DELOVANJE ČUTIL V KOŽI

Kaka daleč so čutna področja za dotik na konici prsta in na hrbtni strani roke?

Gašper Polšak, 3.c

Datum izvedbe: 14.12.2017

Uvod

Koža je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu. Je največji in najtežji
organ. Koža ima mnogo različnih funkcij npr: služi kot meja med telesom in okolico, telo ščiti pred
vplivi iz okolja, telo ga uporablja kot sredstvo za komuniciranje, reguliranje temperature, izmenjuje
snovi z okoljem, sinteza vitamina D… Koža pa ni na vseh mestih enako debela , na nekaterih je zelo
tanka na drugi zelo debela. Barva kože je odvisna od prekrvavitve , količine pigmenta in debeline. V
ožjem pomenu ločimo vrhnjico (epidermis) in debelejšo usnjico (dermis). H koži štejemo še lase,
dlake, nohte ter žleze lojnice in znojnice ter podkožje, ki veže kožo na podlago.

VRHNJICA je zunanja plast kože, ki je najdebelejša na dlani in podplatu. Zgrajena je iz več skladnih
ploščatih odmrlih celic na površini in plasti zarodnih celic pod njo. V tej plasti celice vsebujejo
pigment melanin, ki globje dele kože ščiti pred UV žarki. Na površini je poroženela plast sestavljena iz
celic, ki odmirajo, vendar vsebujejo beljakovino keratin. Naloga povrhnjice je, da ščiti telo pred
izsušitvijo, zadržuje telesno toploto ter ščiti pred vdorom bakterij v notranjost telesa. Prehranjuje se z
difuzijo in ne vsebuje žil, torej ni prekrvavljena.

USNJICA je najmočnejša plast kože, saj je lahko debela nekaj milimetrov. Zgrajena je iz čvrstega in
elastičnega veziva (kolagenska in elastična vlakna). To daje koži čvrstost in prožnost. Ker vsebuje
bogat preplet žil je pomembna za uravnavanje telesne temperature. V tem delu se nahajajo številne
žleze znojnice, lojnice, lasje in dlake ter živci in čutilna telesca, s katerimi spoznavamo nekatere
fizikalne lastnosti predmetov (te posredujejo občutke toplote, mraza in mehanskega pritiska).

ČUTNICE ALI RECEPTORJI

Čutnice za mehanske dražljaje imenujemo mehanoreceptorji. Zaradi raznolikosti mehanskih

dražljajev ločimo receptorje za pritisk in receptorje za tip. V koži so tipalna telesca hruškaste oblike,
Največ se jih nahaja na blazinicah prstov, najmanj pa na hrbtu. Tipalna telesca so sestavljena iz
tipalnih čutnic, med katerimi so izrastki tipalnih živcev. Ob dotiku se koža na tem mestu upogne,
tipalne čutnice pa pritisnejo na živčne izrastke. Termoreceptorji so čutnice za toplotne dražljaje.
Takoj pod površino kože so čutnice za mraz. Brbončice za mraz obdajajo posebni živci, ki prevajajo
vzburjenja v možgansko središče. Čutila za mraz niso enakomerno razporejena. Največ jih je na koži
okoli pasu, na prsih, zunanjem delu komolca in vekah. Najmanj pa na podplatih. Hud mraz občutimo
kot bolečino. Toplotne čutnice so globlje v koži, zato občutimo toploto kasneje kot mraz. Najbolj na
gosto so razporejene na vekah, ustnicah, licih, notranji strani zapestja in na podplatih. Na prstnih
blazinicah pa je teh čutnic veliko manj. Čutili za mraz in toploto skupaj uravnavata telesno
temperaturo. Za sprejem bolečine ni posebnih čutnic, ampak imamo živčne končiče, ki so v različnih
telesnih tkivih. Tako občutimo bolečino v koži, mišicah, sklepih in drugje. Bolečino povzročajo
dražljaji, ki opozarjajo na določeno bolezen ali poškodbo. Zato je zelo koristna. Kadar so dražljaji
premočni lahko čutilo za bolečino začasno ohromi.

PODKOŽJE je globoka plast pod usnjico. Sestavlja ga rahlo vezivo in več ali manj maščobe, ki
preprečuje oddajanje toplote in tudi varuje globlje ležeče organe pred mehanskimi vplivi kot so
udarci

Namen vaje je spoznati, kako delujejo čutila (mehanoreceptorji) v koži.

Cilj vaje, spoznati, da so receptorji občutljivi na različne dražljaje in ugotoviti razdaljo med čutnicama
za dotik na konici prsta in hrbtišču roke.

Hipoteze:

1. Čutilna območja na kazalcu so veliko bolj skupaj .

2. Koža na prstu je veliko bolj občutljiva kot na hrbtu roke .
3. Na prstu je razdalja med dvema zobotrebcema manjša kot na hrbtu roke.
4. Širša dlan pomeni, da so čutnice bolj goste

Postopek (material in metode dela)

Potrebščine: dva zobotrebca za vsakega testiranca

Postopek: Delo je potekalo v parih. Testiranec je zaprl oči in obrnil glavo stran. Drugi se je po tem
začel s konico zobotrebca dotikati blazinice na vrhu prsta testiranca, tako da se je enkrat dotaknil
prsta z obema zobotrebcema, drugič pa samo z enim. Med dotikanjem z obema zobotrebcema sta
morali biti konici oddaljeni vsaj 1 cm. Konici sta se premikali po namišljeni črti, ki je potekala po vrhu
prsta. Ob vsakem dotiku je testiranec povedal, če čuti en ali dva zobotrebca. Da pa smo izločili
možnost predvidevanja smo Zobotrebca smo postopoma približevali drug k drugemu, vse do točke,
kjer je testiranec čutil dotik z dvema zobotrebcema kot dotik z enim. To razdaljo smo zabeležili. Enak
postopek smo uporabili tudi nahrbtni strani roke, le da je bila razdalja med konicama zobotrebcev 6
cm.
Rezultati

Vrh kazalca Hrbtna stran roke

Razdalja Širina Razmerje Razdalja med Širina kazalca Razmerje

med kazalca točkama
Testiranec točkama (v mm)
(v mm) (v mm)
(v mm)

1. 1 20 0,05 10 90 0,1

2. 1 17 0,06 15 90 0,17

3. 2 19 0,11 13 88 0,15

4. 2 18 0,11 11 90 0,12

Razprava

Na blazinicah prstov je več čutnic in posledično je točka kjer občutimo en vbod približno 1,5 mm na
hrbtišču roke pa en vbodljaj občutimo že približno na razdalji 12,25 mm. Ugotovili smo, da manjše kot
je razmerje med razdaljo med točkama in širino dlani/prsta, večja je občutljivost. Iz tega lahko
sklepamo, da so čutnice na blazinici bolj pogoste , zato bolje čutimo z blazinico. To je razlog, da ljudje
tipamo z dlanmi in ne z hrbtno stranjo roke . Vidimo lahko tudi, da imajo ljudje s širšimi dlanmi
čutnice bolj redkeje razporejene, ljudje z ožjimi pa gosteje, kar pomeni, da imajo večjo gostoto čutnic
in posledično boljšo kakovost zaznavanja. Z zobotrebcem smo dokazali tudi, da čutnice ne ležijo po
celotni koži ampak, da so razporejene različno gosto. To je tudi razlog, da smo v določenem trenutku
čutili le en pritisk z zobotrebcem na kožo

Zaključki

Z našimi poskusom smo ugotovili, da čutnice po telesu niso enakomerno razporejene. Da je njihova
gostota največja na mestih, kjer jih človek najbolj uporabljan (na konici prstov).Da ima vsak drugače
razporejene čutnice(ljudje z širšimi dlanmi imajo bolj redkeje razporejene čutnice, kot tisti z ožjimi
dlanmi). Da so nekatera področja bolj občutljiva od drugih(npr. konice prstov so bolj občutljive od
hrbtne strani dlani).