Matematika1-Zbrano Skupaj

Uvod Stevilske mnoice z
Matematika 1 5. oktober 2010
Gregor Dolinar
Matematika 1, 1. predavanje
Izvajalci matematinih predmetov c Preverjanje znanja Obravnavane teme in literatura
Gregor Dolinar e-mail: gregor.dolinar@fe.uni-lj.si spletna stran: http://matematika.fe.uni-lj.si/portal/index.php kabinet: B211 (nad predavalnico P 14 B) govorilne ure: v torek ob 11:00 ali po dogovoru
Gregor Dolinar
Preostala predavatelja: prof. dr. Toma Slivnik, z doc. dr. Izidor Hafner Asistenti: dr. Melita Hajdinjak, mag. Tomislav Zitko, mag. Andrej Perne, mag. Kristijan Cafuta, dr. Borut Juri-Zlobec cc Matematini predmeti: Matematika 1, c Matematika 2, Matematika 3, Matematika 4, Numerine metode, Uporabna statistika, Izbrana c poglavja iz matematike Vaje se prinejo izvajati ez en teden c c (11. oktobra 2010)
Gregor Dolinar Matematika 1, 1. predavanje
Preverjanje znanja pri Matematiki 1, kolokviji: Dva kolokvija, prvi kolokvij predvidoma zadnji teden novembra, drugi kolokvij zadnji teden zimskega semestra Za pristop k posameznemu kolokviju je potrebno reiti ustrezno tevilo nalog (praviloma 5 nalog s s od desetih). Prvi kolokvij - obvezna prijava preko e-tudenta, s drugi kolokvij - prijava ni potrebna, pristop dovoljen le, e prvi kolokvij vsaj 30 %. c
Preverjanje znanja pri Matematiki 1, kolokviji: Kolokvija uspeno opravljena, e je na vsakem s c kolokviju doseeno vsaj 30 %, v povpreju pa z c vsaj 50 %. Veljavnost kolokvijev je eno leto plus (kolokviji veljajo e v zimskem izpitnem roku naslednjega s olskega leta). s
Gregor Dolinar
Preverjanje znanja pri Matematiki 1, pisni del izpita: Ce kolokvija uspeno opravljena, kandidat s oproen pisnega dela izpita. sc Tudi kandidati, ki so zaradi uspeno opravljenih s kolokvijev oproeni pisnega dela izpita, se sc morajo prijaviti na izpitni rok. Izpitni roki so e doloeni. z c Izrednih izpitnih rokov ne bo. Kdor se ne bo pravoasno prijavil na izpitni rok, c izpita ne bo mogel opravljati. Na e-poto s pronjami po naknadni prijavi ne s s odgovarjam.
Preverjanje znanja pri Matematiki 1, ustni del izpita: Ustni del izpita kaken dan po objavljenem s izpitnem roku. Tri nakljuno izbrana vpraanja s seznama. c s Seznam na spletni strani (se obasno prenovi). c Kdor je pisni del izpita opravil s kolokviji in na ustnem delu ne zna dovolj, dobi negativno oceno, a ima e eno monost. s z V vsakem izpitnem obdobju je mono samo z enkrat opravljati izpit. Uspeno opravljen izpit iz Matematike 1 je pogoj s za opravljanje izpita iz Matematike 2.
Gregor Dolinar Matematika 1, 1. predavanje Uvod Stevilske mnoice z Izvajalci matematinih predmetov c Preverjanje znanja Obravnavane teme in literatura
Snov predmeta Matematika 1: Stevilske mnoice z Zaporedja in tevilske vrste s Funkcije Odvod Integral
Gregor Dolinar
Osnovna literatura: Gregor Dolinar: Matematika 1, Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko - do konca leta
(Gabrijel Tomi, Nea Mramor-Kosta, Bojan Orel: Matematika 1, sc z Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko)
Borut Juri-Zlobec, Nea Mramor-Kosta: cc z Zbirka nalog iz matematike I, Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko Gregor Dolinar, Urka Demar: Reene naloge iz s s s Matematike 1 za VSP, Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko spletna stran: http://matematika.fe.uni-lj.si/portal/index.php Gregor Dolinar Matematika 1, 1. predavanje (gradiva)
Uvod Stevilske mnoice z Naravna tevila s
1. Stevilske mnoice z
Opisali bomo nekatere osnovne lastnosti naravnih tevil, celih tevil, racionalnih tevil, realnih tevil in s s s s kompleksnih tevil. s Poudarili bomo tudi razlike med posameznimi mnoicami. z
Gregor Dolinar
Naravna tevila s
1.1. Naravna tevila s
Mnoico naravnih tevil oznaimo z z s c N = {1, 2, 3, . . .}.
Gregor Dolinar
Naravna tevila s
Lastnosti: Vsako naravno tevilo ima svojega neposrednega s naslednika. Vsako naravno tevilo, razen 1, ima svojega s neposrednega predhodnika. Pravimo, da je mnoica naravnih tevil tevno z s s neskonna in diskretna. c V vsaki podmnoici naravnih tevil obstaja z s najmanji element. s Natete lastnosti so osnova za metodo dokazovanja, s ki jo imenujemo matematina indukcija. c
Naravna tevila s
Matematina indukcija c Ce hoemo dokazati, da neka lastnost velja za vsako c naravno tevilo, potem zadoa dokazati dve stvari: s sc Baza indukcije Dokaemo, da lastnost velja za naravno tevilo z s 1. Indukcijski korak Pri predpostavki, da velja doloena lastnost za c neko naravno tevilo n, nato s pomojo te s c predpostavke dokaemo, da velja ta lastnost tudi z za naravno tevilo n + 1. s
Naravna tevila s
Matematina indukcija c
Ce nam uspe dokazati bazo indukcije in indukcijski korak, potem po matematini indukciji sledi, da c velja lastnost za vsako naravno tevilo. s
Gregor Dolinar
Naravna tevila s
Ponazoritev z dominami: Baza indukcije: poderemo prvo domino. Indukcijski korak: poljubni dve sosednji domini sta dovolj skupaj, da se v primeru, da se podere prva izmed njiju, nato podere tudi naslednja.
Naravna tevila s
Primer n 1 + 2 + 3 + . . . + n = (n + 1) . 2
Gauss
Gregor Dolinar
Naravna tevila s
Primer n(n + 1)(n + 2) . 1 2 + 2 3 + . . . + n(n + 1) = 3
Gregor Dolinar
Naravna tevila s
Primer Stevilo 6 deli izraz n3 + 3n2 4n + 6 za vsak n N.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s
Mnoica naravnih tevil N je urejena, torej za z s poljubni dve naravni tevili a, b N velja s a < b ali b < a.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Na mnoici naravnih tevil sta denirani operaciji z s setevanja in mnoenja. Za ti dve operaciji veljajo s z naslednja pravila: a + b = b + a, a b = b a, komutativnost (a + b) + c = a + (b + c), (a b) c = a (b c), asociativnost a(b + c) = a b + a c, distributivnost
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Mnoica naravnih tevil je zaprta za setevanje in z s s mnoenje: z vsota poljubnih dveh naravnih tevil je zopet s naravno tevilo s zmnoek poljubnih dveh naravnih tevil je zopet z s naravno tevilo s Ni pa to res na primer za vsako podmnoico z naravnih tevil. Mnoica lihih tevil ni zaprta za s z s setevanje. s
Stevilske mnoice z
1.2. Cela tevila s
Mnoico celih tevil oznaimo z z s c Z = {. . . , 3, 2, 1, 0, 1, 2, 3, . . .}.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Lastnosti: Mnoica celih tevil je zaprta za setevanje in z s s mnoenje. z Vsako celo tevilo ima svojega neposrednega s predhodnika in neposrednega naslednika. Ne vsebuje pa vsaka podmnoica celih tevil z s najmanjega elementa. s (Ne moremo uporabiti matematine indukcije.) c
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Za operacijo setevanja je tevilo 0 nevtralni s s element, kar pomeni, da je a + 0 = a za vsak a Z. Vsak element a Z ima nasprotni ali inverzni element a za setevanje. To pomeni, da za vsako s celo tevilo a Z obstaja tako celo tevilo a Z, s s da je njuna vsota enaka nevtralnemu elementu za setevanje, torej s a + (a) = 0.
Stevilske mnoice z
Ne obstaja pa za vsako celo tevilo a Z obratni s element oziroma inverz za mnoenje, torej tako z tevilo b Z, da bi bilo s a b = 1.
Tudi za operacijo mnoenja obstaja nevtralni z element ali enota in sicer tevilo 1 Z. To pomeni, s da je a 1 = a za vsak a Z.
Drugae povedano, e delimo dve celi tevili, potem c c s rezultat ni ve nujno celo tevilo. c s
Stevilske mnoice z
1.3. Racionalna tevila s Ulomek je urejen par celih tevil a in b, b = 0, ki ga s a obiajno zapiemo v obliki b . c s Stevilo a imenujemo tevec, tevilo b pa imenovalec s s a ulomka b . c a s Ulomka b in d predstavljata isto racionalno tevilo, c a c torej b = d , e je ad = bc. 1 Enako koliino torte pojemo, e jo pojemo 2 ali 2 ali c c 4 3 , ... 6 Mnoico racionalnih tevil oznaimo s z s c a Q= : a, b Z, b = 0 , b pri emer ulomke,Gregor predstavljajo1,isto racionalno c ki Dolinar Matematika 2. predavanje tevilo, ideticiramo. s
Stevilske mnoice z Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s
Mnoica racionalnih tevil je urejena. z s a c Za tevili b , d Q velja, da je s
a c b d
natanko tedaj, ko je ad bc.

Stevilske mnoice z
Na mnoici racionalnih tevil deniramo: z s operacijo setevanja s predpisom s ad + bc a c + = b d bd operacijo mnoenja s predpisom z a c ac = b d bd Hitro lahko preverimo, da sta tako denirani operaciji asociativni, komutativni in distributivni.
Stevilske mnoice z
Preverimo na primer asociativnost setevanja: s a c + b d + e ad + bc e (ad + bc)f + bde = + = f bd f bdf adf + bcf + bde = bdf c e a + + b d f a cf + de adf + b(cf + de) = + = b df bdf adf + bcf + bde = bdf
Stevilske mnoice z
V mnoici racionalnih tevil za vsako nenielno z s c a racionalno tevilo b obstaja njegovo obratno ali s inverzno tevilo za mnoenje b Q. s z a Na mnoici racionalnih tevil deniramo deljenje na z s naslednji nain c a d ad a c : = = . b d b c bc
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Mnoica racionalnih tevil je urejena. z s a c Za tevili b , d Q velja, da je s a c b d natanko tedaj, ko je ad bc.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Vsako celo tevilo a Z lahko predstavimo kot s a racionalno tevilo 1 , torej je Z Q. s Operaciji setevanja in mnoenja na celih tevilih in s z s racionalnih tevilih se ujemata, zato pravimo, da je s mnoica racionalnih tevil raziritev mnoice celih z s s z tevil. s
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Na primer, naj bosta a, b Z: a1+1b a+b a b + = = =a+b 1 1 11 1 a b ab ab = = = ab 1 1 11 1
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Nima pa racionalno tevilo enolino doloenega s c c predhodnika ali naslednika. a c Na primer, e sta b in d poljubni razlini racionalni c c tevili, potem je aritmetina sredina teh dveh tevil s c s
a b
+ 2
c d
ad + bc 2bd
a b c in d .
racionalno tevilo, ki lei med tevili s z s
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Vsako racionalno tevilo lahko predstavimo s toko s c na tevilski premici. s Vendar pa ne moremo vsake toke na tevilski c s premici predstaviti z racionalnim tevilom. Ce na s primer na tevilski premici oznaimo razdaljo, ki je s c enaka dolini diagonale enotskega kvadrata, potem z toka, ki je po Pitagorovem izreku na dolini 2 od c z 0, ni racionalno tevilo. s
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Izrek s Stevilo 2 ni racionalno tevilo. Dokaz. Izrek bomo dokazali protislovjem. To pomeni, da s bomo privzeli, da je 2 racionalno tevilo, nato pa s pri tej predpostavki s pravilnim sklepanjem prili do s protislovja. Ker bodo vsi sklepi pravilni, na koncu pa bomo prili do protislovja, pomeni, da bo naa s s zaetna predpostavka napana. c c
Stevilske mnoice z
Privzemimo torej, da je 2 racinalno tevilo in ga s lahko zato zapiemo v obliki ulomka s a 2 = , kjer sta a, b N. b
a Lahko tudi privzamemo, da je ulomek b okrajan s (e ni, ga okrajamo). Stevili a in b sta potem tuji. c s
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Enakost
2=
a b
kvadriramo in dobimo a2 2= 2 b
oziroma 2b 2 = a2. Naravno tevilo a2 je torej sodo, kar je mogoe le, s c e je a tudi sodo tevilo. Vsako sodo tevilo pa c s s lahko zapiemo v obliki a = 2k, kjer je k N. s
Stevilske mnoice z
Sledi, da je 2b 2 = a2 = (2k)2 = 4k 2 in zato b 2 = 2k 2. To pa pomeni, da je b 2 sodo tevilo in zato mora s biti tudi b sodo tevilo. s Sledi, da sta tako a kot tudi b sodi tevili. s Prili smo do protislovja, saj smo privzeli, da sta a s in b tuji tevili. s Torej je bila zaetna predpostavka napana in 2 ni c c racionalno tevilo. s
Stevilske mnoice z
1.4. Realna tevila s
Videli smo, da ne moremo vsakega racionlnega tevila predstaviti s toko na realni osi. s c Mnoica racionalnih tevil ni polna, zato jo z s dopolnimo do mnoice realnih tevil, ki jo oznaimo z s c z R. Formalna raziritev ni preprosta, zato je ne bomo s naredili.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Izrek Vsako realno tevilo je predstavljeno z natanko eno s toko na tevilski premici in vsaka toka na tevilski c s c s premici predstavlja natanko eno realno tevilo. s Torej obstaja bijektivna preslikava med mnoico z realnih tevil in mnoico tok na tevilski premici. s z c s
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Mnoica realnih tevil R je urejena. Za realni tevili z s s a in b velja, da je a < b, e je tevilo a na tevilski c s s premici levo od tevila b. s
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kljub temu, da vseh tok na tevilski premici ne c s moremo predstaviti z racionalnimi tevili, pa lahko s poljubno blizu kateregakoli realnega tevila na s tevilski premici najdemo neko racionalno tevilo. s s To lahko storimo na primer z metodo bisekcije. Naj bo r R poljubno realno tevilo ter a in b taki s racionalni tevili, da je a < r < b. Naj bo > 0. s Potem obstaja tako racionalno tevilo c Q, da je s < r c < . Pravimo, da je mnoica racionalnih tevil gosta. z s
Stevilske mnoice z
Ce je potem pravimo, da je r iracionalno tevilo. s r R \ Q,
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kako zapiemo realno tevilo? s s Realna tevila obiajno zapiemo v decimalni obliki. s c s Baza decimalnega sistema je tevilo 10. V tem s primeru r R zapiemo v obliki s r = an 10n + . . . + a1 10 + a0 + b1 101 + . . . .
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Lahko pa je baza tudi kakno drugo tevilo, s s najvekrat se uporablja za bazo tevilo 2, redkeje c s tudi 8 ali 16.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Primer Zapiimo v binomskem zapisu realno tevilo 21.7. s s Najprej pretvorimo celi del tevila: s najveja potenca tevila 2, ki je manja ali enaka c s s 21, je 24 = 16, torej 21 = 1 24 + 5. najveja potenca tevila 2, ki je manja ali enaka c s s 5, je 22 = 4, torej 21 = 1 24 + 0 23 + 1 22 + 1. najveja potenca tevila 2, ki je manja ali enaka c s s 1, je 20 = 1, torej 21 = 1 24 + 0 23 + 1 22 + 0 21 + 1 20 .
Stevilske mnoice z
Izraunali smo, da je c 21(10) = 10101(2).
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Pretvorimo e neceli del tevila: s s najveja potenca tevila 2, ki je manja ali enaka c s s 0.7, je 21 = 1 = 0.5, torej 0.7 = 1 21 + 0.2. 2 najveja potenca tevila 2, ki je manja ali enaka c s s 0.2, je 23 = 0.125, torej 0.7 = 1 21 + 0 22 + 1 23 + 0.075. najveja potenca tevila 2, ki je manja ali enaka c s s 0.075, je 24 = 0.0625, torej 0.7 = 1 21 + 0 22 + 1 23 + 1 24 + 0.0125.
Stevilske mnoice z
Opazimo, da tevilo 0.7 nima konnega binarnega s c zapisa, 0.7(10) = 0.1011 . . .(2) . Torej 21.7(10) = 10101.10111 . . .(2) .
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Realna tevila s Kompleksna tevila s
Na mnoici realnih tevil R deniramo absolutno z s vrednost realnega tevila r R s predpisom: s |r | = r , e je r 0 c in |r | = r , e je r 0. c
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Naj bo c 0. Potem je |a| c natanko tedaj, ko je c a c. Dokaz. Ce je a 0, je a = |a| c, e pa je a 0, c je a = |a| c, torej c a.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Za absolutno vrednost veljajo naslednje lastnosti: |a b| = |a| |b| | a| = |a| |a + b| |a| + |b|, trikotnika neenakost s ||a| |b|| |a b|
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Dokaz. Neenakost ||a| |b|| |a b| bomo pokazali tako, da bomo preverili, da je |a b| |a| |b| |a b|. Zapiemo s |a| = |a b + b| |a b| + |b|, torej je |a| |b| |a b|.
Stevilske mnoice z
Podobno zapiemo s |b| = |b a + a| |b a| + |a|, torej je |b a| = |a b| |a| |b|.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Primer Poii vse vrednosti x, za katere velja sc |x 5| < 2. Velja |x 5| < 2, torej je 2 < x 5 < 2 in zato 3 < x < 7.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
1.5. Kompleksna tevila s
Hitro se prepriamo, da nobeno realno tevilo ni c s reitev enabe s c x 2 = 1. To je eden izmed motivov, da razirimo mnoico s z realnih tevil do mnoice kompleksnih tevil. s z s
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Spomnimo se, da smo ulomek denirali kot urejeni a par celih tevil b , prvo celo tevilo a je tevec, drugo s s s celo tevilo b pa imenovalec ulomka. s Podobno deniramo kompleksno tevilo kot par s realnih tevil (a, b), prvo realno tevilo a imenujemo s s realni del, drugo realno tevilo b pa imaginarni del s kompleksnega tevila. s Kompleksni tevili (a, b) in (c, d ) sta enaki natanko s tedaj, ko imata enaka realna dela in enaka imaginarna dela, torej a = c in b = d . Mnoico kompleksnih tevil oznaimo s C. z s c
Stevilske mnoice z
Na mnoici kompleksnih tevil deniramo: z s operacijo setevanja s predpisom s (a, b) + (c, d ) = (a + c, b + d ) operacijo mnoenja s predpisom z (a, b) (c, d ) = (ac bd , ad + bc). Hitro lahko preverimo, da sta tako denirani operaciji asociativni, komutativni in distributivni.
Stevilske mnoice z
Preverimo na primer asociativnost mnoenja: z ((a, b) (c, d )) (e, f ) = (ac bd , ad + bc) (e, f ) = ((ac bd )e (ad +bc)f , (ac bd )f +(ad +bc)e) = (ace bde adf bcf , acf bdf + ade + bce) (a, b) ((c, d ) (e, f )) = (a, b) (ce df , cf + de) = (a(ce df ) b(cf + de), a(cf + de) + b(ce df )) = (ace adf bcf bde, acf + ade + bce bdf )
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Vsako realno tevilo a R lahko predstavimo kot s kompleksno tevilo (a, 0), torej je R C. s Operaciji setevanja in mnoenja na realnih in s z kompleksni tevilih se ujemata, zato pravimo, da je s mnoica kompleksnih tevil raziritev mnoice z s s z realnih tevil. s
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Na primer, naj bosta a, b R: (a, 0) + (b, 0) = (a + b, 0) = a + b (a, 0) (b, 0) = (ab 0 0, a 0 + 0 b) = (ab, 0) = ab
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Reimo enabo x 2 = 1 v okviru mnoice s c z kompleksnih tevil. s (a, b) (a, b) = (1, 0). (a2 b 2 , ab + ba) = (1, 0) Iz enakosti imaginarnih delov sledi ab = 0, torej je a = 0 ali b = 0. Ce je b = 0, potem dobimo a2 = 1, kar pa ni mogoe, saj je a realno tevilo. c s Ce pa je a = 0, dobimo b 2 = 1, torej je b = 1 ali b = 1.
Stevilske mnoice z
Enaba x 2 = 1 ima torej v okviru kompleksnih c tevil dve reitvi (0, 1) in (0, 1). s s
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksno tevilo (0, 1) oznaimo z i in ga s c imenujemo imaginarna enota. Ker je (b, 0) (0, 1) = (b 0 0 1, b) = (0, b), je (a, b) = (a, 0) + (b, 0)(0, 1) in zato lahko vsako kompleksno tevilo predstavimo s v obliki (a, b) = a + b i.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Ce kompleksna tevila zapiemo v obliki a + bi, s s potem velja: i2 = 1 a + bi + c + d i = a + c + (b + d )i (a + bi)(c + d i) = ac bd + (ad + bc)i Realni del kompleksnega tevila Re(a + bi) = a s Imaginarni del kompleksnega tevila s Im(a + bi) = b Pozor!
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Na mnoici kompleksnih tevil C je denirano z s konjugiranje. Naj bo a + bi kompleksno tevilo. Potem je njegova s konjugirana vrednost a + bi = a bi.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Naj bosta z in w kompleksni tevili. Hitro se lahko s prepriamo, da velja: c z =z z +w =z +w zw = z w
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Na primer, prepriajmo se, da je zw = z w . c Naj bo z = a + bi in w = c + d i. Potem je: (a + bi)(c + d i) = ac bd + (ad + bc)i = ac bd (ad + bc)i = (a bi)(c d i) = (a + bi) (c + d i)
Stevilske mnoice z
Naj bo z = a + bi kompleksno tevilo. Potem velja: s z + z = a + bi + a bi = 2a = 2Re(z), z z = a + bi (a bi) = 2bi = 2Im(z)i, z z = (a + bi) (a bi) = a2 + b 2 , torej je z = 1. z 2 a + b2
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Sledi, da je za kompleksno tevilo z = a + bi njegov s inverzni element za mnoenje enak z z

1
1 a bi a bi 1 = = . = = z a + bi (a + bi)(a bi) a2 + b 2
Torej dve kompleksni tevili w = c + d i in s z = a + bi delimo po pravilu w c + d i (c + d i)(a bi) w :z = = = z a + bi (a + bi)(a bi) = (c + d i)(a bi) . 2 + b2 a
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Primer Izraunajte c 2 3i i (1 + i)
23i i(1+i)
: (3 4i).
1 34i
: (3 4i) =
23i i(1i)
= =
23i 1i
3+4i (34i)(3+4i) =
(23i)(1+i) (1i)(1+i) 19 50
33+4i2 2 +4
(5i)(3+4i) 225
195i 50
1 10 i
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Absolutna vrednost kompleksnega tevila z = a + bi s je denirana z enakostjo |z| = a2 + b 2 .
Vemo, da je z z = a2 + b 2, torej je |z| = z z.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Za absolutno vrednost veljajo naslednje lastnosti: |z| = |z| |z w | = |z| |w | |z + w | |z| + |w |, trikotnika neenakost s
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Kompleksna tevila lahko predstavimo kot toke v s c ravnini. Na abscisno os nanaamo realni del kompleksnega s tevila, na ordinatno os pa imaginarni del s kompleksnega tevila. s Absicno os imenujemo realna os, ordinatno os imenujemo imaginarna os, ravnino pa kompleksna ravnina.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Kompleksno tevilo a + bi predstavimo v kompleksni s ravnini s kartezinima koordinatama (a, b). c
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Lahko pa kompleksno tevilo a + bi predstavimo s tudi s polarnimi koordinatami: dolina krajevnega vektorja do toke (a, b), torej z c oddaljenost toke (a, b) od koordinatnega c izhodia sc r= a2 + b 2 = |a + bi|
polarni kot , torej kot med abscisno osjo in krajevnim vektorjem do toke (a, b), za katerega c velja a = r cos , b = r sin
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Torej je b tan = . a Pozor! Z enakostjo tan = b polarni kot ni a enolino doloen. c c Primer Za z = 1 + i je polarni kot = , za w = 1 i je 4 5 polarni kot = 4 , v obeh primerih pa je tan = tan = 1.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Polarni zapis kompleksnega tevila je s a + bi = r (cos + i sin ). Opomba Dve kompleksni tevili z = r (cos + i sin ) in s w = (cos + i sin ) sta enaki, e je c r = = + 2k, k Z
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Primer Zapiite v polarni obliki kompleksno tevilo s s z = 1 3i. 2 + ( 3)2 = |z| = (1) 4=2 3 = arctan 1 = arctan 3 = + = 3 1 4 4 + i sin ) 3i = 2(cos 3 3
4 3
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Oglejmo si, kako mnoimo dve kompleksni tevili, z s dani v polarni obliki. Naj bo z1 = r1(cos 1 + i sin 1) in z2 = r2 (cos 2 + i sin 2). Potem je z1 z2 = r1r2 (cos 1 cos 2 sin 1 sin 2 +i(cos 1 sin 2 + sin 1 cos 2 )) = r1r2 (cos(1 + 2) + i sin(1 + 2))
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Torej kompleksni tevili zmnoimo tako, da s z zmnoimo njuni absolutni vrednosti, polarna kota pa z setejemo. s Podobno z uporabo adicijskih izrekov pokaemo, da z je z1 r1 = (cos(1 2 ) + i sin(1 2 )). z2 r2
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
V posebnem primeru, ko je z1 = z2 = z = r (cos + i sin ), dobimo z 2 = r 2(cos(2) + i sin(2)), oziroma Moivrovo formulo z n = r n (cos(n) + i sin(n)), kjer je n N.
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Primer Naj bo z = 2 i 2. Izraunajmo z 8. c Kompleksno tevilo z najprej zapiemo v polarni s s obliki: 2 + ( 2)2 = 2 |z| = ( 2) = = arctan 4 Sledi 8 8 z = ( 2i 2) = 28(cos(8( ))+i sin(8( ))) 4 4 = 256(cos(2) + i sin(2)) = 256.
2 2
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Naj bo z dano kompleksno tevilo. Poiimo vse s sc reitve enabe s c w n = z. Opomba. Videli bomo, da ima ta enaba n reitev. c s Izrazu, da je w n-ti koren tevila z se bomo s izogibali. Zapiimo kompleksni tevili z in w v polarni obliki: s s z = r (cos + i sin ), w = (cos + i sin ). Potem je po Moivrovi formuli n (cos(n) + i sin(n)) = r (cos + i sin ).
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Sledi, da je 1 n =r = +2k , kjer je k Z. n Kljub temu, da je k lahko poljubno celo tevilo, s dobimo zaradi periodinosti funkcij sinus in kosinus c samo n razlinih vrednosti izraza c cos +2k + i sin +2k . n n
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Enaba w n = r (cos + i sin ) ima n reitev in sicer c s + 2k + 2k + i sin wk = r cos n n kjer je k = 0, 1, . . . , n 1.

1 n
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Primer Poiimo vse reitve enabe w 4 = 1 + i. sc s c Kompleksno tevilo 1 + i najprej zapiemo v s s polarni obliki: 2 + 12 = | 1 + i| = (1) 2 1 = arctan 1 = 3 4
Gregor Dolinar
Stevilske mnoice z
Kompleksna tevila s
Primer Sledi wk = 8 2 cos

3 4
+ 2k + i sin 4
3 4
+ 2k 4
k = 0, 1, 2, 3. Dobimo tiri reitve: s s w0 = 8 2 cos 3 + i sin 3 16 16 8 w1 = 2 cos 11 + i sin 11 16 16 8 w2 = 2 cos 19 + i sin 19 16 16 8 w3 = 2 cos 27 + i sin 27 16 16
Zaporedja
Gregor Dolinar
Zaporedja
Denicija Zaporedje realnih tevil je predpis, ki vsakemu s naravnemu tevilu priredi realno tevilo. s s 1 2 3 ... n ... a1 a2 a3 . . . an . . . Realno tevilo an imenujemo n-ti len zaporedja, s c tevilo n pa indeks lena an . s c Cleni zaporedja so torej urejeni in jih lahko zapiemo s po vrsti a1 , a2, a3, . . .
Zaporedja
Zaporedje a1 , a2, a3, . . . kratko zapiemo s {an }nN , an imenujemo sploni len zaporedja. s c Zaporedje ponavadi e kraje zapiemo {an }. s s s V nekateri literaturi je zaporedje zapisano (an ).
Gregor Dolinar
Zaporedja
Zaporedje lahko deniramo na ve nainov: c c sploni len an je podan s predpisom odvisnim s c od n (eksplicitni zapis) natejemo nekaj zaetnih lenov, sploni len an s c c s c pa je podan s predpisom odvisnim od prejnjih s lenov an1, an2 , . . . c (rekurzivni zapis)
Gregor Dolinar
Zaporedja
Clene zaporedje {an } lahko zelo nazorno predstavimo tudi s tokami (n, an ) v ravnini. c
Gregor Dolinar
Zaporedja
Primer 2, 5, 8, 11, . . .
Gregor Dolinar
Zaporedja
Aritmetino zaporedje c an+1 = an + d Razlika poljubnih dveh zaporednih lenov je c konstantna. To razliko d imenujemo tudi diferenca aritmetinega zaporedja. c an = a1 + (n 1)d
Gregor Dolinar
Zaporedja
Primer 1 1 1 1 , , , ,... 2 4 8 16
Gregor Dolinar
Zaporedja
Geometrino zaporedje c an+1 = an q Kolinik poljubnih dveh zaporednih lenov je c c konstanten. Ta kolinik q imenujemo tudi kvocient c geometrinega zaporedja. c an = a1 q n1
Gregor Dolinar
Zaporedja
Primer n n 1+ 5 ( 12 5 ) ) ( an = 2 5 1, 1, 2, 3, 5, . . . a1 = 1, a2 = 1, an = an1 + an2 Fibonaccijevo zaporedje

50
40
30
20
10
6
Gregor Dolinar
10
Zaporedja
Oglejmo si nekaj lastnosti zaporedij. Denicija Zaporedje {an } je naraajoe, e je an+1 an za sc c c sc c c vsak n N, in strogo naraajoe, e je an+1 > an za vsak n N. Zaporedje {an } je padajoe, e je an+1 an za vsak c c c c n N, in strogo padajoe, e je an+1 < an za vsak n N. Zaporedje je monotono, e je naraajoe ali c sc c padajoe. c
Zaporedja
Denicija Zaporedje {an } je navzgor omejeno, e obstaja tako c realno tevilo M, da je an M za vsak n N. s Stevilo M imenujemo zgornja meja zaporedja {an }. Zaporedje {an } je navzdol omejeno, e obstaja tako c realno tevilo m, da je an m za vsak n N. s Stevilo m imenujemo spodnja meja zaporedja {an }. c Zaporedje je omejeno, e je navzgor in navzdol omejeno.
Gregor Dolinar
Zaporedja
Primer an =
1.0
3 1 n 4 2
0.8
0.6
0.4
0.2
Gregor Dolinar
Zaporedja
Opomba Ce je M zgornja meja zaporedja {an }, potem je vsako realno tevilo N > M tudi zgornja meja s zaporedja {an }.
1.0 0.8
0.6
0.4
0.2
4
Gregor Dolinar
Zaporedja
Denicija Najmanjo izmed vseh zgornjih mej zaporedja {an } s imenujemo natanna zgornja meja ali supremum c zaporedja {an } in piemo s M0 = sup an .
nN
Najvejo izmed vseh spodnjih mej zaporedja {an } c c imenujemo natanna spodnja meja ali inmum zaporedja {an } in piemo s m0 = inf an .
nN
Zaporedja
Naj bo M0 natanna zgornja meja. To pomeni, da c je to najmanja izmed vseh zgornjih mej. Ce jo torej s zmanjamo za katerokoli, e tako majhno tevilo s s s > 0, potem M0 ni ve zgornja meja. c To pa pomeni, da obstaja vsaj en tak len an0 c zaporedja {an }, da je an0 > M0 . Razmislili smo, da je M0 supremum zaporedja {an } natanko tedaj, ko za vsak > 0 obstaja tak indeks n0 , da je an0 > M0 .
Gregor Dolinar
Zaporedja
Podobno velja, da je m0 inmum zaporedja {an } natanko tedaj, ko za vsak > 0 obstaja tak indeks n0 , da je an0 < m0 + . Opomba Natanno zgornja meja in natanna spodnja meja c c nista nujno lena zaporedja. c
Gregor Dolinar
Zaporedja
Opomba Ce je {an } naraajoe zaporedje, potem je navzdol sc c omejeno z a1. Torej je a1 = inf nN an . Podobno je padajoe zaporedje {an } navzgor c omejeno z a1. Torej je a1 = supnN an .
Gregor Dolinar
Zaporedja
Primer an = n+1 n
Gregor Dolinar
Zaporedja
Gregor Dolinar
Zaporedja
Primer Zaporedje an = n(1)n ni omejeno navzdol in navzgor.

20
10
10
15
20
10
20
Gregor Dolinar
Zaporedja
Denicija Ce se lenom zaporedja izmenoma menja predznak, c torej an an+1 < 0 za vsak n N, je zaporedje alternirajoe. c Primer an = cos( + n) 4
0.6 0.4 0.2
5 0.2 0.4 0.6
10
15
20
Gregor Dolinar
Zaporedja
Gregor Dolinar
Zaporedja
Denicija Stevilo A je stekalie zaporedja {an }, e je za vsak sc c > 0 neskonno lenov zaporedja, za katere velja c c |A an | < . Torej je za vsak > 0 na intervalu (A , A + ) neskonno lenov zaporedja {an }. c c Opomba Naj bo > 0. Interval (A , A + ) imenujemo tudi -okolica tevila A. s
Gregor Dolinar
Zaporedja
Primer
1.0 0.8
0.6
0.4
0.2
10
15
20
25
30
Gregor Dolinar
Zaporedja
Denicija Stevilo A je limita zaporedja {an }, e za vsak > 0 c obstaja tak n0 N, da je |A an | < za vsak n > n0 . Torej so za poljuben > 0 na intervalu (A , A + ) vsi leni zaporedja od nekega lena c c zaporedja an0 dalje. Ce tako tevilo A obstaja, ga imenujemo limita s zaporedja {an }, pravimo, da je zaporedje {an } konvergentno, in piemo s
n
lim an = A.
Gregor Dolinar
Zaporedja
Denicija Ce tako tevilo A ne obstaja, potem pravimo, da je s zaporedje {an } divergentno. Trditev Naj bo A limita zaporedja {an }. Potem je za vsak > 0 zunaj intervala (A , A + ) najve konno c c mnogo lenov zaporedja {an }. c
Gregor Dolinar
Zaporedja
Izrek Vsaka limita je tudi stekalie zaporedja. Ni pa sc vsako stekalie nujno limita zaporedja. sc Dokaz Naj bo {an } konvergentno zaporedje, torej obstaja limita zaporedja A = limn an . Naj bo > 0 poljuben. Ker je A limita zaporedja, obstaja tak indeks n0 N, da velja an (A , A + ) za vsak n > n0 . Takih n je neskonno, torej je v vsaki -okolici tevila A c s neskonno lenov zaporedja in A je zato stekalie c c sc zaporedja {an }.
Zaporedja
Primer Ce ima zaporedje ve stekali, potem nobeno c sc izmed stekali ni limita zaporedja. sc
0.6 0.4 0.2
5 0.2 0.4 0.6
10
15
20
Gregor Dolinar
Zaporedja
Primer Tudi, e ima zaporedje eno samo stekalie, to ni c sc nujno limita zaporedja.
0.8
0.6
0.4
10
15
20
25
30
Gregor Dolinar
Zaporedja
Trditev Ce je {an } konvergentno zaporedje, potem je omejeno in ima natanko eno stekalie. sc Dokaz Naj bo {an } konvergentno zaporedje, torej obstaja limita zaporedja A = limn an . Pokazali smo e, da je limita tudi stekalie z sc zaporedja. Denimo, da bi obstajalo e eno stekalie B = A s sc zaporedja {an }.
Zaporedja
Naj bo = |A B|/3. Ker je A limita zaporedja, obstaja tak indeks n0 N, da velja an (A , A + ) za vsak n > n0 . Torej so na intervalu (B , B + ) lahko samo tisti leni zaporedja an , za katere je n n0 , torej je v c -okolici tevila B najve konno lenov zaporedja in s c c c B ni stekalie zaporedja {an }. sc Pokazali smo, da ima konvergentno zaporedje natanko eno stekalie. sc
Gregor Dolinar
Zaporedja
Pokaimo e, da je konvergentno zaporedje omejeno. z s Naj bo > 0 in n0 tak indeks, da je an (A , A + ) za vsak n > n0 . Najmanji in najveji element mnoice s konno s c z c elementi vedno obstaja, torej lahko deniramo m0 = min{a1, a2, . . . , an0 , A } in M0 = max{a1, a2, . . . , an0 , A + }. Potem je za vsak n N, torej je zaporedje {an } res omejeno.
Gregor Dolinar Matematika 1, 6. predavanje Zaporedja
m0 an M0
Trditev Ce je {an } omejeno zaporedje in ima natanko eno stekalie, potem je to stekalie limita zaporedja sc sc {an }. Dokaz trditve opustimo. Ce zadnji dve trditvi zdruimo, dobimo naslednji z izrek. Izrek Zaporedje {an } je konvergentno natanko tedaj, ko je omejeno in ima natanko eno stekalie. sc
Zaporedja
Izrek Ce je naraajoe zaporedje {an } omejeno, potem je sc c konvergentno in njegova limita je enaka natanni c zgornji meji zaporedja, torej
n
lim an = sup an .
nN
Ce je padajoe zaporedje {an } omejeno, potem je c konvergentno in njegova limita je enaka natanni c spodnji meji zaporedja, torej
n
lim an = inf an .
nN
Gregor Dolinar
Zaporedja
0.5
0.4
0.3
0.2
0.1
10
20
30
40
Gregor Dolinar
Zaporedja
Dokaz
Gregor Dolinar
Zaporedja
Kdaj je zaporedje {an } konvergentno, smo denirali s pomojo limite zaporedja. Vekrat pa je dobro c c vedeti, kdaj je zaporedje konvergentno, tudi e ne c poznamo limite zaporedja. Izrek (Cauchyjev pogoj) Zaporedje {an } je konvergentno natanko tedaj, ko za vsak > 0 obstaja tak n0 N, da je |an an+k | < za vsak n > n0 in za vsak k N.
Zaporedja
Dokaz
Gregor Dolinar
Zaporedja
Izrek pove, da je zaporedje konvergentno natanko tedaj, kadar lahko za vsak > 0 najdemo tak indeks n0 , da se poljubna lena zaporedja z indeksom c vejim od n0 razlikujeta za manj kot . c
Gregor Dolinar
Zaporedja
Opomba Naj bo zaporedje {an } konvergentno in naj bo {bn } zaporedje, ki se od zaporedja {an } razlikuje v konno mnogo lenih. Potem je tudi zaporedje {bn } c c konvergentno in ima enako limito kot zaporedje {an }.
Gregor Dolinar
Zaporedja
Raunanje z zaporedji c
Naj bosta {an } in {bn } konvergentni zaporedji. Potem velja: lim (an + bn ) = lim an + lim bn
n n n n n n
lim (an bn ) = lim an lim bn

n n
lim (an bn ) = lim an lim bn

n n
lim (can ) = c lim an

n
Gregor Dolinar
Zaporedja
Ce dodatno velja e, da je bn = 0 za vsak n N in s je limn bn = 0, potem velja tudi lim an an n = lim n bn lim bn
n
Navedene lastnosti raunanja z zaporedji dokaemo c z s pomojo Cauchyevega pogoja. c
Gregor Dolinar
Zaporedja
Primer (2n 1)2 + 1 lim n (2n + 1)(n + 1)
Gregor Dolinar
Zaporedja
Gregor Dolinar
Zaporedja
Zaporedji {an } in {bn } sta konvergetni. Oznaimo c a = limn an in b = limn bn . Naj bo > 0 poljuben. Potem obstaja tak indeks n1 N, da je |an a| < za vsak n > n1 , in tak indeks n2 N, da je |bn b| < . Naj bo n3 = max{n1 , n2}. Potem je |(an + bn ) (a + b)| = |an a + bn b| |an a| + |bn b| < + = 2. Torej za poljuben > 0 obstaja tak indeks n3 N, da je |(an + bn ) (a + b)| < 2 za vsak n > n3. Zaporedje an + bn je zato konvergentno z limito a + b.
Zaporedja
Pri raunanju z zaporedji moramo paziti, da sta c zaporedji {an } in {bn } konvergentni. Primer 1 Naj bo an = n in bn = n. Potem je limn an = 0, zaporedje {bn } je neomejeno in zato ni konvergentno, zaporedje cn = an bn = 1 pa je konstantno zaporedje in zato je limn cn = 1. Torej v tem primeru ne moremo zapisati
n
lim (an bn ) = lim an lim bn .

n n
Zaporedja
Denicija Naj bo {an } tako neomejeno zaporedje, da za vsak M > 0 obstaja tak n0 N, da je an > M za vsak n > n0 . Kljub temu, da zaporedje v tem primeru ni konvergentno, pravimo, da ima an limito v neskonnosti in piemo c s
n
lim an = .
Podobno, naj bo {an } tako neomejeno zaporedje, da za vsak M < 0 obstaja tak n0 N, da je an < M za vsak n > n0. Potem piemo limn an = . s
Zaporedja
V prejnjem primeru smo izraunali limito eksplicitno s c podanega zaporedja. Ce je konvergentno zaporedje {an } podano z rekurzivnim predpisom an = f (an1), kjer je f lepa funkcija, potem iemo limito sc zaporedja tako, da reimo enabo x = f (x). s c
Gregor Dolinar
Zaporedja
Primer Naj bo a1 = 1 in an = 1 Reimo enabo s c x =1 in dobimo x = 2 . 3 x 2
an1 . 2
Gregor Dolinar
Zaporedja
1 3 Cleni zaporedja so: 1, 2 , 4 , 5 , 8
11 16 ,
...
n
2 1 an = 1 3 2
1.0 0.8
0.6
0.4
0.2
10
Gregor Dolinar
Zaporedja
V nadaljevanju bomo s pomojo zaporedij denirali c potenco realnega tevila z iracionalnim s eksponentom. Pri izpeljavi bomo potrebovali naslednji rezultat. Izrek (Bernoullijeva neenakost) Za vsako pozitivno tevilo x in vsako naravno tevilo s s n > 1 velja neenakost (1 + x)n > 1 + nx.
Gregor Dolinar
Zaporedja
Dokaz Izrek dokaemo z matematino indukcijo. Naj bo z c x > 0 poljuben. Najprej pokaemo bazo indukcije. z Za n = 2 je leva stran neenakosti enaka (1 + x)2 = 1 + 2x + x 2, desna stran neenakosti pa 1 + 2x. Ker je x > 0, je tudi x 2 > 0 in zato (1 + x)2 > 1 + 2x.
Gregor Dolinar
Zaporedja
Pokaimo e indukcijski korak. z s Denimo, da Bernoullijeva neenakost velja za nek n. Potem velja tudi (1 + x)n+1 = (1 + x)(1 + x)n > (1 + x)(1 + nx) = 1 + nx + x + nx 2 > 1 + (n + 1)x, kjer smo pri prvi neenakosti upotevali indukcijsko s predpostavko, da je (1 + x)n > 1 + nx, pri drugi neenakosti pa, da je nx 2 > 0. Po matematini indukciji potem sledi, da velja c Bernoullijeva neenakost za vsako naravno tevilo s n > 1.
Zaporedja
Trditev Naj bo c poljubno realno tevilo. Deniramo s zaporedje an = c n . Potem je

n
lim an = lim c =
n
0 : |c| < 1 1 :c =1
Za vse ostale vrednosti tevila c pa je zaporedje s {an } = {c n } divergentno.

Zaporedja
Dokaz Ce je c > 1, potem piemo c = 1 + x, kjer je x > 0. s Potem je po Bernoullijevi neenakosti c n = (1 + x)n > 1 + nx, to pa je neomejeno zaporedje, saj gre za vsak pozitiven x z naraajoim n tevilo 1 + nx ez vse meje.Torej je sc c s c v tem primeru limn c n = . Ce je c = 1, je zaporedje c n = 1 konstantno in zato konvergentno z limito 1. 1 Ce je 1 < c < 1, potem deniramo b = c . Ker je b > 1, je zaporedje b n po prejnjem neomejeno. s Sledi, da je limn c n = 0.
Zaporedja
Za c 1 je neskonno lenov vejih ali enakih 1 c c c in neskonno lenov manjih ali enakih 1. Torej v c c s tem primeru zaporedje ni konvergentno.
Gregor Dolinar
Zaporedja
Trditev Naj bo c poljubno pozitivno tevilo. Deniramo s zaporedje 1 n = n c. an = c Potem je

n
1 n
lim an = lim c = lim

n
c = 1.
Gregor Dolinar
Zaporedja
Dokaz Naj bo c > 1. Potem pri izbranem n N, n > 1, deniramo x = c1 > 0 in piemo c = 1 + nx. s n Po Bernoullijevi neenakosti velja c 1 1+ n torej je
n
c 1 = c > 1, >1+n n
c 1 > n c > 1. 1+ n Ker je limita levega in desnega zaporedja v neenakosti enaka 1, je 1 tudi limita srednjega zaporedja.
Zaporedja
Ce je c = 1, je trditev oitna. c Ce pa je 0 < c < 1, potem deniramo b = Potem je limn n b = 1 in zato limn n
1 c
> 1.
1 1 = 1. c = lim = n n n b lim b
n
Gregor Dolinar
Zaporedja
Trditev Naj bo c R poljubno pozitivno tevilo in > 0. s Potem obstaja tak > 0, da je za vsak q Q, za katerega velja |q| < , |c q 1| < .
Gregor Dolinar
Zaporedja
Dokaz Vemo, da je limn n c = 1. Za vsak > 0 obstaja tak indeks n0, da je | n c 1| < za vsak n > n0. 1 Ce je 0 < q < n0 , potem je tudi q |c 1| < | n c 1| < . Podobno za negativne q.
Gregor Dolinar
Zaporedja
Potence z iracionalnim eksponentom

a s Naj bo b poljubno racionano tevilo, torej a, b Z, b = 0, in naj bo c poljubno pozitivno realno tevilo. Potem je s
a b
dobro denirano realno tevilo. Doloimo ga tako, s c da najprej poiemo realno tevilo, katerega b-ta sc s potenca je enaka c, nato pa dobljeno tevilo e s s potenciramo s tevilom a. s
Gregor Dolinar
Zaporedja
Naj bo sedaj r poljubno realno tevilo in c poljubno s pozitivno realno tevilo. Denirali bi radi tevilo c r . s s Primer Koliko je na primer 2 ? Ker je mnoica racionalnih tevil gosta v mnoici z s z realnih tevil, za vsako realno tevilo r obstaja s s zaporedje racionalnih tevil {qn }, ki konvergirajo k s r , torej r = limn qn .
Gregor Dolinar
Zaporedja
Zaporedje {c qn } je potem Cauchyevo, saj je po prejnji trditvi s |c qn c qn+k | = |c qn | |1 c qn+k qn | < , torej prav tako konvergentno. Njegovo limito oznaimo s c c r = lim c qn .
n
Opomba Limita je neodvisna od izbire zaporedja {qn }.

Zaporedja
Primer Stevilo 2 je po denicij enako 2 = lim 2qn ,

n
kjer za zaporedje {qn } velja limn qn = . Na primer, za zaporedje racionalnih tevil si izberemo s zaporedje 3, 3.1, 3.14, 3.141, 3.1415, . . .
Gregor Dolinar
Zaporedja Stevilske vrste
Gregor Dolinar
Stevilo e Denirajmo zaporedji {an } in {bn } s splonima s lenoma c an = 1 1+ n

n
in
bn =
1 1 n
Pokazali bomo, da je zaporedje {an } naraajoe in sc c navzgor omejeno, zaporedje {bn } padajoe in c navzdol omejeno. Torej sta obe zaporedji konvergentni in imata limito.
Gregor Dolinar
Najprej uporabimo varianto Bernoullijeve neenakosti in ocenimo n 1 1 1 1 2 >1n 2 =1 . n n n Izraz na levi je razlika kvadratov na n-to potenco, torej je 1 1 n 1 1+ n
n n
1 1+ n
1n
1 >1 . n
1 n n
Izraz delimo na obeh straneh z 1 > 1 1 n

Gregor Dolinar
in dobimo
n1
1 1+ n1
Izraz na levi je ravno n-ti len, izraz na desni pa c (n 1)-vi len zaporedja {an }, torej je c an > an1 in zato je zaporedje {an } naraajoe. sc c
Gregor Dolinar
Podobno, kot smo pokazali, da ocena 1 n 1 n1 1 + n > 1 + n1 velja za vsak n N, n > 2, pokaemo, da velja enaka ocena tudi za z negativna cela tevila. Torej s 1 1 n
n
>
1 1 n+1
(n+1)
za vsak n N, n > 2, oziroma bn > bn+1 .
Gregor Dolinar
Dobili smo, da je zaporedje {bn } padajoe. c Ker so vsi leni zaporedja {bn } pozitivni, je c zaporedje navzdol omejeno. Velja 1 1 n+1 torej je bn+1 = an 1 . 1+ n
(n+1)
1 1+ n
1+
1 n
Sledi, da je b2 > bn+1 > an , zato je zaporedje {an } omejeno navzgor.

Zaporedji {an } in {bn } sta torej konvergentni in ker 1 je bn+1 = an 1 + n , imata isto limito. Limito oznaimo z e, c e = lim
n
1 1+ n
= lim
1 1 n
. e = 2.7182. Stevilo e je iracionalno.
Gregor Dolinar
Primer Izraunajmo limito c lim 1 1 5n

2n
= lim 1 1 m
1 5n =e
(5n)( 1 2) 5
= lim
m( 2 ) 5
2 5
Gregor Dolinar
Stevilske vrste Naj bo {an } zaporedje realnih tevil. S pomojo s c lenov tega zaporedja deniramo novo zaporedje c {sn } s leni c s1 = a1, s2 = a1 + a2, ...
n
sn =
i=1
ai ,
... ki jih imenujemo delne vsote.

Zaporedje {sn } zapiemo v obliki s a1 + a2 + a3 + . . . =
i=1
ai
in ga imenujemo tevilska vrsta, tevilo ai pa s s imenujemo sploni len vrste. s c
Gregor Dolinar
Vrsta
i=1
ai
je konvergentna, e konvergira zaporedje njenih c delnih vsot {sn }. Limito zaporedja delnih vsot imenujemo vsota vrste. Ce vrsta ni konvergentna, potem pravimo, da je divergentna.
Gregor Dolinar
Primer Preverimo konvergenco vrste

i=1
(1)i .
Ker je sn = 0 za sode n in sn = 1 za lihe n, ima zaporedje delnih vsot dve stekalii, torej ni sc konvergentno in zato je vrsta (1)i divergenta. i=1
Gregor Dolinar
Primer Izraunajmo vsoto vrste c
1 i=1 i(i+1) .
Ker je
1 1 1 = , i (i + 1) i i +1 je 1 1 1 sn = + + ...+ 12 23 n(n + 1) 1 1 1 1 1 1 = + +...+ 1 2 2 3 n n+1 1 =1 . n+1

Limita delnih vsot

n
lim sn = lim
1 n+1
= 1,
torej je
i=1
1 1 1 1 = + + + . . . = 1. i (i + 1) 1 2 2 3 3 4
Gregor Dolinar
Denicija Vrsto
i=0
aq i = a + aq + aq 2 + aq 3 + . . .
imenujemo geometrijska vrsta.
Gregor Dolinar
Ce je q = 1, potem je
n
sn =
i=0
1 q n+1 aq = a(1 + q + . . . + q ) = a . 1q
i n a 1q ,
Za |q| < 1 je limn sn = primeru

i=0
torej je v tem a . 1q
aq i = a(1 + q + q 2 + . . .) =
Za |q| 1 je geometrijska vrsta divergentna.

Primer Izraunajmo vsoto vrste c

i=1
(1)i . i 32
Gregor Dolinar
Stevilska vrsta je denirana kot limita zaporedja delnih vsot, zato lahko tudi za vrsto zapiemo s Cauchyev kriterij za konvergenco vrste. Vrsta ai je konvergentna natanko tedaj, ko za i=1 vsak > 0 obstaja tak n0 N, da je |sn sn+k | = |an+1 + . . . + an+k | < za vsak n > n0 in vsak k N.
Gregor Dolinar
Izrek Potreben, ne pa tudi zadosten, pogoj za konvergenco vrste an je i=1

n
lim an = 0. konvergentna, potem je
Torej, e je vrsta c limn an = 0.
i=1 an
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Matematika 1 2. november 2010
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Denicija Vrsta
i=1
1 1 1 1 = 1+ + + + ... i 2 3 4
se imenuje harmonina vrsta. c Trditev Harmonina vrsta je divergentna. c
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Dokaz Pogoj za konvergenco vrste je, da zadoa sc Cauchyevemu pogoju, torej za vsak > 0 mora obstajati neko naravno tevilo n0 , da je vsota s poljubnega tevila lenov, katerih indeks je veji od s c c n0 , manja od . s 1 Naj bo < 2 in n0 poljubno naravno tevilo. s Ocenimo vsoto 1 1 1 + +...+ . n0 + 1 n0 + 2 2n0
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Ker je
1 i
>
1 2n0
za vsak i < 2n0, je
1 1 1 1 1 1 + +. . .+ > + +. . .+ n0 + 1 n0 + 2 2n0 2n0 2n0 2n0 = n0 1 1 = > . 2n0 2
Torej vrsta 1 ne zadoa Cauchyevemu pogoju sc i=1 i in zato ni konvergentna.
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Opomba Pri harmonini vrsti je limita splonih lenov enaka c s c ni, vendar vrsta ni konvergentna. c Torej pogoj limn an = 0 res ni zadosten pogoj za konvergenco vrste. Opomba s Ce tevilski vrsti dodamo ali odvzamemo konno c mnogo lenov, to na konvergentnost vrste ne vpliva. c
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Kriteriji za konvergenco vrste
Obiajno je vsoto vrste teko izraunati. c z c Velikokrat nam tudi e zadoa podatek, ali je vrsta z sc konvergentna ali ne. V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj kriterijev, ki nam povedo, ali je dana tevilska vrsta kovergentna s ali ne. Najprej bomo obravnavali vrste s pozitivnimi leni, c torej vrste ai , kjer je ai > 0 za vsak i N. i=1
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Izrek (Primerjalni kriterij) Naj za vrsti ai in bi velja 0 < ai bi za i=1 i=1 vsak i N. Ce je vrsta bi konvergentna, potem je i=1 konvergentna tudi vrsta ai . i=1 Ce je vrsta i=1 ai divergentna, potem je divergentna tudi vrsta bi . i=1
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Dokaz Ce je vrsta bi konvergentna, potem za vsak i=1 > 0 obstaja tak n0 N, da za vsak n > n0 in k N velja > bn + . . . + bn+k an + . . . + an+k , torej je po Cauchyevem kriteriju konvergentna tudi vrsta ai . i=1
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Podobno, e ai divergira, potem obstaja c i=1 > 0, da za vsak n N in nek k N velja < an + . . . + an+k bn + . . . + bn+k , torej divergira tudi
i=1 bi .
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Primer Preverimo konvergentnost vrste
i=1
1 . i +11
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Izrek (Kvocientni kriterij) Naj bo ai taka vrsta, da velja ai > 0, i N, in i=1 naj obstaja an+1 = q. lim n an Ce je q < 1, potem je vrsta konvergentna. Ce je q > 1, potem je vrsta divergentna. Ce je q = 1, potem kriterij odpove.
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Dokaz n+1 Naj bo limn aan = q < 1. Izberemo poljubno tevilo q0 , tako da je s q < q0 < 1. Potem obstaja nek n0 N, da je an+1 < q0 za vsak n n0 . Torej je an
k 2 an0 +k < q0 an0 +k1 < q0 an0 +k2 < . . . < q0 an0
za vsak k N. Ker je q0 < 1, je geometrijska i vrsta an0 q0 konvergentna. Ker konno c i=1 mnogo lenov ne vpliva na konvergenco vrste, je c po primerjalnem kriteriju potem konvergentna tudi vrsta ai . i=1
Stevilske vrste
n+1 Naj bo limn aan = q > 1. Podobno kot prej izberemo poljubno tevilo q0 , s tako da je 1 < q0 < q. Potem obstaja nek n+1 n0 N, da je aan > q0 za vsak n n0. Na enak nain kot prej ocenimo vrsto ai z c i=1 i geometrijsko vrsto i=1 an0 q0 , ki je divergentna, saj je q0 > 1. Po primerjalnem kriteriju je potem divergentna tudi vrsta ai . i=1
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
S kvocientnim kriterijem preverimo konvergentnost naslednjih vrst:
i=1
i! ii 3i i 1
i=1
i=1
(i + 1)3
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Izrek (Korenski kriterij) Naj bo ai taka vrsta, da velja ai > 0, i N, in i=1 naj obstaja lim n an = q.
n
Ce je q < 1, potem je vrsta konvergentna. Ce je q > 1, potem je vrsta divergentna. Ce je q = 1, potem kriterij odpove. Dokaz opustimo.
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Primer S pomojo korenskega kriterija preverimo c konvergentnost vrste
i=1
i2 . 2i
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Denicija c Vrsta ai je absolutno konvergentna, e je i=1 konvergentna vrsta
|ai |.
i=1
c Vrsta ai je pogojno konvergentna, e je i=1 konvergentna, ni pa absolutno konvergentna. Torej je vrsta ai konvergentna, vrsta |ai | pa i=1 i=1 divergentna.
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Izrek Vsaka absolutno konvergentna vrsta je konvergentna vrsta. Skica dokaza Vrsta ai je po Cauchyevem kriteriju i=1 konvergentna, e je c |an + . . . + an+k | < . To pa je res, saj je |an + . . . + an+k | |an | + . . . + |an+k | < , pri emer c smo pri drugi oceni upotevali, da je vrsta absolutno s konvergentna.
Stevilske vrste
Denicija c c Vrsta ai je alternirajoa, e je ai ai+1 < 0 za i=1 vsak i N. Izrek (Leibnitzev kriterij) Ce pri alternirajoi vrsti c
i=1 ai
njeni leni po c absolutni vrednosti padajo proti ni in je c limn an = 0, potem je vrsta ai i=1 konvergentna.
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Primer Preverimo konvergentnost vrste
i=1
(1)i+1 . i
Gregor Dolinar
Stevilske vrste
Opomba Ce setejemo n-lenov alternirajoe vrste, katere s c c leni gredo po absolutni vrednosti proti ni, potem c c se vsota vrste od vsote n lenov razlikuje za manj c kot an+1.
Gregor Dolinar
Stevilske vrste Funkcije
Gregor Dolinar
Funkcije Denicija Preslikava f : A B je predpis, ki vsakemu elementu a iz mnoice A priredi natanko doloen z c element f (a) iz mnoice B. Pravimo, da je f (a) z slika elementa a. Mnoico A imenujemo denicijsko obmoje ali z c domena preslikave f , mnoico z f (A) = {f (a) : a A} pa zaloga vrednosti preslikave f .
Gregor Dolinar
Denicija Graf preslikave f je mnoica z (f ) = {(a, f (a)) : a A}.
Gregor Dolinar
Primer Naj bo A R3 in B = R3 mnoica vseh vektorjev. z Preslikava f naj bo predpis, ki v nekem trenutku vsaki toki iz obmoja A priredi vektor hitrosti, ki jo c c ima posamezna toka v tistem trenutku. c
Gregor Dolinar
Preslikava f : A B je injektivna, e razline c c elemente a1, a2 A, a1 = a2, preslika v razline c elemente mnoice B, torej f (a1) = f (a2). z Preslikava f : A B je surjektivna, e za vsak c element b B obstaja tak element a A, da je b slika elementa a, torej f (a) = b. Preslikava f je bijektivna, e je injektivna in c surjektivna.
Gregor Dolinar
Denicija Naj bo f : A B in g : B C . Preslikavo g f : A C , denirano s predpisom (g f )(a) = g (f (a)), imenujemo kompozitum preslikav g in f .
Gregor Dolinar
Denicija Preslikavo f : D R, kjer je D R, imenujemo realna funkcija ene spremenljivke.
Gregor Dolinar
Funkcijo lahko podamo na ve nainov: c c opisno z besedilom s tabelo grano c analitino c
Gregor Dolinar
Analitino lahko podamo funkcijo: c eksplictno, torej y = f (x) implicitno, torej F (x, y ) = 0 parametrino, torej x = x(t), y = y (t) c
Gregor Dolinar
Primer Zapiimo funkcijo, katere graf je zgornja polovica s kronice s polmerom a: z y = a2 x 2 x 2 + y 2 a2 = 0 x = a cos t, y = a sin t
Gregor Dolinar
Graf funkcije f : D R, D R, je torej podmnoica ravnine R2 . z Neka podmnoica ravnine je lahko graf neke z funkcije, e vsaka premica, vzporedna z ordinatno c osjo, seka to podmnoico v najve eni toki. z c c Gra funkcij, ki jih bomo obravnavali, bodo najvekrat krivulje v ravnini. c
Gregor Dolinar
Trditev Funkcija f : D R, D R, je injektivna, e vsaka c premica, vzporedna z abscisno osjo, seka graf funkcije f najve enkrat. c Funkcija f : D R, D R, je surjektivna, e vsaka c premica, vzporedna z abscisno osjo, seka graf funkcije f vsaj enkrat.
Gregor Dolinar
Denicija Naj bo f : D R, D R, injektivna funkcija. Potem funkcijo f 1, ki slika iz mnoice f (D) v z mnoico D, in za katero velja f 1(f (x)) = x za z vsak x D, imenujemo inverzna funkcija funkcije f . Inverzno funkcijo f 1 eksplicitno podane funkcije f izraunamo tako, da zamenjamo vlogi spremenljivk c y = f (x), torej x = f (y ), in nato izrazimo y kot funkcijo x. Graf inverzne funkcije f 1 dobimo tako, da prezrcalimo graf funkcije f prek simetrale lihih kvadrantov.
Primer Naj bo funkcija f podana s predpisom 3 f (x) = 7 x + 2 . Izraunajmo inverzno funkcijo f 1. c 2
Gregor Dolinar
Za funkciji f : R R in g : R R lahko izraunamo kompozitum f g in g f . c V splonem ta dva kompozituma nista enaka, torej s kompozitum funkcij ni komutativna relacija: f g = g f.
Gregor Dolinar
Primer 2 1 Naj bo f (x) = x 2 2x, g (x) = 2 x x . Izraunajmo f g in g f . c
Gregor Dolinar
Naj bo f : D R, D R.
Funkcija f je navzgor omejena, e obstaja tak c M R, da je f (x) M za vsak x D. Funkcija f je navzdol omejena, e obstaja tak c m R, da je f (x) m za vsak x D. Funkcija f je omejena, e obstaja tak M R, c da je |f (x)| M za vsak x D.
Gregor Dolinar
Podobno kot pri zaporedjih lahko deniramo natanno spodnjo in natanno zgornjo mejo c c funkcije.
Gregor Dolinar
Funkcija f je poljubna x, y f (x) < f (y ), Funkcija f je poljubna x, y f (x) > f (y ),
naraajoa, e je f (x) f (y ) za sc c c D, za katera velja x < y . Ce je je f strogo naraajoa. sc c padajoa, e je f (x) f (y ) za c c D, za katera velja x < y . Ce je je f strogo naraajoa. sc c
Gregor Dolinar
Funkcija f je monotona, e je bodisi naraajoa, c sc c bodisi padajoa. c Funkcija f je strogo monotona, e je bodisi strogo c naraajoa bodisi strogo padajoa. sc c c Strogo monotone funkcije so injektivne, zato lahko deniramo njihov inverz. Primer f (x) = x 3 + 1.
Gregor Dolinar
Nila funkcije f je vsako tako tevilo x0 D, za c s katero velja, da je f (x0) = 0.
Gregor Dolinar
Denicija Funkcija f : D R, D R, je soda, e je c f (x) = f (x) za vsak x D. Graf sode funkcije je simetrien glede na ordinatno c os. Primer f (x) = x 2 + 1
Gregor Dolinar
Denicija Funkcija f : D R, D R, je liha, e je c f (x) = f (x) za vsak x D. Graf lihe funkcije je simetrien glede na koordinatno c izhodie. sc Primer f (x) = x 3 + 2x
Opomba Veina funkcij ni ne lihih in ne sodih. c
Gregor Dolinar
Gregor Dolinar
Naj bosta f : D R in g : D R, D R, funkciji, denirani na istem denicijskem obmoju. c Potem lahko deniramo funkcije (f + g )(x) = f (x) + g (x) (f g )(x) = f (x) g (x) (f g )(x) = f (x) g (x)
f g (x)
f (x) g (x) ,
kjer je g (x) = 0 za vsak x D.
Gregor Dolinar
Pregled elementarnih funkcij
Polinom je funkcija oblike f (x) = an x n + an1 x n1 . . . + a1 x + a0. an = 0, ai R, i = 0, . . . , n. Polinome ponavadi oznaimo s rko p, torej f = p. c c Stevilo n imenujemo stopnja polinoma p.
Gregor Dolinar
Polinom stopnje n ima najve n realnih niel. c c Ce ima polinom p tono n realnih niel x1 , . . . , xn , c c potem lahko polinom p zapiemo v obliki s p(x) = an (x xn ) . . . (x x1). Nekatere nile polinoma so lahko vekratne. c c
Gregor Dolinar
Nile polinoma lahko poskusimo poiskati s c Hornerjevim algoritmom.
Gregor Dolinar
Primer Nariimo polinom s p(x) = x 3 + 3x + 2. Polinom najprej razstavimo. Hitro lahko s Hornerjevim algoritmom ugotovimo, da so nile c polinoma x1 = x2 = 1 in x3 = 2. Torej je p(x) = (x + 1)2(x 2).
Ker je p(0) = 2, seka graf polinoma ordinatno os v toki (0, 2). c

Graf polinoma p je
10
Gregor Dolinar
Racionalna funkcija f je funkcija oblike p(x) , f (x) = q(x) kjer sta p in q polinoma. Racionalna funkcija je denirana za vsako realno tevilo, razen za tista realna tevila, ki so nile s s c polinoma q. Teh tevil je najve toliko, kot je s c stopnja polinoma q. Ce polinom q nima realnih niel (npr. c q(x) = x 2 + 1), potem je racionalna funkcija denirana povsod.
p Ce za racionalno funkcijo f = q velja, da polinoma p in q nimata skupnih niel, potem: c nile polinoma p so tudi nile racionalne funkcije c c f, nile polinoma q so poli racionalne funkcije f , c torej je f v okolici niel polinoma q neomejena. c
Gregor Dolinar
Denimo, da polinoma p in q nimata skupnih niel in c da ima polinom q nilo x0 reda k, torej c q(x) = (x x0)k r (x), kjer je r (x0) = 0. Potem je graf racionalne funkcija f = p v okolici q nile x0 polinoma q podobne oblike kot graf funkcije c c , (x x0 )k kjer je c = 0.
Gregor Dolinar
Oglejmo si graf racionalne funkcije x(x 2)2 . f (x) = 2 (x + 1) (x 1)

15 10
1 5
Gregor Dolinar
f (x) =
x(x2)2 (x1)2 (x+1) , f1 (x)

10
1 2(x1)2 , f2 (x)
9 4(x+1)
Gregor Dolinar
Ce je stopnja polinoma p manja od stopnje s polinoma q, potem se vrednosti racionalne funkcije p f = q bliajo 0, ko gre x proti . z Racionalna funkcija ima vodoravno asimptoto y = 0. Na primer, f (x) = xx+1 . 2 +1
1.2 1.0 0.8 0.6 0.4 0.2
10
5 0.2
10
Gregor Dolinar
Ce sta stopnji polinoma p in q enaki, potem ima racionalna funkcija vodoravno asimptoto. 2 Na primer, f (x) = 2x x1 . 4x 2 +1
0.5
0.5
1.0
Gregor Dolinar
Ce je stopnja polinoma p za ena veja od stopnje c polinoma q, potem ima racionalna funkcija za asimptoto premico. V splonem, e je stopnja polinoma p za m veja od s c c stopnje polinoma q, potem delimo polinoma p s polinomom q in dobimo p(x) = k(x)q(x) + r (x), kjer je stopnja polinoma k enaka m, stopnja polinoma r pa manja od stopnje polinoma q. s r Racionalna funkcija f = p = k + k ima potem za q asimptoto polinom k.
Primer Nariimo graf racionalne funkcije s x 2(x + 1) . f (x) = 24 x
Gregor Dolinar
30
20
10
10
5 10
10
20
Gregor Dolinar
Algebraina funkcija y = f (x) je reitev enabe c s c An (x)y n + An1 (x)y n1 + . . . + A1 (x)y + A0 (x) = 0, kjer so Ai dani polinomi.
Gregor Dolinar
Primer Ce je Ai (x) = 0 za vsak i > 1 in A1 (x) = 1, potem je f (x) = A0 (x) polinom. Ce je Ai (x) = 0 za vsak i > 1, potem je f (x) = A0 (x) racionalna funkcija. A1 (x) Ce je Ai (x) = 0 za vsak i > 2, A2 (x) = 1, A1 (x) = 0 in A0 (x) = x, potem sta med reitvami enabe y 2 x = 0 tudi iracionalni s c funkciji f (x) = x in f (x) = x.
Gregor Dolinar
Med algebraine funkcije spadajo tudi vse funkcije, c katerih gra tvorijo krivulje drugega reda, na primer: x2 y2 + = 1, elipsa a2 b 2 x2 y2 2 = 1, hiperbola 2 a b
y 2 = 2px, parabola
Opomba Z nekaterimi enabami ni denirana nobena realna c funkcija. Na primer, y 2 + x 2 + 1 = 0.
Gregor Dolinar
Funkcija, ki ni algebraina, se imenuje c transcendentna funkcija. Podrobneje si bomo ogledali naslednje transcendentne funkcije: eksponentno, logaritemsko, kotne, ciklometrine, hiperboline in area funkcije. c c
Gregor Dolinar
Eksponentna funkcija
Naj bo a > 0. Potem je f (x) = ax eksponentna funkcija. Najpogosteje uporabljamo osnovo a = e, torej f (x) = e x . Ce je a = 1, potem je f (x) = 1 konstantna funkcija. Eksponentna funkcija je pozitivna in za a = 1 strogo monotona in neomejena.
Gregor Dolinar
Za a > 1 je graf f (x) = ax :

15 10
Za 0 < a < 1 je graf f (x) = ax :

15 10
Gregor Dolinar
Trditev Za eksponentno funkcijo velja f (x + y ) = f (x)f (y ), torej ax+y = ax ay . Opomba Eksponentna funkcija je za a = 1 strogo monotona, torej obstaja inverzna funkcija, ki jo imenujemo logaritemska funkcija.
Gregor Dolinar
Logaritemska funkcija
Naj bo a > 0 in a = 1. Inverzno funkcijo eksponentne funkcije f (x) = ax imenujemo logaritemska funkcija in piemo s f (x) = loga (x). Torej, e je y = ax , potem je x = loga y . c
Gregor Dolinar
Za a > 1 je graf f (x) = loga x:

2 1 1 1 2 3 2 3 4
Za 0 < a < 1 je graf f (x) = loga x:

3 2 1
1 1 2
Gregor Dolinar
Za logaritemsko funkcijo velja: denirana je samo za x > 0 je strogo monotona in neomejena nila logaritemske funkcije je x0 = 1, torej c log(1) = 0 pol logaritemske funkcije je premica x = 0 loga (xy ) = loga x + loga y Opomba Ce je a = e, potem piemo s f (x) = loge x = log x = ln x.
Gregor Dolinar
Kotne (trigonometrine) funkcije c
Kotne funkcije so sinus, kosinus, tangens in kotangens. Za kote, manje od /2, so denirane s pomojo s c razmerij med stranicami v pravokotnem trikotniku. Denicijsko obmoje kotnih funkcij sinus in kosinus c razirimo na mnoico vseh realnih tevil. s z s sin Denicijsko obmoje funkcije tan x = cos x je c x mnoica R \ { 2 + k : k Z}. z
Gregor Dolinar
Funkciji sinus in kosinus sta periodini s periodo 2, c torej je sin x = sin(x + 2) in cos x = cos(x + 2) za vsak x R. Funkcija tangens je periodina s periodo , torej je c tan x = tan(x + ) za vsak x R. Med kotnimi funkcijami veljajo tevilne zveze, na s primer: sin2 x + cos2 x = 1 1 tan2 x + 1 = cos2 x 1 cot x = tan x
Gregor Dolinar
Gra funkcij sinus, kosinus in tangens:

1.0 0.5 6 4 2 2 4 6
0.5
1.0 1.0
0.5
0.5
1.0
6 4 2
2 2 4 6
Gregor Dolinar
Ciklometrine funkcije c Kotne funkcije niso injektivne, zato ne obstaja inverzna funkcija kotne funkcije. Ce pa se omejimo na obmoje, kjer je posamezna c kotna funkcija injektivna, lahko deniramo njen inverz. Pri sinusni funkciji se omejimo na interval [ , ], 2 2 na katerem je sinus injektivna funkcija, zato lahko deniramo inverzno funkcijo, ki jo imenujemo arkus sinus in piemo s f (x) = arcsin x. Torej je y = arcsin x natanko tedaj, ko je sin y = x.
Denicijsko obmoje funkcije arkus sinus je [1, 1], c njena zaloga vrednosti pa [ , ]. 2 2
1.5 1.0 0.5
1 0.5 1.0 1.5
Gregor Dolinar
Podobno za kosinus. Omejimo se na interval [0, ], na katerem je kosinus injektivna funkcija, in deniramo inverzno funkcijo, ki jo imenujemo arkus kosinus in piemo s f (x) = arccos x. Torej je y = arccos x natanko tedaj, ko je cos y = x.
Gregor Dolinar
Denicijsko obmoje funkcije arkus kosinus je c [1, 1], njena zaloga vrednosti pa [0, ].
3.0 2.5 2.0 1.5 1.0 0.5
Gregor Dolinar
Za funkcijo tangens se omejimo na interval [ , ], 2 2 na katerem je tangens injektivna funkcija, in deniramo inverzno funkcijo, ki jo imenujemo arkus tangens in piemo s f (x) = arctan x. Torej je y = arctan x natanko tedaj, ko je tan y = x.
Gregor Dolinar
Denicijsko obmoje funkcije arkus tangens so vsa c realna tevila R, njena zaloga vrednosti pa ( , ). s 2 2
1.0 0.5
2 0.5
1.0
Gregor Dolinar
Izpeljimo zvezo med ciklometrinimi funkcijami. c Ker je cos y = sin( y ) = x, 2 je y = arccos x in y = arcsin x. 2 Setejemo obe enabi in dobimo s c arcsin x + arccos x = . 2
Gregor Dolinar
Hiperboline funkcije c Hiperbolini sinus c e x e x sinh x = 2

20
10
10
20
Gregor Dolinar
hiperbolini kosinus c e x + e x cosh x = 2

12 10 8 6 4 2
Gregor Dolinar
in hiperbolini tangens c sinh x e x e x tanh x = = x cosh x e + e x

1.0
0.5
0.5
1.0
Gregor Dolinar
Za hiperboline funkcije veljajo podobne zveze, kot c za kotne funkcije, na primer sinh(2x) = 2 sinh x cosh x cosh(2x) = cosh2 x + sinh2 x cosh2 x sinh2 x = 1 Parametrino podana krivulja x = cosh t, y = sinh t c je v implicitni obliki podana z enabo x 2 y 2 = 1, c kar je enaba hiperbole (od tod takno ime funkcij). c s
Gregor Dolinar
Area funkcije
Tudi za hiperboline funkcije bi radi izraunali c c njihov inverz. Hiperbolini sinus in hiperbolini tangens sta strogo c c naraajoi funkciji, torej injektivni, zato njuna sc c inverza obstajata povsod. Pri hiperbolinem kosinusu pa se omejimo na c interval [0, ), kjer je hiperbolini kosinus strogo c naraajoa funkcija. sc c
Gregor Dolinar
Izraunajmo inverzno funkcijo hiperbolinega sinusa, c c x x torej funkcije y = sinh x = e e . 2 Zamenjamo vlogo x in y , preoblikujemo izraz, tako da dobimo kvadratno enabo glede na spremenljivko c e y , reimo kvadratno enabo in dobimo, da je le ena s c reitev pravilna s y = log(x + 1 + x 2) = Ar sinh x.
Gregor Dolinar
Podobno lahko izpeljemo area funkciji tudi za hiperbolini kosinus in hiperbolini tangens: c c Ar cosh x = log(x + x 2 1), x 1
1+x 1 , |x| < 1 Ar tanh x = log 2 1x
Gregor Dolinar
Limita funkcij Denicija Naj bo f : D R, D R. Stevilo A je limita c c funkcije f v toki x0 D, e za vsak > 0 obstaja tak > 0, da je |f (x) A| < za vsak x = x0 , za katerega je |x x0| < . To piemo s lim f (x) = A.
xx0
Gregor Dolinar
Opomba Limita funkcije f v toki x0 ni odvisna od vrednosti c funkcije f v toki x0 . c Lahko je limxx0 f (x) = f (x0) limxx0 f (x) = f (x0) limxx0 f (x) obstaja, funkcija f pa v toki x0 ni c denirana.
Gregor Dolinar
Trditev Ce je
xx0
lim f (x) = lim h(x) = A

xx0
in je za vsak x = x0 iz neke okolice x0 , potem obstaja tudi lim g (x) = A.

xx0
f (x) g (x) h(x)
Gregor Dolinar
Primer Pokaimo, da je z sin x = 1. x0 x lim

1.0 0.8 0.6 0.4 0.2
2 0.2
10
Upotevamo, da je sin x < x < tan x. s
Gregor Dolinar
Primer Izraunajmo c 1 cos(5x) . lim x0 2x Pri raunanju limite upotevamo zvezo c s sin2 = 1cos(2) 2
Gregor Dolinar
Odvod
Gregor Dolinar
Odvod
Primer Izraunajmo c 1 cos(5x) . x0 2x Pri raunanju limite upotevamo zvezo c s sin2 = 1cos(2) 2 lim
Gregor Dolinar
Odvod
Denicija Naj bo f : D R, D R. Stevilo A je leva limita c c funkcije f v toki x0 D, e za vsak > 0 obstaja tak > 0, da je |f (x) A| < za vsak x < x0 , za katerega je x0 x < . To piemo s
xx0
lim f (x) = lim f (x) = A.

xx0
Gregor Dolinar
Odvod
Denicija Naj bo f : D R, D R. Stevilo A je desna limita c c funkcije f v toki x0 D, e za vsak > 0 obstaja tak > 0, da je |f (x) A| < za vsak x > x0 , za katerega je x x0 < . To piemo s
xx0
lim f (x) = lim+ f (x) = A.

xx0
Gregor Dolinar
Odvod
Trditev Limita funkcije v toki x0 obstaja natanko tedaj, ko c v tej toki obstajata leva in desna limita in sta enaki. c Primer Izraunajmo c
x+ 2 lim . xx0 arctan( ) x
Gregor Dolinar
Odvod
Denicija Naj bo f : D R, D R. Stevilo A je limita funkcije f , ko gre x proti , e za vsak > 0 c obstaja tako tevil M R, da je s |f (x) A| < za vsak x > M. To piemo s
x
lim f (x) = A.
Podobno deniramo
x
Gregor Dolinar
lim f (x).
Odvod
Denicija Naj bo f : D R, D R. Pravimo, da je limita funkcije f , ko gre x proti x0, e za vsak M R c obstaja tak > 0, da je f (x) > M za vsak x = x0 in |x x0| < . To piemo s lim f (x) = .
xx0
Primer
x
lim log x = .
Gregor Dolinar
Odvod
Podobno kot pri limitah zaporedij tudi pri limitah funkcij pokaemo lastnosti, ki veljajo za raunanje z c limit. limxx0 (f (x) + g (x)) = limxx0 f (x) + limxx0 g (x) limxx0 (f (x) g (x)) = limxx0 f (x) limxx0 g (x)
f xx limxx0 g (x) = limxx0 g (x) , kjer je g (x) = 0 za (x) 0 vsak x iz neke okolice x0. lim f (x)
Gregor Dolinar
Odvod
Zveznost funkcij
Denicija Naj bo f : D R, D R. Funkcija f je zvezna v c toki x0 , e za vsak > 0 obstaja tak > 0, da je c |f (x) f (x0)| < za vsak x, za katerega velja |x x0 | < . Pravimo, da je funkcija f zvezna na D, e je zvezna c v vsaki toki iz D. c
Gregor Dolinar
Odvod
Izrek Funkcija f : D R, D R, je zvezna v toki x0 c natanko tedaj, ko je

xx0
lim f (x) = f (x0).
Opomba Podobno, kot smo denirali levo in desno limito, deniramo tudi, kdaj je funkcija zvezna z leve in kdaj je zvezna z desne.
Gregor Dolinar
Odvod
Videli smo, da sta pojma zveznosti in limite tesno povezana. To dokazuje tudi naslednji izrek. Izrek Naj bo g zvezna funkcija v toki limxx0 f (x). c Potem je
xx0
lim g (f (x)) = g ( lim f (x)),

xx0
torej lahko zamenjamo vrstni red raunanja limite in c raunanja vrednosti zvezne funkcije. c
Gregor Dolinar
Odvod
Z upotevanjem lastnosti za raunanje limit hitro s c izpeljemo, da velja: Vsota zveznih funkcij je zvezna funkcija. Produkt zveznih funkcij je zvezna funkcija. Kvocient zveznih funkcij je zvezna funkcija. Kompozitum zveznih funkcij je zvezna funkcija.
Gregor Dolinar
Odvod
Lastnosti zveznih funkcij
Trditev Naj bo f : [a, b] R zvezna funkcija in naj bo f (a)f (b) < 0, torej funkcija f v krajiih intervala sc zavzame nasprotno predznaeni vrednosti. Potem c obstaja vsaj ena toka x0 [a, b], tako da je c f (x0) = 0. Dokaz Obstoj toke x0 dokaemo s pomojo bisekcije. c z c
Gregor Dolinar
Odvod
Trditev Zvezna funkcija f : [a, b] R je omejena. Dokaz Interval [a, b] razpolavljamo, tako da dobimo zaporedje intervalov [an , bn ], na katerih je funkcija f neomejena. Krajia intervalov konvergirajo proti sc neki toki x0. Na (x0 , x0 + ) bi bila funkcija c neomejena in hkrati zaradi zveznosti omejena, protislovje.
Gregor Dolinar
Odvod
Opomba Ce interval ni zaprt, to ni nujno res. 1 Na primer, funkcija f : (0, 1], f (x) = x , je na intervalu (0, 1] neomejena.
Gregor Dolinar
Odvod
Trditev Zvezna funkcija f : [a, b] R na intervalu [a, b] dosee svojo natanno zgornjo in svojo natanno z c c spodnjo mejo. Torej obstajata xm , xM [a, b], tako da je f (xm ) = infx[a,b]f (x) in f (xM ) = supx[a,b]f (x).
Gregor Dolinar
Odvod
Dokaz Zvezna funkcija je na zaprtem intervalu omejena, zato obstajata njena natanna spodnja meja m in c natanna zgornja meja M. c Denimo, da ne obstaja tako tevilo xm , da je s f (xm ) = m. Potem je f (x) = m za vsak x [a, b]. 1 Potem pa je funkcija g (x) = f (x)m > 0 zvezna in zato omejena na [a, b]. Naj bo Mg natanna zgornja meja funkcije g . c 1 Potem je g (x) = f (x)m Mg in zato 1 f (x) m + Mg , protislovje. Podobno dokaemo obstoj xM . z
Odvod
Trditev Zvezna funkcija f : [a, b] R na intervalu [a, b] zavzame vsako vrednost med svojo natanno c spodnjo mejo m in svojo natanno zgornjo mejo M. c Torej za vsak t [m, M] obstaja nek xt [a, b], tako da je f (xt ) = t.
Gregor Dolinar
Odvod
Dokaz Naj bo t (m, M). Deniramo funkcijo g (x) = f (x) t na intervalu s krajiima xm in xM . sc Potem je g (xm )g (xM ) < 0, zato obstaja toka xt , c tako da je g (xt ) = 0, torej f (xt ) = t.
Gregor Dolinar
Gregor Dolinar
Odvod
Pri prouevanju funkcij nas obiajno zanima, kako c c se funkcija spreminja, ali njene vrednosti naraajo, sc padajo, kako hitre so te spremembe, ... Kako hitro se vrednosti funkcije f (x) spreminjajo v odvisnosti od spremenljivke x, lahko preverimo s pomojo odvoda. c
Gregor Dolinar
Naj bo f : (a, b) R in x0 (a, b). Ko se vrednost spremenljikve x0 povea za h na x0 + h, se vrednost c funkcije spremeni za f (x0 + h) f (x0). Funkcija se tem hitreje spreminja, im veja je c c sprememba vrednosti funkcije pri im manji c s spremembi neodviosne spremenljivke, torej im ve c c je f (x0 + h) f (x0) pri im manji spremembi c s spremenljivke x0 + h x0 = h.
Gregor Dolinar
Hitrost spreminjanja nam pove kvocient f (x0 + h) f (x0) , h ki se imenuje diferenni kvocient funkcije f v toki c c x0 . Diferenni kvocient je enak smernemu koecientu c premice skozi toki (x0, f (x0)) in (x0 + h, f (x0 + h)). c
Gregor Dolinar
Denicija Naj bo f : (a, b) R in x0 (a, b). Ce obstaja limita diferennega kvocienta funkcije f v toki c c x0 (a, b), ko gre h proti ni, potem pravimo, da je c funkcija f odvedljiva v toki x0. Vrednost te limite c imenujemo odvod funkcije f v toki x0 in ga c oznaimo f (x0). Torej je c f (x0 + h) f (x0) f (x0) = lim . h0 h
Gregor Dolinar
Funkcija f je odvedljiva v toki x0, e za vsak > 0 c c obstaja tak > 0, da je | f (x0 + h) f (x0) f (x0)| < h
za vsak h = 0, za katerega velja |h| < . Ce je f odvedljiva v vsaki toki obmoja D, potem c c pravimo, da je f odvedljiva na obmoju D. c
Gregor Dolinar
Izrek Ce je funkcija f : (a, b) R odvedljiva v toki c x0 (a, b), potem je v toki x0 tudi zvezna. c
Gregor Dolinar
Dokaz Funkcija f je odvedljiva v toki x0, e za vsak > 0 c c obstaja tak > 0, da je f (x0 + h) f (x0) | f (x0)| < h za vsak h = 0, za katerega velja |h| < . Torej je |f (x0 + h) f (x0) hf (x0)| < |h|.
Gregor Dolinar
Oziroma hf (x0) |h| < f (x0 + h) f (x0) < hf (x0) + |h|. Ko gre h 0, gre f (x0 + h) f (x0) in f je zvezna v toki x0. c
Gregor Dolinar
Opomba Ni pa vsaka zvezna funkcija tudi odvedljiva. Primer Funkcija f (x) = |x| je v toki 0 zvezna, ni pa v tej c toki odvedljiva (leva limita je enaka 1, desna pa c 1).
Gregor Dolinar
Primer Izraunajmo po deniciji odvod funkcije c f (x) = x 2 + x. f (x + h) f (x) f (x) = lim h0 h 2 (x + h) + (x + h) (x 2 + x) = lim h0 h 2 2 x + 2xh + h + x + h x 2 x = lim h0 h 2 2xh + h + h = lim (2x + h + 1) = 2x + 1. = lim h0 h0 h
Gregor Dolinar
Pravila za odvajanje
Ce je f konstantna funkcija, potem je njen odvod enak ni, torej c = 0. c Ce sta funkciji f in g odvedljivi v toki x, potem c je v tej toki odvedljiva tudi funkcija f + g in c velja (f + g )(x) = f (x) + g (x). Ce sta funkciji f in g odvedljivi v toki x, potem c je v toki x odvedljiva tudi funkcija fg in velja c (fg )(x) = f (x)g (x) + f (x)g (x).
Gregor Dolinar
Ce je funkcija f odvedljiva v toki x in c c konstanta, potem je v toki x odvedljiva tudi c funkcija cf in velja (cf ) (x) = cf (x). Ce sta funkciji f in g odvedljivi v toki x in je c g (x) = 0, potem je v toki x odvedljiva tudi c f funkcija g in velja f g
f (x)g (x) f (x)g (x) . (x) = 2 (x) g
Gregor Dolinar
Ce je funkcija f odvedljiva v toki g (x) in je c funkcija g odvedljiva v toki x, potem je c funkcija f g odvedljiva v toki x in velja c (f g )(x) = (f (g (x)) = f (g (x))g (x). (posredno odvajanje, verino pravilo) z Ce je f 1 inverzna funkcija funkcije f in je f (x) = 0, potem je funkcija f 1 odvedljiva v toki f (x) in velja c (f
1
1 ) (f (x)) = . f (x)
Gregor Dolinar
Odvodi elementarnih funkcij
Odvod eksponentne funkcije f (x) = e x . e x+h e x f (x + h) f (x) = lim f (x) = lim h0 h0 h h h e 1 x . = e lim h0 h Vpeljemo novo spremenljivko t = e h 1. Potem je h = log(t + 1) in ko gre h proti 0, gre tudi t = e h 1 proti 0.
Gregor Dolinar
t 1 x f (x) = e lim = e lim 1 t0 log(t + 1) t0 log(t + 1) t 1 1 x x = e lim 1 = e 1 t0 log(t + 1) t log(limt0 (t + 1) t ) 1 = ex . = ex log e

x
Torej je
Gregor Dolinar
Naj bo f (x) = ax . Potem zapiemo s f (x) = ax = e log a = e x log a

x
in po pravilu za posredno odvajanje dobimo f (x) = (e x log a ) = e x log a log a = ax log a.
Gregor Dolinar
Odvod logaritemske funkcije f (x) = log x. Inverzna funkcija logaritemske funkcije je eksponentna funkcija f 1(x) = e x , zato je 1 1 1 1 = f (x) = 1 = log x = . (f ) (f (x)) e f (x) e x
Ce je f (x) = loga x, potem je f (x) = (loga (x)) =

log x log a
1 . = x log a
Gregor Dolinar
Odvod potenne funkcije f (x) = x r , r R. c Zapiemo s f (x) = x r = e log x = e r log x

r
in odvajamo po pravilu za posredno odvajanje f (X ) = (e r log x ) = e r log x r 1 1 = x r r = rx r 1. x x
Gregor Dolinar
Odvod kotne funkcije f (x) = sin x. f (x + h) f (x) f (x) = lim h0 h sin(x + h) sin x = lim h0 h 2 cos( 2x+h ) sin( h ) 2 2 = lim h0 h h sin( h ) = lim cos(x + ) h 2 = cos x. h0 2 2
Gregor Dolinar
Podobno dobimo, da je odvod kotne funkcije f (x) = cos x enak f (x) = sin x.
Gregor Dolinar
Odvod kotne funkcije f (x) = tan x. Funkcijo tan x zapiemo kot kvocient s sin x f (x) = cos x in jo odvajamo po pravilu za odvod kvocienta cos x cos x sin x( sin x) sin x = f (x) = cos x (cos x)2 1 . = 2 (cos x)
Gregor Dolinar
Gregor Dolinar
Odvodi elementarnih funkcij
Odvod ciklometrine funkcije f (x) = arcsin x. c Ker je f 1(x) = sin x in (f 1 )(x) = cos x = 1 (sin x)2, po pravilu za odvod inverzne funkcije dobimo 1 1 f (x) = 1 = (f ) (f (x)) 1 (sin arcsin x)2 1 = . 2 1x
Gregor Dolinar
Odvod ciklometrine funkcije f (x) = arccos x c dobimo najhitreje, e na obeh straneh odvajamo c enakost arcsin x + arccos x = . 2 Sledi 1 f (x) = (arcsin x) = . 2 1x
Gregor Dolinar
Odvod ciklometrine funkcije f (x) = arctan x. c Ker je f 1(x) = tan x in 1 (sin x)2 + (cos x)2 (f 1 )(x) = = (cos x)2 (cos x)2 = 1 + (tan x)2, je 1 1 f (x) = 1 = (f ) (f (x)) 1 + (tan(arctan x))2 1 . = 2 1+x
Gregor Dolinar
e x e x Odvod hiperboline funkcije sinh x = c 2 izraunamo s pomojo pravil za odvajanje vsote. c c Tako je e x + e x = cosh x. f (x) = 2 Podobno dobimo, da je (cosh x) = sinh x in 1 tanh x = . (cosh x)2
Gregor Dolinar
Tabela odvodov nekaterih elementarnih funkcij c = 0 (x r ) = rx r 1 (e x ) = e x (ax ) = ax log a 1 (log x) = x 1 (loga x) = x log a
Gregor Dolinar
(sin x) = cos x (cos x) = sin x 1 (tan x) = (cos x)2 1 (arcsin x) = 1 x2 1 (arccos x) = 1 x2 1 (arctan x) = 1 + x2
Gregor Dolinar
Primer Odvajajmo funkcijo f (x) = x x .
Gregor Dolinar
Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v toki x, c e za vsak > 0 obstaja tak > 0, da je c | f (x + h) f (x) f (x)| < h
za vsak h = 0, za katerega velja |h| < . Oznaimo c = f (x + h) f (x) f (x). h
Potem velja 0, ko gre h 0.

Obe strani enakosti pomnoimo s h in dobimo z f (x + h) f (x) = f (x)h + h. Oznaimo spremembo funkcije f z c f = f (x + h) f (x) in spremembo spremenljivke x z x = h. Torej je f = f (x)x + x.
Gregor Dolinar
Izraz f (x)x imenujemo diferencial funkcije f in ga oznaimo z df = f (x)x. c Ce je f (x) = x, dobimo, da je df = dx = 1x in zato df = f (x)dx oziroma f (x) = df . dx
Gregor Dolinar
Ker gre 0, ko gre h 0, je izraz h majhen v primerjavi z f (x)h za majhne vrednosti h. Torej je . f (x + h) f (x) = f (x)h, oziroma . f (x + h) = f (x) + f (x)h.
Gregor Dolinar
Primer S pomojo diferenciala priblino doloite vrednost c z c cos 151. . Uporabili bomo formulo f (x + h) = f (x) + f (x)h. Za kot 150 = 5 poznamo vrednosti kotnih funkcij. 6 Zato vzamemo za x = 5 in za h = x = 1 = 180 . 6 Torej je cos 5 + 6 180 5 5 . + sin = cos 6 6 . 180
Gregor Dolinar
Sledi cos 5 + 6 180 cos
3 1 . = 0.87475. = 2 2 180 = 0.87462.
5 + 6 180
Gregor Dolinar
Viji odvodi nekaterih elementarnih funkcij s f (x) = e x f (n) (x) = e x f (x) = x n f (k) (x) = n(n 1) . . . (n k + 1)x nk f (n) (x) = n! f (m) (x) = 0, m > n f (x) = sin x f (x) = cos x f (x) = sin x f (x) = cos x f (4) (x) = sin x
Lastnosti odvedljivih funkcij
Oglejmo si nekaj osnovnih izrekov o odvedljivih funkcijah, ki jih uporabljamo pri prouevanju c lastnosti funkcij. Izrek Naj bo f : [a, b] R odvedljiva funkcija in naj bo f (x0) > 0, x0 (a, b). Potem je funkcija f v toki c x0 naraajoa. Ce je f (x0) < 0, x0 (a, b), potem sc c je funkcija f v toki x0 padajoa. c c
Gregor Dolinar
Dokaz Naj bo f (x0) > 0. Potem je smerni koecient tangente na graf funkcije f v toki x0 pozitiven, torej tangenta, ki najbolje c aproksimira funkcijo v toki x0, naraa. c sc
5.0 4.5 4.0 3.5 3.0 2.5
0.8
1.0
1.2
1.4
Gregor Dolinar
Natanneje. Oznaimo c c = f (x0 + h) f (x0) f (x0). h
Ker je f odvedljiva v toki x0, velja 0, ko gre c h 0. Torej je f (x0 + h) f (x0) = h(f (x0) + ). Za dovolj majhen h je || < f (x0), torej je f (x0) + > 0.
Gregor Dolinar
Ce je |h| majhno tevilo, je s f (x0 + h) f (x0) > 0, za h > 0, in f (x0 + h) f (x0) < 0, za h < 0. Dokazali smo, da je v primeru, ko je f (x0) > 0, funkcija f v toki x0 naraajoa. c sc c Podobno pokaemo, da je v primeru, ko je z f (x0) < 0, funkcija f v toki x0 padajoa. c c
Gregor Dolinar
Kaj lahko povemo o obnaanju odvedljive funkcije v s okolici toke x0, za katero velja, da je f (x0) = 0? c
0.25 0.20 0.15 0.10 0.05
0.4
0.2 0.05 0.10
0.2
0.4
Gregor Dolinar
Denicija Ce za odvedljivo funkcijo f : [a, b] R velja, da je f (x0) = 0 za x0 (a, b), potem pravimo, da je x0 stacionarna toka funkcije f . c Tangenta na graf funkcije v stacionarni toki je c vzporedna abscisni osi.
Gregor Dolinar
Denicija Funkcija f : [a, b] R ima v toki x0 (a, b) c lokalni minimum, e obstaja tak > 0, da je c f (x0 + h) f (x0) > 0 za vsak |h| < .
Funkcija f : [a, b] R ima v toki x0 (a, b) c lokalni maksimum, e obstaja tak > 0, da je c f (x0 + h) f (x0) < 0 za vsak |h| < . Ce ima funkcija f v toki x0 lokalni minimum ali c lokalni maksimum, potem pravimo, da ima v toki c x0 lokalni ekstrem.
Gregor Dolinar
Gregor Dolinar
Izrek (Fermatov izrek) Ce ima odvedljiva funkcija f : [a, b] R v toki c x0 (a, b) lokalni ekstrem, potem je f (x0) = 0, torej je v toki x0 stacionarna toka. c c Opomba Obratno ni nujno res, na primer, f (x) = x 3 + 1 ima v toki x0 = 0 stacionarno toko, vendar funkcija f c c v tej toki nima lokalnega ekstrema. c
Gregor Dolinar
1.0
0.5
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
2.0
1.5
1.0
0.5
1.0
0.5
0.5
1.0
1.5
2.0
Gregor Dolinar
Dokaz Denimo, da ima funkcija f v toki x0 lokalni c minimum. To pomeni, da za majhne vrednosti h velja f (x0 + h) f (x0) > 0. Torej je f (x0 + h) f (x0) lim 0 h0 h in f (x0 + h) f (x0) lim 0. h0 h
Gregor Dolinar
Ker je f v toki x0 odvedljiva, torej obstaja limita c diferennega kvocienta, morata biti leva in desna c limita enaki. To pa pomeni, da sta leva in desna limita enaki 0, torej f (x0) = 0. Na enak nain dokaemo izrek, e je v x0 lokalni c z c maksimum.
Gregor Dolinar
Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a, b] R odvedljiva funkcija in naj bo f (a) = f (b). Potem obstaja vsaj ena toka c x0 (a, b), tako da je f (x0) = 0.
3.0 2.5 2.0 1.5 1.0 0.5
1.0
0.5
0.5
1.0
1.5
2.0
Gregor Dolinar
Dokaz Vsaka odvedljiva funkcija je tudi zvezna, zvezna funkcija pa na zaprtem intervalu zavzame svoj minimum f (xm ) = m in svoj maksimum f (xM ) = M. Ce je m = M, je funkcija f konstantna in zato f (x) = 0 za vsak x [a, b]. Ce pa je m < M, potem je xm = xM in zato vsaj eno izmed tevil xm , xM lei na intervalu (a, b), saj s z je f (a) = f (b). Oznaimo to tevilo z x0 (a, b). c s Odvedljiva funkcija f ima potem v toki x0 lokalni c ekstrem in zato je po Fermatovem izreku f (x0) = 0.
Gregor Dolinar
Izrek (Lagrangeov izrek) Naj bo f : [a, b] R odvedljiva funkcija. Potem obstaja vsaj ena toka x0 (a, b), tako da je c f (b) f (a) f (x0) = . ba
0.8 0.6
0.4
0.2
0.2
0.4
0.6
0.8
1.0
Gregor Dolinar
Dokaz Deniramo funkcijo g (x) = f (x) f (b) f (a) (x a). ba
Ker je f odvedljiva funkcija, je tudi g odvedljiva funkcija. Izraunamo c f (b) f (a) (a a) = f (a) g (a) = f (a) ba in f (b) f (a) g (b) = f (b) (b a) ba = f (b) f (b) + f (a) = f (a).
Torej ima funkcija g v krajiih intervala [a, b] enake sc vrdnosti in zato po Rollovem izreku obstaja x0 (a, b), tako da je g (x0) = 0. Ker je f (b) f (a) g (x) = f (x) ba in g (x0) = 0, je f (b) f (a) f (x0) = . ba
Izrek Naj bo f : [a, b] R odvedljiva funkcija in naj bo f (x) = 0 za vsak x [a, b]. Potem je f konstantna funkcija. Dokaz Naj bo x [a, b] poljuben. Za funkcijo f na intervalu [x, b] uporabimo Lagarangeov izrek, torej obstaja tak x0 (x, b), da je f (x0) = f (b)f (x) . bx Ker je f (x0) = 0, je f (x) = f (b) za vsak x [a, b], torej je f konstantna funkcija.
Gregor Dolinar
Izrek Naj bosta funkciji f , g : [a, b] R odvedljivi in naj bo f (x) = g (x) za vsak x [a, b]. Potem obstaja konstanta c R, tako da je f (x) = g (x) + c. Dokaz Deniramo funkcijo h(x) = f (x) g (x). Potem je h (x) = f (x) g (x) = 0 za vsak x [a, b]. Po prejnjem izreku je h konstantna funkcija, torej je s h(x) = c oziroma f (x) = g (x) + c za vsak x [a, b].
Ekstremi funkcij
Vemo, da za odvedljivo funkcijo f , ki ima v toki x0 c ekstrem, velja, da je x0 njena stacinorana toka. Da c je torej f (x0) = 0. Pokazali smo tudi, da to ni zadosten pogoj za nastop ekstrema. V nadaljevanju bomo zapisali izreka, ki nam povesta, kdaj ima odvedljiva funkcija v stacionarni toki ekstrem. c
Gregor Dolinar
Izrek Naj bo f : [a, b] R odvedljiva funkcija in x0 (a, b) stacionarna toka funkcije f . c Ce prvi odvod funkcije f v stacionarni toki x0 c spremeni predznak, potem ima funkcija f v x0 lokalni ekstrem. Ce ima prvi odvod funkcije f povsod v okolici stacionarne toke x0, razen v x0, isti predznak, c potem funkcija f v x0 nima lokalnega ekstrema.
Gregor Dolinar
Dokaz Naj bo x0 stacionarna toka in naj obstaja tak c > 0, da je f (x) < 0 za vsak x (x0 , x0) in f (x) > 0 za vsak x (x0, x0 + ). Potem je funkcija f na intervalu (x0 , x0) padajoa in na intervalu (x0, x0 + ) naraajoa. c sc c Torej je v x0 lokalni minimum. Podoben razmislek velja za lokalni maksimum.
Gregor Dolinar
Ce pa obstaja tak > 0, da je da je f (x) < 0 za vsak x (x0 , x0) (x0, x0 + ), potem je funkcija f levo in desno od stacionarne toke padajoa. c c Podobno, e je f (x) > 0 za vsak c x (x0 , x0) (x0, x0 + ), potem je funkcija f levo in desno od stacionarne toke naraajoa. c sc c Torej v tem primeru funkcija f v stacionarni toki c nima lokalnega ekstrema.
Gregor Dolinar
Denicija Funkcija f je konveksna na intervalu [a, b], e za c vsak [c, d ] [a, b] in vsak x [c, d ] velja f (x) f (c) + f (d ) f (c) (x c). d c
Torej graf funkcije f na intervalu [c, d ] lei pod z premico skozi toki (c, f (c)), (d , f (d )). c
Gregor Dolinar
Denicija Funkcija f je konkavna na intervalu [a, b], e za c vsak [c, d ] [a, b] in vsak x [c, d ] velja f (x) f (c) + f (d ) f (c) (x c). d c
Torej graf funkcije f na intervalu [c, d ] lei nad z premico skozi toki (c, f (c)), (d , f (d )). c
Gregor Dolinar
Denicija Toka x0 je prevoj funkcije f , e se v toki x0 c c c funkcija f spremeni iz konveksne v konkavno ali obratno.
2
1.0
0.5 1
0.5
1.0
1.5
2.0
Gregor Dolinar
Izrek Naj bo f : [a, b] R dvakrat odvedljiva funkcija. Ce je f (x) > 0 za vsak x (a, b), potem je f konveksna na intervalu [a, b]. Ce je f (x) < 0 za vsak x (a, b), potem je f konkavna na intervalu [a, b]. Ce je f (x0) = 0 in drugi odvod pri prehodi skozi toko x0 spremeni predznak, je x0 prevoj funkcije f . c
Gregor Dolinar
Izrek Naj bo f : [a, b] R dvakrat odvedljiva funkcija in naj bo x0 (a, b) stacionarna toka funkcije f . c Ce je f (x0) > 0, potem je v stacionarni toki x0 c lokalni minimum. Ce je f (x0) < 0, potem je v stacionarni toki c lokalni maksimum.
Gregor Dolinar
Dokaz Denimo, da je f (x0) > 0. Potem je f (x) naraajoa funkcija in ker je f (x0) = 0, levo od x0 sc c velja f (x) < 0, desno od x0 pa velja f (x0) > 0. Torej prvi odvod v stacionarni toki spremeni c predznak iz negativnega v pozitivnega, zato je v x0 lokalni minimum. Podobno za lokalni maksimum.
Gregor Dolinar
8 6 4 2
1.0
0.5 2 4
0.5
1.0
1.5
2.0
Gregor Dolinar
Gregor Dolinar
Ekstrem zvezne funkcije na zaprtem intervalu
Naj bo f : [a, b] R zvezna funkcija na zaprtem intervalu [a, b]. Potem smo pokazali, da funkcija f na tem intervalu zavzame najvejo in najmanjo c s vrednost. Ce je funkcija odvedljiva, je toka, v c kateri je ekstrem, stacionarna toka. c Lahko pa je ekstrem tudi v krajiih intervala ali sc tam, kjer funkcija sploh ni odvedljiva.
Gregor Dolinar
Primer Doloimo vse ekstreme funkcije c f (x) = (x 2 + x + 2)(x 2 + x 2).

1 Stacionarne toke so: x1 = 0, x2 = 2 , x3 = 1. c
Gregor Dolinar
Primer Metoda najmanjih kvadratov: s f (x) = (x a1 )2 + . . . + (x an )2 x= a1 + . . . + an n
Gregor Dolinar
LHospitalovo pravilo
Lahko se zgodi, da funkcija f v neki toki x0 ni c denirana, kljub temu pa obstaja limita funkcije f v toki x0 . c Ce deniramo vrednost funkcije f v toki x0 s c predpisom f (x0) = limxx0 f (x), potem pravimo, da smo odpravili nedoloenost funkcije f v toki x0 . c c
Gregor Dolinar
Pri odpravljanju nedoloenosti v toki x0 funkcije f , c c ki jo lahko zapiemo v obliki s f (x) = u(x) , v (x)
pri emer je u(x0) = v (x0) = 0, si pomagamo z c LHospitalovim pravilom.
Gregor Dolinar
Izrek (LHospitalov izrek) Naj bosta funkciji u in v odvedljivi v okolici toke a c in naj bo u(a) = v (a) = 0. V tej okolici naj za x = a velja v (x) = 0 in v (x) = 0. obstaja limxa u (x) , potem obstaja tudi Ce v (x)
u(x) limxa v (x) in velja
u (x) u(x) = lim . lim xa v (x) xa v (x)
Gregor Dolinar
Dokaz Naj bo x > a element dovolj majhne okolice tevila s u(x) a. Oznaimo k = v (x) in deniramo funkcijo c g (t) = u(t) kv (t) za vsak t [a, x]. Potem je g (a) = u(a) kv (a) = 0 in g (x) = u(x) kv (x) = 0. Funkcija g zadoa na intervalu [a, x] pogojem sc Rollovega izreka, zato obstaja taka toka c x0 (a, x), da je g (x0) = 0.
Ker je g (t) = u (t) kv (t) in g (x0) = 0, sledi, da je u (x0) kv (x0) = 0, in zato u(x) u (x0) = . v (x) v (x0)
Ko gre x a, gre tudi x0 a in v limiti dobimo eljeno enakost. z
Gregor Dolinar
Primer Izraunajmo c x3 1 lim in x1 x 2 1 sin x lim x0 x
Gregor Dolinar
Izrek Naj bosta funkciji u in v odvedljivi v okolici toke a c in naj bo limxa u(x) = limxa v (x) = . obstaja konna ali neskonna limita: limxa u (x) , Ce c c v (x) potem obstaja tudi konna ali neskonna limita: c c limxa u(x) in velja v (x) u(x) u (x) lim = lim . xa v (x) xa v (x) Dokaz opustimo.
Gregor Dolinar
Primer Izraunajmo c
x 2
lim
tan(3x) . tan x
Gregor Dolinar
Doslej smo si ogledali, kako odpravimo nedoloenost c oblike 0 in . 0 Nedoloenost oblike 0 ali odpravimo c tako, da izraz preoblikujemo v enega izmed prej natetih dveh. s Primer Izraunajmo c
x0
lim x log x,
lim x e
n x
in
x0
lim
1 1 sin x x
Gregor Dolinar
Nedoloeni integral c
Doslej smo za dano odvedljivo funkcijo f znali poiskati njen odvod f . Sedaj pa se za dano funkcijo f vpraamo, katero s funkcijo moramo odvajati, da bi dobili f .
Gregor Dolinar
Denicija Naj bo f : (a, b) R dana funkcija. Funkcijo F : (a, b) R, za katero velja, da je F (x) = f (x) za vsak x (a, b), imenujemo nedoloeni integral c funkcije f in piemo s F (x) = f (x)dx.
Gregor Dolinar
Izrek Ce je funkcija F nedoloeni integral funkcije f , c potem je tudi funkcija F + C nedoloeni integral c funkcije f za poljubno konstanto C . Se ve, vsak nedoloeni integral funkcije f je potem c c take oblike. Dokaz Ce je F (x) = f (x), potem je tudi (F (x) + C ) = F (x) = f (x). Ce je funkcija F nedoloeni integral funkcije f , c potem je F (x) = f (x) in vsaka druga funkcija, ki ima isti odvod kot funkcija F , torej f , je potem po izreku enaka F + C .
Matematika 1 1. december 2010
Gregor Dolinar
Tabela integralov nekaterih elementarnih funkcij x n+1 +C x n dx = n+1 1 dx = log x + C x e x dx = e x + C 1 x a dx = a +C log a

x
sin xdx = cos x + C cos xdx = sin x + C

Tabela integralov nekaterih elementarnih funkcij
1 dx = tan x + C 2 (cos x) 1 dx = arcsin x + C 2 1x 1 dx = arctan x + C 1 + x2 1 dx = log(x + 1 + x 2) + C 1 + x2
Gregor Dolinar
Pravila za integriranje Pravila za integriranje izpeljemo iz pravil za odvajanje. (f (x) + g (x))dx = kf (x)dx = k f (x)dx + g (x)dx.
f (x)dx.
Vpeljava nove spremenljivke. Ce obstaja f (x)dx in je x odvedljiva funkcija parametra t, potem obstaja tudi f (x(t))x (t)dt in velja f (x)dx = f (x(t))x (t)dt.
Integracija po delih (per partes). Ce obstaja eden izmed integralov f (x)g (x)dx in f (x)g (x)dx, potem obstaja tudi drugi in velja f (x)g (x)dx + udv = uv f (x)g (x)dx = f (x)g (x). vdu. To pravilo obiajno zapiemo v obliki c s
Gregor Dolinar
Primeri: (x + 2)2(x 1)2dx (2x 3x)21dx 1 dx x2 + 9 x dx 2+2 x tan xdx
Gregor Dolinar
x log xdx log xdx x 2e x dx (x + 1) sin xdx e x cos xdx
Gregor Dolinar
Integral racionalne funkcije
Izraunati elimo integral c z p(x) dx, q(x) kjer sta p in q polinoma.
Gregor Dolinar
1. Ce je polinom q oblike q(x) = (ax + b)m , a = 0, potem integral p(x) dx (ax + b)m izraunamo tako, da uvedemo novo spremenljivko c t = ax + b. Primer x2 x + 3 dx (x 2)3
Gregor Dolinar
2. Ce je stopnja polinoma p veja ali enaka stopnji c polinoma q, potem polinom p delimo s polinomom q in dobimo p(x) = k(x)q(x) + r (x), torej je p(x) dx = q(x) k(x) + r (x) dx, q(x)
pri emer je stopnja polinoma r manja od stopnje c s polinoma q. Integral k(x)dx znamo izraunati, v integralu c r (x) dx pa je stopnja polinoma v tevcu manja od s s q(x) stopnje polinoma v imenovalcu.
Gregor Dolinar
Za polinom q poiemo vse njegove nile, tako sc c realne kot tudi kompleksne, in nato polinom razstavimo do oblike q(x) = (x x1)1 (x x2)2 . . . (x xm )m (x 2 + a1 x + b1)1 . . . (x 2 + an x + bn )n . Pri tem so polinomi v drugi vrstici nerazcepni, saj so produkt izrazov oblike (x xk )(x xk ), kjer sta xk in xk konjugirani par kompleksnih niel. c
Gregor Dolinar
r (x) Kvocient q(x) se da vedno razcepiti na parcialne ulomke. Ce ima imenovalec nilo xi reda i , potem c v razcepu na parcialne ulomke nastopajo leni c c1 ci c2 , + ...+ + x xi (x xi )2 (x xi )i e pa ima imenovalec konjugirani kompleksni nili yj c c c in yj reda j , torej je v produkt len (x 2 + aj x + bj )j , potem v razcepu na parcialne ulomke nastopajo leni c dj x + ej d1x + e1 +...+ 2 . x 2 + aj x + bj (x + aj x + bj )j
Gregor Dolinar
Integral racionalne funkcije razpade na vsoto integralov, vsak od dobljenih integralov pa je ene izmed oblik c dx (x x1)n d x +e dx 2 + ax + b)m (x
Gregor Dolinar
Primer x2 + 1 dx x4 x2
Gregor Dolinar
Primer 2x 3 dx 2 + 2x + 2 x
Gregor Dolinar
Opomba Rezultat integriranja racionalne funkcije je vsota polinoma, racionalne funkcije, logaritma linearne funkcije, logaritma kvadratne funkcije in arkus tangensa.
Gregor Dolinar
Gregor Dolinar
Integral racionalne funkcije
Izraunati elimo integral c z p(x) dx, q(x) kjer sta p in q polinoma.
Gregor Dolinar
1. Ce je polinom q oblike q(x) = (ax + b)m , a = 0, potem integral p(x) dx (ax + b)m izraunamo tako, da uvedemo novo spremenljivko c t = ax + b. Primer x2 x + 3 dx (x 2)3
Gregor Dolinar
2. Ce je stopnja polinoma p veja ali enaka stopnji c polinoma q, potem polinom p delimo s polinomom q in dobimo p(x) = k(x)q(x) + r (x), torej je p(x) dx = q(x) k(x) + r (x) dx, q(x)
pri emer je stopnja polinoma r manja od stopnje c s polinoma q. Integral k(x)dx znamo izraunati, v integralu c r (x) dx pa je stopnja polinoma v tevcu manja od s s q(x) stopnje polinoma v imenovalcu.
Gregor Dolinar
Za polinom q poiemo vse njegove nile, tako sc c realne kot tudi kompleksne, in nato polinom razstavimo do oblike q(x) = (x x1)1 (x x2)2 . . . (x xm )m (x 2 + a1 x + b1)1 . . . (x 2 + an x + bn )n . Pri tem so polinomi v drugi vrstici nerazcepni, saj so produkt izrazov oblike (x xk )(x xk ), kjer sta xk in xk konjugirani par kompleksnih niel. c
Gregor Dolinar
r (x) Kvocient q(x) se da vedno razcepiti na parcialne ulomke. Ce ima imenovalec nilo xi reda i , potem c v razcepu na parcialne ulomke nastopajo leni c c1 ci c2 , + ...+ + x xi (x xi )2 (x xi )i e pa ima imenovalec konjugirani kompleksni nili yj c c c in yj reda j , torej je v produkt len (x 2 + aj x + bj )j , potem v razcepu na parcialne ulomke nastopajo leni c dj x + ej d1x + e1 +...+ 2 . x 2 + aj x + bj (x + aj x + bj )j
Gregor Dolinar
Integral racionalne funkcije razpade na vsoto integralov, vsak od dobljenih integralov pa je ene izmed oblik c dx (x x1)n d x +e dx 2 + ax + b)m (x
Gregor Dolinar
Primer x2 + 1 dx x4 x2
Gregor Dolinar
Primer 2x 3 dx 2 + 2x + 2 x
Gregor Dolinar
Opomba Rezultat integriranja racionalne funkcije je vsota polinoma, racionalne funkcije, logaritma linearne funkcije, logaritma kvadratne funkcije in arkus tangensa.
Gregor Dolinar
Gregor Dolinar
Integral funkcij oblike sinm x cosn x.
Ce sta m in n sodi tevili, potem izraunamo s c integral sinm x cosn xdx tako, da ga preoblikujemo v integral sinusov in kosinusov s potencama m in n . 2 2 Pri tem upotevamo zvezi: s 1 + cos(2x) 1 cos(2x) 2 2 in cos x = . sin x = 2 2
Gregor Dolinar
Primer sin4 xdx
Gregor Dolinar
Pri raunanju integralov oblike c sin(ax) cos(bx)dx upotevamo adicijske izreke. s
Gregor Dolinar
Opomba Nedoloeni integral nekaterih elementarnih funkcij ni c elementarna funkcija, na primer ex dx, x sin x dx. x
Gregor Dolinar
Doloeni integral c
Naj bo f : [a, b] R na intervalu pozitivna in omejena funkcija. Radi bi izraunali ploino med c sc grafom funkcije f in abscisno osjo na intervalu [a, b]. Ploino bomo izraunali tako, da jo bomo sc c aproksimirali s ploino pravokotnikov. sc
Gregor Dolinar
Interval [a, b] razdelimo na n podintervalov [xk1, xk ], pri emer je c x0 = a < x1 < . . . < xn = b. Na vsakem podintervalu izberemo poljubno toko c k [xk1, xk ], k = 1, . . . , n.
Gregor Dolinar
Zmnoek z f (k )(xk xk1) je potem enak ploini pravokotnika z osnovnico sc [xk1, xk ] in viino f (k ). s Setejemo ploine vse takih pravokotnikov in s sc dobimo pribliek za ploino med grafom funkcije f z sc in abscisno osjo.
Gregor Dolinar
Naj bo sedaj f : [a, b] R poljubna funkcija. Naj bo x0 = a < x1 < . . . < xn = b razdelitev intervala [a, b] in naj bo k [xk1, xk ], k = 1, . . . , n. Potem je Riemannova oziroma integralska vsota funkcije f za dano delitev intervala [a, b] enaka
n
f (k )(xk xk1).
k=1
Gregor Dolinar
Stevilo I imenujemo doloeni integral funkcije f na c intervalu [a, b], e za vsak obstaja tak > 0, da je c
n
|I
k=1
f (k )(xk xk1)| < ,
im je max {k } < , pri emer je k = xk xk1. c c

k=1,...,n
Gregor Dolinar
Ce tako tevilo I obstaja, potem pravimo, da je s funkcija f integrabilna na intervalu [a, b] in piemo s
b n
I =
a
f (x)dx = lim
k 0
f (k )(xk xk1),
k=1
pri emer je k = xk xk1. c
Gregor Dolinar
Funkcija f je torej integrabila, e obstaja limita c integralskih vsot, ko gre dolina najdaljega z s intervala proti ni. c
Gregor Dolinar
Zanima nas, kdaj doloeni integral funkcije f na c intervalu [a, b] obstaja. Izrek Naj bo f : [a, b] R zvezna funkcija na intervalu [a, b]. Potem je f na tem intervalu integrabilna.
Gregor Dolinar
Skica dokaza Oglejmo si dokaz v primeru, ko je f na intervalu [a, b] nenegativna, torej f (x) 0 za x [a, b]. Funkcija f je zvezna, zato na zaprtem intervalu dosee svoj minimum in svoj maksimum. z Torej za vsak podinterval [xk , xk1] obstajata taki tevili xmk , xMk [xk1, xk ], da je s mk = f (xmk ) f (x) f (xMk ) = Mk za vsak x [xk1, xk ],.
Gregor Dolinar
Sledi, da je f (xmk ) f (k ) f (xMk ) za vsak k = 1, . . . , n. Za vsako delitev intervala [a, b] potem velja ocena
n n n
f (xmk )k
k=1 k=1
f (k )k
k=1
f (xMk )k ,
pri emer je k = xk xk1. c Vsoto na levi imenujemo spodnja integralska vsota, vsoto na desni pa zgornja integralska vsota.
Ker je funkcija f zvezna na intervalu [a, b], torej tudi enakomerno zvezna, za vsak > 0 obstaja > 0, da je |f (x) f (y )| < , im je |x y | < . c Naj bo maxk=1,...,n {k } < . Potem je f (xMk ) f (xmk ) < za vsak k = 1, . . . , n. Sledi n n f (xMk )k
k=1 n k=1 n
f (xmk )k k
k=1
= =
(f (xMk ) f (xmk ))k

k=1 n
k = (b a).
k=1
Vrednost spodnje vsote se pri delitvi na ve c intervalov povea, vrednost zgornje vsote pa c zmanja. s Ko gre dolina najdaljega podintervala proti ni, z s c dobimo, da je zaporedje spodnjih vsot naraajoe sc c in navzgor omejeno s katerokoli zgornjo vsoto, zaporedje zgornjih vsot pa je padajoe in navzdol c omejeno s katerokoli spodnjo vsoto. Zato imata obe zaporedji isto limito, ki je enaka limiti integralskih vsot, torej doloeni integral c b a f (x)dx obstaja.
Gregor Dolinar
Opomba Pokazali smo, da je vsaka zvezna funkcija na zaprtem intervalu integrabilna. Integrabilnih funkcij pa je e veliko ve. Na primer, s c vsaka odsekoma zvezna funkcija je integrabilna (funkcija je odsekoma zvezna, e ima konno ali c c tevno neskonno tok nezveznosti). s c c
Gregor Dolinar
Gregor Dolinar
Primer
2
Izraunajmo integral c Naj bo k =

xk +xk1 . 2 1
xdx.
Gregor Dolinar
Lastnosti doloenega integrala c 1. Integracijsko spremenljivko lahko poljubno oznaimo c

b b
f (x)dx =
a a
f (t)dt.
2. Ce integralu zamenjamo meji, se spremeni predznak

b a a
f (x)dx =
a
f (x)dx
b
3. Integral z enakima mejama je enak ni c f (x)dx = 0

a
4. Naj bo a < c < b. Funkcija f je na intervalu [a, b] integrabilna natanko tedaj, ko je integrabilna na vsakem izmed podintervalov [a, c] in [c, b]. Velja
b c b
f (x)dx =
a a
f (x)dx +
c
f (x)dx.
5. Ce sta funkciji f in g integrabilni na intervalu [a, b] in sta in poljubni konstanti, potem je integrabilna tudi funkcija f + g in velja
b b b
(f (x)+g (x))dx =
a a
f (x)dx+
a
g (x)dx.
Gregor Dolinar
Izrek (Izrek o povpreni vrednosti) c Naj bo m natanna spodnja meja in M natanna c c zgornja meja funkcije f na intervalu [a, b]. Potem obstaja tako tevilo P, da je m P M in s 1 P= ba
b
f (x)dx.
a
Ce je funkcija f zvezna na intervalu [a, b], potem obstaja vsaj ena toka [a, b], da je c 1 f () = ba
Gregor Dolinar
f (x)dx.
a
Dokaz Velja
b
m(b a) Deniramo
f (x)dx M(b a).

b
1 P= ba in potem je m P M.
f (x)dx
a
Gregor Dolinar
Ce je f zvezna, potem zavzame vse vrednosti med m in M, torej obstaja [a, b], tako da je f () = P in zato 1 f () = ba
b
f (x)dx.
a
Gregor Dolinar
Izrek Naj bo funkcija f integrabilna na intervalu [a, b]. Potem je

b b
f (x)dx|
|f (x)|dx.
Torej je absolutna vrednost integrala manja ali s enaka integralu absolutne vrednosti.
Gregor Dolinar
Dokaz Za vsako integralsko vsoto po trikotniki neenakosti s velja

n n
k=1
f (k )(xk xk1)|
k=1
|f (k )|(xk xk1)
pri emer smo upotevali, da je c s |xk xk1| = xk xk1. V limiti je desna stran neenakosti enaka
b a
|f (x)|dx.
Gregor Dolinar
Zveza med doloenim in nedoloenim integralom c c
Naj bo f : [a, b] R zvezna in zato integrabilna funkcija. Deniramo funkcijo F : [a, b] R s predpisom
x
F (x) =
a
f (t)dt.
Oglejmo si, kaj velja za funkcijo F .
Gregor Dolinar
Izrek Ce je f : [a, b] R zvezna funkcija, potem je funkcija

x
F (x) =
a
f (x)dx
odvedljiva in F (x) = f (x). Opomba Funkcija F je zvezna, saj je vsaka odvedljiva funkcija tudi zvezna.
Gregor Dolinar
Dokaz Zapiemo s
x+h x
F (x + h) F (x) =
x+h
f (t)dt
f (t)dt
a
=
x
f (t)dt.
Po izreku o povpreni vrednosti obstaja nek c x+h 1 [x, x + h], tako da je f () = x+hx x f (t)dt, x+h torej je f ()h = x f (t)dt in zato F (x + h) F (x) = f (). h
Sledi F (x) = lim F (x + h) F (x) = lim f () = f (x). h0 h0 h
Pokazali smo, da je
x
f (x)dx =
a
f (t)dt + C .
Gregor Dolinar
Izrek (Newton - Leibnitzeva formula) Naj bo f integrabilna funkcija in F poljuben nedoloeni integral funkcije f , torej c f (x)dx = F (x). Potem je
b a
f (x)dx = F (b) F (a).
Gregor Dolinar
Dokaz Funkcija F = f (x)dx
je nedoloeni integral funkcije f , v prejnjem izreku c s pa smo pokazali, da je tudi funkcija

x
f (t)dt
a
vedno nedoloeni integral funkcije f . c
Gregor Dolinar
Vsi nedoloeni integrali funkcije f se med sabo c razlikujejo samo za konstanto, zato je
x
F (x) =
a
f (t)dt + C .
Sledi, da je
a
F (a) =
a
f (t)dt + C = C ,
x
torej F (x) =
a
f (t)dt + F (a).
Gregor Dolinar
Potem pa je
b
F (b) =
a
f (t)dt + F (a)
in zato
a
f (x)dx = F (b) F (a).
Gregor Dolinar
Gregor Dolinar
Primer Izraunajmo c
1 1 2
x(x 1)dx
1 dx 3 2 x
Gregor Dolinar
Tudi v doloeni integral lahko vpeljemo novo c spremenljivko. Izrek Naj bo g : [, ] R zvezna, monotona in odvedljiva funkcija na intervalu [, ]. Potem je
b
f (x)dx =
a
f (g (t)) g (t)dt,
pri emer je a = g () in b = g (). c
Gregor Dolinar
Primer
1
ex
0
+1
xdx
Gregor Dolinar
Prav tako lahko uporabimo pri raunanju doloenih c c integralov tudi metodo per partes. Izrek Ce sta f in g odvedljivi funkciji na intervalu [a, b], potem velja
b a b
f (x)g (x)dx = f (x)g (x)|b a
g (x)f (x)dx.
a
Primer Izraunajmo c
0
e x+1xdx.
Posploeni integral s
Oglejmo si, kako lahko posploimo denicijo s doloenega integrala v primeru, ko je funkcija f c neomejena, in v primeru, ko je interval, po katerem integriramo funkcijo f , neomejen.
Gregor Dolinar
Ce funkcija f v enem izmed kraji intervala [a, b], sc na primer v b, ni omejena, obstaja pa integral na vsakem manjem intervalu in obstaja tudi limita, s potem piemo s
b b
f (x)dx = lim
a
f (x)dx.
a
Gregor Dolinar
Primer
1 0
1 dx. 1x
Gregor Dolinar
Ce je funkcija f integrabilna na vsakem konnem c intervalu in obstaja tudi limita, ko meje intervala poljubno poveamo, potem piemo c s
a M
f (x)dx = lim
f (x)dx.
a
Gregor Dolinar
Primer
0
1 dx 2+2 x
Gregor Dolinar
Gregor Dolinar
Uporaba doloenega integrala v geometriji c
Ploina krivortnega lika sc c Naj bo f : [a, b] R pozitivna integrabilna funkcija. Potem je po deniciji doloenega integrala c
b
f (x)dx
a
ravno ploina med abscisno osjo in grafom funkcije sc f na intervalu [a, b].
Gregor Dolinar
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
Gregor Dolinar
Ce integrabilna funkcija f : [a, b] R na intervalu [a, b] ni povsod pozitivna, potem interval [a, b] razdelimo na taki podmnoici, da je na eni z podmnoici funkcija nenegativna in na drugi z negativna. Ploina med abscisno osjo in grafom funkcije f je sc potem vsota integrala funkcije f na prvi podmnoici z in integrala funkcije f na drugi podmnoici z pomnoenega z 1. z
Gregor Dolinar
0.5 1
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
Gregor Dolinar
Naj bosta g , f : [a, b] R integrabilni funkciji in naj bo f (x) g (x) za vsak x [a, b]. Potem je ploina obmoja med grafoma funkcij f in g na sc c intervalu [a, b] enaka
b a
(f (x) g (x))dx.
Gregor Dolinar
0.5 2
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
Gregor Dolinar
Ce f (x) ni ve od g (x) za vsak x, potem, podobno c kot prej, razdelimo interval [a, b] na dve podmnoici z in nato na podmnoici, kjer je f (x) < g (x), integral z pomnoimo z 1. z
Gregor Dolinar
10
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
Gregor Dolinar
Primer
Gregor Dolinar
Ploina izseka do krivulje v polarni obliki sc Naj bo r = r () sklenjena krivulja, podana v polarni obliki za [, ].
0.6
0.4
0.2
0.2
0.4
0.6
Gregor Dolinar
Zanima nas ploina obmoja, omejenega s krivuljo sc c r = r () in poltrakoma = ter = . Kot od kota do kota razdelimo na n manjih s kotov od k1 do k , pri emer je 0 = in c n = . Ce so koti k k1 dovolj majhni, potem je . r (k1) = r (k ) in ploina izseka do krivulje sc r = r () je priblino enaka ploini kronega izseka z sc z s polmerom r (k ) in kotom k k1, torej 1 (r (k ))2(k k1). 2
Gregor Dolinar
Deniramo integralsko vsoto

n k=1
1 (r (k ))2(k k1) 2
in pogledamo, koliko je limita integralskih vsot, ko gre n in k k1 0 za vsak k. Ce limita obstaja, potem je ploina enaka sc 1 S= 2
(r ())2d .
Gregor Dolinar
Primer Izraunajmo ploino obmoja, omejenega s krivuljo c sc c r () = sin(2).

0.5
0.5
0.5
0.5
Gregor Dolinar
Opomba Ker je x = r cos in y = r sin , je dx = dr cos r sin d in dy = dr sin + r cos d . Izraunamo xdy ydx in dobimo, da je c 1 1 2 (xdy ydx) = r d . 2 2
Izraz 1 (xdy ydx) imenujemo diferencial ploine in sc 2 je enak ploini krivortnega trikotnika s sc c koordinatami (0, 0), (x, y ) in (x + dx, y + dy ).
Gregor Dolinar
Lona dolina krivulje c z Naj bo krivulja podana z zvezno odvedljivo funkcijo f : [a, b] R.
10 8
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
Gregor Dolinar
Zanima nas dolina krivulje od toke (a, f (a)) do z c toke (b, f (b)). c Na krivulji si izberemo toke Tk (xk , f (xk )), c k = 0, . . . , n, pri emer je x0 = a in xn = b. c Toke poveemo z daljicami in dobimo poligonsko c z rto, katere dolina je po Pitagorovem izreku enaka c z
n k=1
(xk xk1)2 + (f (xk ) f (xk1))2.
Ta dolina je tem bolji pribliek doline krivulje, z s z z im kraje so razdalje med tokami Tk1 in Tk . c s c
Razliko f (xk ) f (xk1) s pomojo Lagrangeovega c izreka zapiemo na naslednji nain s c f (xk ) f (xk1) = f (k )(xk xk1), kjer je k (xk1, xk ).
Gregor Dolinar
Sledi, da je
n k=1
(xk xk1)2 + (f (xk ) f (xk1))2

n
=
k=1 n
(xk xk1)2 + (f (k )(xk xk1))2 1 + (f (k ))2 (xk xk1)
=
k=1
Gregor Dolinar
Deniramo integralsko vsoto

n k=1
1 + (f (k ))2 (xk xk1)
in pogledamo, koliko je limita integralskih vsot, ko gre n in xk xk1 0 za vsak k. Ce limita obstaja, potem je dolina krivulje enaka z
b
s=
a
1 + (f (x))2dx.
Gregor Dolinar
Zapiimo s = s
a
1 + (y (x))2dx.
Potem je ds = 1 + (y (x))2dx. Zapiemo lahko y = dy , torej s dx ds 2 = dx 2 + dy 2 .
Gregor Dolinar
Ce je krivulja podana v parametrini obliki, torej c x = x(t) in y = y (t), potem je ds dt oziroma s 2 = x 2 + y 2. Ker je ds = s dt = x 2 + y 2dt, je dolina parametrino podane krivulje enaka z c
2
dx dt
dy dt
s=
Gregor Dolinar
x 2 + y 2dt.
Ce pa je krivulja podana v polarni obliki r = r (), potem je x = r cos , y = r sin in dy dx = r cos r sin , = r sin + r cos . d d Sledi x 2 + y 2dt = torej
(x )2 + (y )2d =
r 2 + (r )2d ,
s=
r 2 + (r )2d .
Gregor Dolinar
Primer 1 2 1 x log x, x1 = 1, x2 = e. (s = 4 2
1.2 1.0 0.8 0.6 0.4 0.2
e 2 +1 4 ).
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
Gregor Dolinar
Primer x = a(t sin t), y = a(1 cost), t1 = 0, t2 = 2. (s = 8a).

4 3 2 1
10
12
Gregor Dolinar
Primer r = a(1 cos ), 1 = 0, 2 = 2. (s = 8a).

2
Gregor Dolinar

Matematika1-Zbrano Skupaj

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Matematika1-Zbrano Skupaj

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Uvod Stevilske mnoice z

Matematika 1 5. oktober 2010

Uvod Stevilske mnoice z

Izvajalci matematinih predmetov c Preverjanje znanja Obravnavane teme in literatura

Uvod Stevilske mnoice z

Izvajalci matematinih predmetov c Preverjanje znanja Obravnavane teme in literatura

Uvod Stevilske mnoice z

Izvajalci matematinih predmetov c Preverjanje znanja Obravnavane teme in literatura

Uvod Stevilske mnoice z

Izvajalci matematinih predmetov c Preverjanje znanja Obravnavane teme in literatura

Uvod Stevilske mnoice z

Izvajalci matematinih predmetov c Preverjanje znanja Obravnavane teme in literatura

Uvod Stevilske mnoice z

Izvajalci matematinih predmetov c Preverjanje znanja Obravnavane teme in literatura

Uvod Stevilske mnoice z

Izvajalci matematinih predmetov c Preverjanje znanja Obravnavane teme in literatura

Uvod Stevilske mnoice z

1.1. Naravna tevila s

Mnoico naravnih tevil oznaimo z z s c N = {1, 2, 3, . . .}.

Uvod Stevilske mnoice z

Uvod Stevilske mnoice z

Uvod Stevilske mnoice z

Uvod Stevilske mnoice z

Uvod Stevilske mnoice z

Uvod Stevilske mnoice z

Primer n(n + 1)(n + 2) . 1 2 + 2 3 + . . . + n(n + 1) = 3

Uvod Stevilske mnoice z

Primer Stevilo 6 deli izraz n3 + 3n2 4n + 6 za vsak n N.

Matematika 1 6. oktober 2010

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

1.2. Cela tevila s

Mnoico celih tevil oznaimo z z s c Z = {. . . , 3, 2, 1, 0, 1, 2, 3, . . .}.

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Mnoica racionalnih tevil je urejena. z s a c Za tevili b , d Q velja, da je s

natanko tedaj, ko je ad bc.

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Mnoica racionalnih tevil je urejena. z s a c Za tevili b , d Q velja, da je s a c b d natanko tedaj, ko je ad bc.

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Na primer, naj bosta a, b Z: a1+1b a+b a b + = = =a+b 1 1 11 1 a b ab ab = = = ab 1 1 11 1

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

racionalno tevilo, ki lei med tevili s z s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

1.4. Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Naravna tevila s Cela tevila s Racionalna tevila s Realna tevila s

Ce je potem pravimo, da je r iracionalno tevilo. s r R \ Q,