mnoinega nasilja. Masovna nesrea Potres, poplava, prometne nesree (eleznika, pomorska, letalska,), poar, kune bolezni pri ivalih Pristojnost slube za identifikacijo rtev mnoinih nesre ZAKONODAJA Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreami (UL RS, t. 64-2183/1994); Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaito, reevanje in pomo (UL RS, t. 22-999/1999); Uprava RS za zaito in reevanje - enota za identifikacijo mrtvih (Intitut za sodno medicino pri Medicinski fakulteti UL). Zakon o policiji Zakon o kazenskem postopku Nart dejavnosti MNZ in Policije ob naravnih in drugih nesreah (za mnoino nesreo se smatra, ko je na kraju nesree 12 trupel. ): naloge Policije - preiskovanje vzrokov nesree, sodelovanje pri identifikaciji rtev, aktiviranje sil - (so)delovanje enote za identifikacijo Sestava enote za identifikacijo rtev masovnih nesre Vodja, Daktiloskop, Genetik, Grafolog, Fotograf, Kriminalist, Kriminalistini tehnik, Intitut za sodno medicino (!!!).

IDENTITETA Ugotavljanje identitete osebe je postopek, v katerem se nesporno potrdijo vse tiste pravne in fizine znailnosti, po katerih se identificirana oseba razlikuje od ostalih oseb. To je ugotavljanje njenega pravnega priimka in imena, datuma in kraja rojstva, imena starev,.. kakor tudi njenih telesnih znailnosti ID POSTOPEK Bistvo identifikacijskega postopka je v zbiranju podatkov o osebi, ki je objekt identifikacije in njegovi primerjavi s podatki zbranimi o pogreanih osebah, za katere je sum, da so lahko objekt identifikacije. Identifikacijski postopek mnoinih nesre se deli v 3 glavna opravila: - zbiranje podatkov o osebah, ki bi lahko bile rtve mnoine nesree (podatki ante mortem - AM), - pobiranje in preiskava trupel z namenom zbiranja podatkov potrebnih za identifikacijo rtev (podatki post mortem PM), - primerjava AM in PM podatkov. e se le-ti ujemajo, sledi identifikacija rtve. Metode Pri identifikaciji ivih oseb in truplih se zbirajo razlini podatki: 1. Pri kriminalistini metodi identifikacijskega postopka oseb se zbirajo podatki o osebnih dokumentih, opis oblail in raznih dokumentov, jemanje prstnih odtisov in brisa ustne sluznice, fotografiranje, ip. 2. V sodnomedicinsko metodo identifikacijskega postopka pa spadajo podatki o znailnosti telesa oseb, kot je viina, tea, obseg glave in trupa, barva oi in las, krvna skupina, bioloki material za doloitev profila DNK, ip. IDENTIFIKACIJA Identifikacija se torej izvaja po kriminalistinotehninih oziroma sodnomedicinskih metodah, v katerih je zlasti potrebno opraviti naslednja PM opravila: zunanji pregled in opis trupla, truplo se fotografira z in brez oblail, znaki pokodb, tetova, materinih znamenj in drugih posebnosti ter predmete ob truplu, pregled oblail, obutve, osebnih dokumentov, od delov oblail je potrebno vzeti vzorce, etikete, monograme, gumbe, trupla se daktiloskopirajo (primerjave s prstnimi odtisi izzvanimi na domaih predmetih), odvzame se material za doloitev profila DNK, za truplo se sestavi zapisnik, identifikacija s prepoznavanjem trupla se izvaja le tedaj, kadar se identifikacija rtve ne more opraviti s pomojo dokumentov ali drugih metod in e so na kraju prisotne osebe, ki so rtev poznale, Oseba rtev podrobno opie, opie njene telesne posebnosti, obutev, oblaila, zlatnino, ip Osebi se pokaejo razlini predmeti, ki so bili najdeni ob rtvi Sooenje s truplom V primeru skladnosti podane izjave in prepoznave, se opravi potrditev oziroma zapisnik o prepoznavi rtve pred identifikacijo trupla s pomojo prepoznave je potrebno na truplu opraviti mrtvako toaleto, obdukcije.

VRSTE IN POSTOPKI NAJPOGOSTEJE UPORABLJENIH IDENTIFIKACIJSKIH METOD Postopek identifikacije trupel ima naslednje metode: po oblailih, po predmetih, po osebnih lastnostih, po zobovju, vendar so v praksi najbolj uporabne Primeri

1. Prometna nesrea letala DC-9, okolica letalia Ajaccio na Korziki, 1981- 38

oseb identificiranih po prstnih odtisih

2. eleznika nesrea v Divai, 1984 trenje tovornega in potnikega vlaka - 33

(vse) oseb identificiranih po prstnih odtisih 3. Swissair Flight 111, Atlantski ocean, 1998 - 229 rtev po DNK (1 prepoznava, 43 po prstnih odtisih, 102 po zobnem statusu, 147 samo po DNK profilu) Sodna obdukcija na ISM (rtev prometne nesree)