Planet Rpet - MAT - Urne Priprave - 4. Sklop

Razred: 4. Predmet: MAT Ura: 96.
Datum: Učitelj:
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: 2. PISNO OCENJEVANJE ZNANJA
Cilji:
 Učenci štejejo, zapisujejo, berejo in primerjajo števila do 10 000.
 Razlikujejo desetiške enote (E, D, S, T).
 Števila zaokrožijo na desetice, stotice in tisočice.
 Pisno seštevajo in odštevajo naravna števila do 10 000.
 Izračunajo vrednost številskega izraza in upoštevajo vrstni red izvajanja računskih
operacij.
 Izračunajo vrednost številskega izraza z oklepaji.
 S premislekom rešijo enačbe v množici naravnih števil do 100.
 S premislekom rešijo neenačbe v množici naravnih števil do 100.
1 3 2
 Zapišejo dele celote z ulomkom (npr. 3 , 4 , 5 ipd.).
 Na modelu in sliki določijo celoto, če je dan del celote.
1
 Izračunajo vrednost enega dela celote, če je znana celota ( npr. 3 od 18 = ___ ).
1
 Določijo vrednost celote, če je znan njen del (npr. od __ = 5).
3
 Uporabijo računske operacije pri reševanju besedilnih nalog.
Učne metode: verbalno tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje,

poročanje, grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska – prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna – eksperimentiranje
izkustveno učenje – igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki/sredstva:
IZVEDBA UČNE URE
 Učence motiviramo za reševanje nalog. Spodbudimo jih, naj se potrudijo po najboljših

močeh, da bodo zadovoljni oni, njihovi starši in učitelj. Zaželimo jim srečo.
 Naročimo, naj obvezno za seboj (večkrat) pregledajo. Pri odgovorih naj upoštevajo
slovnična pravila.
 Učenci samostojno rešujejo naloge.
1
Razred: 4. Predmet: MAT Ura: 97. Datum: Učitelj:
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: ANALIZA 2. PISNEGA OCENJEVANJA ZNANJA; Logika in zabavna
matematika
Cilji:
operacij.
1 3 2
 Na modelu in sliki določijo celoto, če je dan del celote.
1
1
3

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 2/95, 96
IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
- Katero število: učenec si zamisli neko število do 100 (ali več). Ostali učenci poskušajo s
čim manj ugibanji ugotoviti, katero število si je zamislil (npr. je manjše od 50, je
liho/sodo, ima 3 desetice …).
Analiza pisnega ocenjevanja znanja

- Predstavimo rezultate ocenjevanja:
- izpostavimo najbolj pogoste napake, ki so se pojavljale pri več učencih,
- izpostavimo površnost pri nalogah (poceni izgubljene točke),
- izpostavimo slovnično nepravilnost pri odgovorih – pogoste napake,
- povemo, kje naj poiščejo vaje za naloge, ki jim niso šle dobro (za začetek je dovolj,
da pogledajo po prejšnjih straneh delovnega zvezka in si na liste izpišejo podobne
2
primere brez rezultatov ter jih rešijo).
- Za najbolj pogoste napake frontalno naredimo nekaj primerov in jih pojasnimo.
- SDZ 2, str. 95, 96

Pregledamo rezultate.
Pojasnimo rešitve.
 Spomnimo, naj v šolo prinesejo SDZ 3.
Domače delo
- Poprava pisnega ocenjevanja znanja
- Povemo navodilo:
V zvezek napišite naslov Poprava 2. pisnega ocenjevanja znanja. Napišite št. naloge,
navodilo in napačne primere, npr.
1. Primerjaj. Vstavi znak <, > ali =.
3 581 < 3 T 5 S 8 D 3 E
Opomba: Na ta način se učenci navajajo na branje navodil in pregledovanje za seboj.
3
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Pisno množenje z enomestnim številom do 10 000 brez prehoda
Cilji:
 Učenci ustno in pisno množijo z enomestnim številom v množici naravnih števil do 10
000 brez prehoda.
 Ocenijo rezultate.
 Poimenujejo člene posameznih računskih operacij.

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/5-8; Zbirka nalog, str. 49
IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
Ogledamo si strip iz SDZ 3, str. 5 in razdelimo vloge. Učenci preberejo besedilo.
Poudarimo pomen znanja poštevanke pri pisnem množenju. Primer iz stripa napišemo na
tablo in ga frontalno rešimo.
1 215 · 3
375
Pojasnimo, da so v enem samem računu trije računi množenja, poleg tega imamo še
račune seštevanja. Kasneje pridejo še težji primeri, zato je znanje poštevanke ključnega
pomena.
 SDZ 3, str. 6
- Ogledamo si zapis na rumenem polju in poimenujemo izraze pri množenju. Poudarimo,
da so zgornji izrazi (množenec, množitelj, zmnožek) slovenski, spodnji (faktor, faktor,
produkt) pa so tujke, ki pa se tudi uporabljajo pri nas. Oboje je pravilno, vendar pa raje
uporabljamo slovenske kot tuje izraze. Jih pa ne mešamo, npr. faktor, faktor, zmnožek.
- Preberemo Jakovo besedilo in povemo, da gre v tem primeru za zakon o zamenjavi.
- Napišemo dva konkretna primera:
2·3=6 3·2=6 ali drugače 2 · 3 = 3 · 2

4 · 5 = 20 5 · 4 = 20 ali drugače 4 · 5 = 5 · 4
Učence vprašamo, pri kateri računski operaciji tudi velja zakon o zamenjavi. Pri
seštevanju.
4
Napišemo primer:
6+3=9 3+6=9 ali drugače 6 + 3 = 3 + 6
- Ogledamo si na dva načina zapisan račun 30 · 3 =
Če velja zakon o zamenjavi, potem je lahko katerikoli faktor spredaj. Preberemo
Filipovo in Nežino besedilo in potrdimo obe besedili. Torej večji faktor naj bo spredaj,
v vsakem primeru pa moramo podpisovati natančno, da zmanjšamo število možnih
napak.
- Preberemo besedilo spodaj. Ogledamo si zapisan račun. Opozorimo, da že pred
množenjem rezultat približno ocenimo.
V konkretnem primeru 114 · 2 – ocena: nekaj čez 100 · 2 bo približno nekaj čez 200.
Povemo, da lahko podpisujemo na dva načina*, in sicer
114 · 2
228 ← ocena nekaj čez 200 se ujema z rezultatom
ali
114 · 2
228
V obeh primerih začnemo množiti vedno pri enicah in se potem pomikamo levo.
* Opomba: Avtor priprav uporablja drugi način podpisovanja, ker je po njegovih izkušnjah
iz prakse učencem kasneje pri dvomestnih in trimestnih drugih faktorjih lažje. Učitelj
izbere tisti način, ki je po njegovem mnenju bolj ustrezen.
 SDZ 3, str. 7
1. naloga
Učenci ocenijo rezultat. Z dvigom rok nakažejo svojo rešitev.
Obkrožimo pravilne rešitve.
2. naloga
Prvi račun rešimo na tabli in ob tem razlagamo. Oceno nam podajo učenci.
Drugega in tretjega nam narekujejo učenci.
Ostalo naredijo samostojno.
Pregledamo.
3. naloga
Prvi račun rešimo na tabli in ob tem razlagamo.
Ostalo naredijo samostojno.
Pregledamo.
 SDZ 3, str. 8
4. naloga
Samostojno delo.
Pregledamo.
 Zbirka nalog, str. 49

2/1. in 2. naloga
Nalogi rešujemo na tablo. Učenci predlagajo račune.
Pojasnimo, kako smo do računov prišli.
Pri 2/2. nalogi imamo tudi račun množenja s prehodom. Z razlago izračunamo na tablo
in povemo, da je to vsebina naslednjih ur.
Zapišemo odgovore po nareku učencev.
5
Domače delo
- Zbirka nalog, str. 49 – dokončaj.
6
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Pisno množenje s prehodom
Cilji:
000.

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/8-10
IZVEDBA UČNE URE
- Pregled domače naloge.

Učenci preberejo rešitve nalog in popravijo napake.
 SDZ 3, str. 8
- Enojni prehod
Na tablo napišemo primer iz SDZ in postopoma razložimo, kakor je razloženo v SDZ.
Torej začnemo pri enicah in se pomikamo levo. Če je prehod, ga zapišemo k naslednji
desetiški enoti in število prištejemo vmesnemu zmnožku.
Naredimo še naslednja dva primera. Uporabimo samo tisti način podpisovanja, ki smo
ga izbrali pri prejšnji uri. Ne mešamo enega in drugega, da učencev ne zmedemo po
nepotrebnem.
Preberemo Zalino besedilo. Ocena je približna, zaokrožena na stotice ali tisočice.
 SDZ 3, str. 9
1. naloga
Skupaj naredimo prve tri primere frontalno na tablo.
Ostalo samostojno računajo.
- Dvojni prehod
Ogledamo si računa množenja z dvojnim prehodom. Uporabimo samo tisti način
podpisovanja, ki smo ga izbrali pri prejšnji uri.
Princip reševanja je enak kot pri enojnem prehodu, le da se prehod pojavi dvakrat. Zato
smo še bolj natančni in previdni.
7
Preberemo Filipovo besedilo. Navedemo primer nekaj priljubljenih športnikov – čeprav
so vrhunski, uspešni, dosegajo odlične rezultate še vedno vsakodnevno trenirajo, da
ohranijo kondicijo. Enako velja za matematiko. Površnosti se izognemo samo z vajo in
koncentracijo.
1. naloga
Skupaj naredimo prve tri primere frontalno na tablo. Ostalo je za domačo nalogo.
Pri drugem delu naloge najprej ponovimo izraze pri množenju in poiščemo rešitev.
 SDZ 3, str. 10
3., 4., 5. naloga
Učenci preberejo in predlagajo račun.
Račun rešimo frontalno po nareku učenca.
Zapišemo odgovor po nareku učenca.
Domače delo
- SDZ 3, str. 9/1 - dokončaj, 10/2. naloga.
8
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Pisno množenje s prehodom
Cilji:
000.

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/11, 12; Zbirka nalog, str. 50
IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
Ponovimo poštevanko: učencem razdelimo rdeče in zelene kartončke. Učitelj govori
račune poštevanke. Če je pravilen rezultat, dvignejo zelen kartonček sicer rdeč. Enako
naredimo z deljenjem in potem tudi z deljenjem z ostankom.

 SDZ 3, str. 11, 12

6.-9. naloga
Samostojno delo.
Pomagamo z namigi.
Hitrejši učenci pobarvajo avtomobila in se lotijo domače naloge v Zbirki nalog, str. 50.
Domače delo
- Zbirka nalog, str. 50.
9
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Pisno množenje z večkratniki števila 10; Zmorem tudi to
Cilji:
000.
 Pisno množijo z večkratniki števil 10 in 100 v množici naravnih števil do 10 000.

IZVEDBA UČNE URE

 SDZ 3, str. 13
Ogledamo si primera računanja. Rešimo ju frontalno na tablo. Pojasnimo postopek, ki je
enak kot pri množenju z enomestnim drugim faktorjem, le da v tem primeru na koncu
pripišemo ničlo oz. dve ničli. Enako nam pojasnita tudi Filip in Zala.
1. naloga
Rešujemo frontalno po nareku učencev.
2. naloga
Rešujemo frontalno, ampak počakamo na predloge učencev za zapis računa.
Napišemo odgovora.
 SDZ 3, str. 14, 15

Zmorem tudi to: 1.-5. naloga
Delo v parih (ali skupinah).
Pomagamo z namigi.
Pregledamo odgovore.
Hitrejši učenci se lotijo domače naloge v Zbirki nalog, str. 51.
Domače delo
10
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Ob koncu poglavja; Ponovimo
Cilji:
000.
 Pisno množijo z večkratniki števil 10 in 100 v množici naravnih števil do 10 000.
 Delijo do avtomatizma v obsegu poštevanke.
 Predstavijo množice (Euler-Vennov, Carrollov, drevesni, puščični prikaz).
1

IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
 SDZ 3, str. 16
Raziskuj
Naredimo nalogo Raziskuj, ki je kombinacija gibanja in računanja.
Preberemo besedilo Ali veš? in se pogovorimo o zdravem načinu življenja.
Ob koncu poglavja
Pojasnimo posamezne cilje v preglednici. Učenci sproti označijo, kaj jim gre
dobro/srednje/slabo.
Odgovorijo na spodnja vprašanja.
Povemo, da morajo bolj vaditi vsebine, ki jim gredo težje. Le z vajo bodo napredovali.
Pogovorimo se o načinih utrjevanja. Najbolj enostaven način je, da si naloge iz poglavij,
ki jim gredo težje, ponovno prepišejo in rešujejo. Dobro utrjevanje je tudi preko
interaktivnega spletnega gradiva, do katerega imajo dostop. Ponovno pokažemo, kako se
prijavijo. Na vsak način pa je bistveno popolnoma avtomatizirano znanje poštevanke,
11
tako množenja kot deljenja.
Ugotovimo, katere vsebine smo glede na rezultate dobro utrdili in katere ne, da imamo
orientacijo, čemu bomo v prihodnje namenili več časa za ponavljanje in utrjevanje.
Zapis v zvezek
Domače delo
- SDZ 3/17 – Ponovimo.
12
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Pisno deljenje z enomestnim številom brez prehoda
Cilji:
 Učenci pisno delijo z enomestnim številom brez prehoda.

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/18 -22
IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
 SDZ 3, str. 18
Razdelimo vloge in preberemo strip.
Ogledamo si strip in preberemo besedilo. Ugotovimo, da je Cofovo razmišljanje sicer
matematično pravilno ni pa ravno prijazno in pošteno do njegovih dveh prijateljev.
Frontalno naredimo nekaj računov deljenja z ostankom v okviru poštevanke.
 SDZ 3, str. 19
Ogledamo si račun in preberemo izraze pri deljenju. (Vse to že poznamo od prej, samo
ponavljamo.)
Na primerih pojasnimo Filipovo in Zalino poved:
27 : 3 ≠ 3 : 27 ← zakon o zamenjavi ne velja
(27 : 3) : 3 = 9 : 3 = 3
27 : (3 : 3) = 27 : 1 = 27 ← rezultat je drugačen kot prej, torej tudi zakon o združevanju
ne velja. Veljata pa pri seštevanju in množenju.
1.-4. naloga
Delamo frontalno. Učenci predlagajo račune in rešitve.
Preberemo izjavi Filipa in Zale. Spomnimo se, pri katerih računskih operacijah veljata
zakon o zamenjavi in zakon o združevanju in pri katerih ne.
 SDZ 3, str. 20
- Na tablo prepišemo račun deljenja in naredimo preizkus.
Preizkus lahko zapišemo na tri načine. Izberemo tistega, ki se nam zdi najbolj ustrezen.
13
Opomba: avtor priprav uporablja 3. način, ker se mu zdi najbolj enostaven (P: …).
- Preberemo besedilo na rumenem polju, in ga ponovno pojasnimo ob prej zapisanih
primerih.
- Preberemo Nežino izjavo. Vsebino povežemo z že predelano vsebino pri delih celote.
Torej deliti s 3 je enako kot razdeliti na tretjine; deliti z 2 je enako kot razdeliti na
polovice …
- Preberemo Zalino izjavo in jo pojasnimo na enostavnem primeru:
6 : 3 = 2 P: 2 · 3 = 6
5 : 1 = 5 P: 5 · 1 = 5
0 : 7 = 0 P: 0 · 7 = 0
8 : 0 = ? P: ? · 0 = 8 ← ni ga števila, ki bi ga lahko vstavili namesto vprašaja, da bi
dobili zmnožek 8. Zato se z 0 ne da deliti.
- Preberemo besedilno nalogo. Ogledamo si račun in pojasnimo način deljenja na daljši
način. Pišemo na tablo in sproti razlagamo, učenci spremljajo.
- Pojasnimo način pisnega deljenja na krajši način. Pišemo na tablo in sproti razlagamo,
učenci spremljajo.
Opomba: Učitelj se sam odloči, kateri način bo uporabljal. Avtor priprav daljši način samo
predstavi, potem pa uporablja samo krajši način.
 SDZ 3, str. 21, 22

Ogledamo si račun in ugotovimo, da je princip računanja enak kot prej, le da je več
števk.
Račun frontalno na tabli izračunamo in sproti razlagamo na daljši način. Posebej
opozorimo na deljenje, če je v deljencu število 0. Ne smemo pozabiti tudi pri količniku
zapisati tiste ničle!
Račun frontalno na tabli izračunamo in sproti razlagamo tudi na krajši način:
6309 : 3 = 2103
03
00
09
0
1. naloga
Rešujemo frontalno. Zraven razlagamo.
Zapis v zvezek – domače delo

84 : 4 = 21 P: 39 : 3 = 13 P: 55 : 5 = 11 P:
68 : 2 = 34 P: 69 : 3 = 23 P: 48 : 4 = 12 P:
42 : 2 = 21 P: 93 : 3 = 31 P: 88 : 4 = 22 P:
Domače delo
- Računi v zvezku.
14
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Pisno deljenje s prehodom
Cilji:
 Učenci pisno delijo z enomestnim številom in napravijo preizkus.

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/23, 24.; Zbirka nalog, str. 52
IZVEDBA UČNE URE
 SDZ 3, str. 23, 24

Ogledamo si račun in ugotovimo, da je princip računanja podoben kot pri deljenju brez
prehoda. Razlika je v tem, da prva števka deljenca (v konkretnem primeru 1) ni deljiva
z deliteljem, zato ji dodamo še drugo števko (v konkretnem primeru dobimo 17).
Račun izračunamo frontalno na tabli in sproti razlagamo na daljši in krajši način.
Frontalno na tabli izračunamo in sproti razlagamo tudi preizkus.
Na tablo napišemo še nekaj primerov podobnih računov, učenci pišejo v zvezek. Sproti
razlagamo. Pišemo tudi preizkuse.
201 : 3 = 67 136 : 4 = 34 435 : 5 = 87 378 : 6 = 63 464 : 8 = 58
1. naloga
Delamo frontalno. Zraven razlagamo.
Poskusijo tudi učenci.

1. naloga
Nekaj primerov naredimo frontalno. Zraven razlagamo.
Poskusijo tudi učenci.
Ostanek je za domačo nalogo.
Domače delo
15
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Pisno deljenje s prehodom
Cilji:
 Učenci pisno delijo z enomestnim številom in napravijo preizkus.

IZVEDBA UČNE URE

 SDZ 3, str. 25
Ogledamo si račun in ugotovimo, da je princip računanja podoben kot prej.
Razlika je v tem, da prva števka deljenca (v konkretnem primeru 5) ni deljiva z
deliteljem, je pa večja od delitelja. Ko jo delimo z deliteljem, dobimo prvi ostanek.
Dodamo mu naslednjo števko delitelja in zopet delimo. Ostane še drugi ostanek,
kateremu zopet dodamo naslednjo števko delitelja. Na koncu se račun izide.
Račun frontalno na tabli izračunamo in sproti razlagamo na daljši in krajši način.
Frontalno na tabli izračunamo in sproti razlagamo tudi preizkus.
 SDZ 3, str. 25, 26

1. naloga
Na tablo napišemo račune in rešujemo. Sproti razlagamo.
Pišemo tudi preizkuse.
 SDZ 3, str. 27
2.-6. naloga
Samostojno delo.
Pomagamo z namigi.
Pregledamo.
Hitrejši učenci se lotijo domače naloge.
Domače delo
16
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Pisno deljenje z ostankom
Cilji:
 Učenci pisno delijo z enomestnim številom in napravijo preizkus (tudi z ostankom).

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/28; Zbirka nalog, str. 54
IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
Deljivo z: učitelj pove število, učenci povedo, s katerimi števili je deljivo. Npr. 24 je
deljivo z 1, 2, 3, 4, 6, 8, 12, 24. Spomnimo se, da je vsako število deljivo z 1 in s samim
seboj. Nobeno pa ni deljivo z 0 – taki računi so nesmiselni.

 SDZ 3, str. 28
- Pisno deljenje z ostankom
Ogledamo si račun in ugotovimo, da je princip računanja podoben kot prej.
Razlika je v tem, da se račun na koncu ne izide, ampak imamo ostanek. Posebej
opozorimo, da ostanek ne more biti večji od deljenca.
Drugačen je tudi preizkus: poleg množenja moramo na koncu prišteti še ostanek.
Račun izračunamo frontalno na tabli in sproti razlagamo na krajši način.
Frontalno na tabli izračunamo in sproti razlagamo. Naredimo tudi preizkus.
1. naloga
Račune z razlago računamo frontalno na tablo, učenci jih prepisujejo v SDZ.
Opozorimo na natančno podpisovanje – zato so računi v mreži.
Naredimo tudi preizkuse. Rezultate zapišemo zgoraj v vodoravni zapis.
2. naloga
Samostojno preberejo.
Predlagajo račun.
Frontalno izračunamo.

1. naloga
17
Račune z razlago računamo frontalno na tablo, učenci jih prepisujejo v zvezek.
Dokončajo za domačo nalogo.
Domače delo
18
Sklop: DEJAVNOSTI
Cilji:

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/29; Zbirka nalog, str. 55
IZVEDBA UČNE URE

 SDZ 3, str. 29
3. naloga
Računamo frontalno na tabli po nareku učencev in sproti razlagamo. Naredimo tudi
preizkuse.

3. naloga
Nekaj računov z razlago računamo frontalno na tablo, učenci jih prepisujejo v zvezek.
4. naloga
Na tablo napišemo račun 14 : 5 = 2, ost. 4. Vprašamo se, kako pridemo do 14?
2 · 5 + 4 = 14
Po tem principu rešimo nekaj računov z razlago računamo frontalno na tablo. Učenci
jih prepisujejo v zvezek.
Domače delo
19
Sklop: DEJAVNOSTI
Cilji:

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/30; Zbirka nalog, str. 54, 55
IZVEDBA UČNE URE

 SDZ 3, str. 30
4.-7. naloga
Samostojno delo.
Pomagamo z namigi.
Računamo frontalno na tabli po nareku učencev in sproti razlagamo.
Napišemo odgovore.
 Zbirka nalog, str. 54, 55

Delamo naloge, ki smo jih izpustili.
Samostojno delo.
Pomagamo z namigi.
Računamo frontalno na tabli po nareku učencev in sproti razlagamo.
Napišemo odgovore.
Domače delo
- Zbirka nalog, str. 54, 55 – dokončaj.
20
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Pisno deljenje z večkratniki števila 10
Cilji:
 Pisno delijo z večkratniki števila 10 (brez ostanka).

IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
Na tablo napišemo nekaj računov deljenja z 10 in s 100, npr. 30 : 10 =, 100 : 100 =, 50 :
10 = …
 SDZ 3, str. 31
- Razdelimo vloge v stripu.
Ob branju besedil radovednežev vzporedno pokažemo na račune v besedilu.
Napišemo račune iz SDZ in ugotovimo logiko črtanja ničel.
- Pri računu 2540 : 20 = učencem poenostavimo tako, da zadnji ničli črtamo:
2540 : 20 =
Torej ostane račun 254 : 2 =.
Take račune že znamo deliti. Delimo na način, ki smo se ga naučili pri prejšnjih urah.

 SDZ 3, str. 32
1. naloga
Vseh 6 računov rešimo skupaj frontalno – učitelj na tablo, učenci v SDZ. Pomagamo si
s črtanjem ničel. Učenci narekujejo, učitelj piše na tablo.
2., 3., 4. naloga
Samostojno rešijo naloge.
Pomagamo z namigi.
Pregledamo.
21
Zapis v zvezek
Domače delo
- Zbirka nalog, str. 56/1., 2. naloga.
22
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Pisno deljenje z večkratniki števila 10
Cilji:

IZVEDBA UČNE URE

 SDZ 3, str. 33, 34

5.-9. naloga
Samostojno (ali v parih) rešujejo naloge.
Pred reševanjem spomnimo na deljenje s črtanjem ničel.
Pomagamo z namigi.
Pregledamo.
Hitrejši učenci se lotijo nalog Zmorem tudi to.
Pogovorimo se o tem, kaj bi priporočili Jaku na rolki (ščitniki, čelada, varne steze).
 Napovemo pisno preverjanje znanja čez 2 uri in ustno ocenjevanje znanja čez 4 ure.
Domače delo
- Zbirka nalog, str. 56/3. naloga.
23
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Zmorem tudi to; Ob koncu poglavja; Raziskuj
Cilji:
operacij.
 Ustno in pisno množijo z enomestnim številom v množici naravnih števil do 10 000.

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/34-38; Zbirka nalog, str. 57; zemljevid Slovenije
IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
 SDZ 3, str. 38
Raziskuj
Pogovorimo se o kraških jamah. Učenci predstavijo svoje izkušnje.
Na zemljevidu Slovenije poiščemo Postojnsko jamo in Škocjanske jame (lahko tudi
druge – v bližini).
Frontalno rešujemo računske naloge.

Ob koncu poglavja
24
prijavijo. Na vsak način pa je bistveno popolnoma avtomatizirano znanje poštevanke,
tako množenja kot deljenja.
 SDZ 3, str. 34-37

1.-7. naloga
V parih (ali skupinah) rešujejo naloge.
Pomagamo z namigi.
Pregledamo.
 Napovemo pisno preverjanje znanja naslednjo uro in ustno ocenjevanje znanja čez 3 ure.
Domače delo
25
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Pisno preverjanje znanja
Cilji:
operacij.
 Pisno delijo z enomestnim številom in napravijo preizkus (tudi z ostankom).

IZVEDBA UČNE URE
 SDZ 3, str. 39, 40

Učence motiviramo, naj se potrudijo po najboljših močeh, da bodo zadovoljni oni,
njihovi starši in učitelj. Zaželimo jim srečo.
Svetujemo, naj natančno berejo navodila, pri odgovorih upoštevajo slovnična pravila,
obvezno za seboj (večkrat) pregledajo.
Lahko si ogledajo primere na prejšnjih straneh, če kakšne naloge ne razumejo.
Učenci samostojno rešujejo naloge.
* Za učence, ki končajo prej:

 SDZ 3, str. 93-95
Samostojno rešijo.
Domače delo
- Poiščejo in utrjujejo tipe nalog iz SDZ 2 in 3, ki so jim na preverjanju delale preglavice.
26
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Analiza pisnega preverjanja znanja
Cilji:
operacij.

IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
Na tablo napišemo shemo.
S katerim številom bi zamenjal/-a vprašaj?

Učenci rešitev povedo učitelju na uho.
Damo namig – sudoku.
Damo namig: vrstice in stolpci.
Rešitev je 6 - dve možni razlagi: vsota v vseh vrsticah in stolpcih je 15; je edino število
1-9, ki manjka.
27
Analiza pisnega preverjanja znanja

- Predstavimo rezultate preverjanja:
- izpostavimo najbolj pogoste napake, ki so se pojavljale pri več učencih,
- izpostavimo površnost pri nalogah (poceni izgubljene točke),
- izpostavimo slovnično nepravilnost pri odgovorih – pogoste napake,
- povemo, kje naj poiščejo vaje za naloge, ki jim niso šle dobro (za začetek je dovolj,
da pogledajo po prejšnjih straneh delovnega zvezka in si na liste izpišejo podobne
primere brez rezultatov ter jih rešijo).
- Za najbolj pogoste napake frontalno naredimo nekaj primerov in jih pojasnimo.
 Napovemo ustno ocenjevanje znanja, ki ga bomo začeli izvajati naslednjo uro.

 Napovemo, katere vsebine bomo ocenjevali (glej pripravo za 114. uro).
Domače delo
- Poprava pisnega preverjanja znanja.
- Poiščejo in utrjujejo tipe nalog iz SDZ 2 in 3, ki so jim na preverjanju delale preglavice.
28
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: 3. USTNO OCENJEVANJE ZNANJA
Cilji:
 Učenci s premislekom rešijo enačbe v množici naravnih števil do 100.

operacij.
 Izračunajo vrednost enega dela celote, če je znana celota (npr. od 18 = ___ ).

IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
- Naredimo nekaj sprostitvenih vaj za zmanjšanje treme in strahu pred ustnim
ocenjevanjem znanja, npr.:
- dihalne vaje,
- masaža dlani in stopal,
- ples,
- smejalne vaje,
- otroška meditacija,
- pozitivne misli,
- enostavne telesne vadbe …
 Ustno ocenjevanje znanja

Možnosti:
- učenci se lahko sami javijo,
- učitelj žreba tiste, ki bodo ustno ocenjeni,
29
- učitelj ima svoj sistem.
Predlogi tipov nalog za ustno ocenjevanje znanja (v oklepaju je odebeljeno zapisan predlog
točkovanja):
1. Reši enačbo, npr.: 34 + x = 83 (1)

2. Reši enostavno neenačbo, npr.: x ≤ 5 (1)
3. Reši bolj zapleteno neenačbo, npr.: x · 8 ≤ 23 (1)
4. Reši enostaven številski izraz, npr. 6 · 4 + 7 = (1)
5. Reši bolj zapleten številski izraz, npr. 6 · (2 + 7) – 3 = (1)
1 1
6. Izračunaj del celote/celoto, npr. 3 od 18 = ___ ali od ___ = 9 (1)
3
7. Seštej/odštej pisno, npr.: 3 562 + 1 875 = ali 8 704 – 3 714 = (1)
8. Množi pisno, npr.: 367 · 5 (1)
9. Deli pisno, npr. 5603 : 4 = (1)
10. Deli pisno, npr. 8730 : 30 = (1)
Predlog kriterija ocenjevanja:

odl (5): 10, 9 točk; pd (4): 8 točk; db (3): 7, 6 točk; zd (2): 5; nzd (1): 0-4 točk.
30
Sklop: DEJAVNOSTI
Cilji:

operacij.

IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
- dihalne vaje,
- ples,
- smejalne vaje,
- pozitivne misli,

Možnosti:
31
točkovanja):
1. Reši enačbo, npr.: 34 + x = 83 (1)

1 1
3
8. Množi pisno, npr.: 367 · 5 (1)
9. Deli pisno, npr. 5603 : 4 = (1)
10. Deli pisno, npr. 8730 : 30 = (1)

32
Sklop: DEJAVNOSTI
Cilji:

operacij.

IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
- dihalne vaje,
- ples,
- smejalne vaje,
- pozitivne misli,

Možnosti:
33
točkovanja):
1. Reši enačbo, npr.: 34 + x = 83 (1)

1 1
3
8. Množi pisno, npr.: 367 · 5 (1)
9. Deli pisno, npr. 5603 : 4 = (1)
10. Deli pisno, npr. 8730 : 30 = (1)

34
Sklop: DEJAVNOSTI
Cilji:

operacij.
 Izračunajo vrednost enega dela celote, če je znana celota (npr. od 18 = ___).

IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
- dihalne vaje,
- ples,
- smejalne vaje,
- pozitivne misli,

Možnosti:
35
točkovanja):
1. Reši enačbo, npr.: 34 + x = 83 (1)

1 1
3
8. Množi pisno, npr.: 367 · 5 (1)
9. Deli pisno, npr. 5603 : 4 = (1)
10. Deli pisno, npr. 8730 : 30 = (1)

36
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Dolžinske enote
Cilji:
 Učenci ocenijo in merijo količine (dolžino) s standardnimi enotami.
 Usvojijo pojem merska enota in mersko število.

 Ob praktičnem merjenju izbirajo primerne merilne instrumente in meritve izrazijo z
ustrezno mersko enoto.
 Spoznajo standardne dolžinske merske enote (mm, cm, dm, m, km).
 Primerjajo in urejajo količine ter računajo z njimi.

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/41-43; različni metri in ravnila
IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
 SDZ 3, str. 41
Razdelimo vloge v stripu. Učenci preberejo besedilo.
Ozremo se po učilnici in ugotavljamo, če imamo omare podobnih dimenzij. So naše
omare večje ali manjše? Zakaj Neža meni, da je ne moreta kupiti, če ne vesta točnih
dimenzij? Kaj Filip misli s tem, da »prodajalcu ne bi bilo treba spreminjati merskih
enot«? Zakaj Cof meni, da je pametno, da pohištvo kupujejo starši? Glede česa pa je pri
nakupovanju pohištva vendarle potrebno upoštevati tudi mnenje otrok? (Otroku naj bo
pohištvo všeč.)
 SDZ 3, str. 42
Razlaga
- Učencem pokažemo žepni meter in jih vprašamo, čemu služi. Kaj vse lahko z njim
izmerimo? Katere merske enote poznajo?
Postavljamo vprašanja glede dolžin, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju. Tako
dobimo informacije o predznanju oz. predstavi učencev o dolžinah.
Koliko so učenci približno visoki? Koliko so visoka vrata učilnice? Koliko so široka?
Kolikšna je dolžina, širina, višina učilnice? Kolikšna je razdalja od šole do doma
37
učencev?
- Preberejo besedilo na modri podlagi in razmišljamo o prebranem: koliko korakov
meri dolžina učilnice; koliko stopal je to; koliko palcev meri dolžina mize; koliko pedi
je to?
Ogledamo si slike različnih metrov. Razmišljamo o tem, kje, zakaj in kako se
uporabljajo. Zakaj so takšne oblike?
Opomba: Še bolje je, da ima učitelj konkretne predmete – metre.

1., 2., 3., 4. naloga
Učenci delajo v parih.
Primerjamo rezultate in razmišljamo o tem, zakaj so dobili različne rezultate.
Ali je torej takšno merjenje zanesljivo? Zdaj imamo odgovor, zakaj so znanstveniki pred
več kot 200 leti poenotili merske enote za dolžino, ki jih še danes uporabljamo skoraj po
vsem svetu.
Kot zanimivost povemo, da nekatere države, npr. ZDA, poleg teh uporabljajo še svoje
enote (npr. inč ali cola = 2,54 cm; 1 milja = 1,6 km). Učencem povemo, da v oglasih za
računalniške monitorje ali televizije pogosto vidimo zapis v inčih, npr. diagonala ekrana
55 inčev = 140 cm).
 SDZ 3, str. 43
Pojasnimo mersko število in mersko enoto: mersko število je število, enoto zapišemo
desno od števila. Merske enote srečamo tudi pri drugih količinah, npr. kilogrami, ure,
litri …
1. Kaj meri približno 1 mm?
Ogledamo si primere za dolžine 1 mm (če se da, s konkretnimi predmeti). Opozorimo,
da naj ne zamenjujejo dolžine in debeline šivanke. Ali lahko z dvema prstoma pokažejo
dolžino 1 mm? Lahko, vendar se prsta skoraj dotikata.
Učenci vzamejo v roke ravnila in še enkrat ob ravnilu poskušajo z dvema prstoma
pokazati 1 mm, 3 mm, 5 mm ...
1. naloga
Samostojno napišejo dolžine v mm.
Pregledamo.
Postavimo vprašanje: Zakaj so na ravnilu napisana števila 1, 2, 3 …, če pa je mm
veliko več? S tem vprašanjem odpremo pot do naslednje merske enote – cm.
2. naloga
Učitelj demonstrira risanje na tablo.
Samostojno narišejo črte.
Pregledamo.
Domače delo
- Doma poišči čim več metrov in meri različne razdalje – mize, omare, zvezke, svinčnike.
38
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Dolžinske enote
Cilji:


Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/44-45; različni metri in ravnila
IZVEDBA UČNE URE
 SDZ 3, str. 44
2. Kaj meri približno 1 cm?
Ogledamo si primere za dolžine 1 cm (če se da, s konkretnimi predmeti). Pojasnimo,
naj ne zamenjujejo dolžine in širine prsta. Ali lahko z dvema prstoma pokažejo dolžino
1 cm?
Z ravnilom izmerijo, če je širina njihovega prsta res približno 1 cm.
1. naloga
Samostojno napišejo dolžine v cm.
Pregledamo.
3. Kaj meri približno 1 dm?
Ogledamo si primere za dolžine 1 dm (če se da, s konkretnimi predmeti). Opozorimo,
naj ne zamenjujejo dolžine in širine prsta. Ali lahko z dvema prstoma pokažejo dolžino
1 dm?
Izmerijo zeleno črto pod slikami. Ugotovimo, da meri 10 cm, kar je enako 1 dm.
1. naloga
Skupaj iščemo predmete iz vsakdanjega življenja z danimi približnimi dolžinami.
 SDZ 3, str. 45
4. Kaj meri približno 1 m?
39
Ogledamo si primere za dolžine 1 m (če se da, s konkretnimi predmeti). Ali lahko z
dvema prstoma pokažejo dolžino 1 m? Ne, ne da se, lahko pa ga pokažemo z dvema
rokama.
Učenci z rokami prikažejo približno dolžino 1 m, učitelj z metrom pri vsakem posebej
preveri, koliko natančno je pokazal.
5. Kaj meri približno 1 km?
Za razdaljo 1 km navedemo približno razdaljo od šole do neke stavbe v domačem kraju,
ki jo učenci dobro poznajo (npr. cerkev, zdravstveni dom, trgovina …).
V SDZ je navedeno, da 1 km meri razdalja 2,5 krogov na atletski stezi. Učenci z boljšo
predstavo bodo izračunali, da en krog meri 400 m, torej 4 krogi merijo 1600 m.
Ali veš?
Preberemo besedilo. Če imamo, učencem pokažemo konkreten predmet – kljunasto
merilo in z njim izmerimo dolžine nekaj majhnih predmetov (gumb, kovanec, bucika
…).
Domače delo
- Doma poišči čim več metrov in meri različne razdalje – mize, omare, zvezke, svinčnike.
40
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Pretvarjanje dolžinskih merskih enot
Cilji:

 Pretvarjajo (le med dvema sosednjima enotama) večimenske količine v enoimenske in
obratno.

IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
Koliko sem visok/-a? Izmerimo višino enega učenca. Izrazimo jo v cm. Zraven jih
postavimo še nekaj in ocenjujemo njihove višine.
- Pregled domače naloge

Učenci navedejo primere predmetov s približno dolžino 1 mm, 1 cm, 1 dm, 1 m.
Povedo, katere metre imajo doma, katere predmete so merili in koliko približno merijo.
 Pretvarjanje dolžinskih merskih enot - razlaga

- Z dvema prstoma pokažemo 1 mm – majhna špranjica, komaj se vidi skozi.
- Pokažemo 1 cm – približno širina prsta. Razmišljamo, koliko mm bi spravili v 1 cm.
(10)
- Pokažemo 1 dm – približno širina dlani. Koliko cm bi spravili v 1 dm? 10. Koliko mm?
(100)
- Z rokama pokažemo 1 m. Koliko dm bi spravili v 1 m? (10) Koliko cm? (100) Koliko
mm? (1000)
 SDZ 3, str. 46
- Preberemo besedilo. Ob zapisanih pretvorbah na rumenem polju vse dolžine kažemo s
prsti oz. z rokami.
41
- S svojim ravnilom preverijo, če dolžina svinčnika na sliki dejansko meri 1 dm = 10 cm =
100 mm in njegova širina 1 cm = 10 mm.
- Učenci odgovorijo na vprašanja, npr.
Koliko mm meri minica? Koliko mm meri radirka?
Ali tudi dolžina, ki jo meri delavec na sliki spodaj, dejansko meri 1 m? Ne, slika je
pomanjšana, ker v zvezek ne moremo postaviti tako velike dolžine.
- Ogledamo si razpredelnico pretvarjanja dolžin.
Razlaga
- Z dvema prstoma pokažemo 1 mm – majhna špranjica, komaj se vidi skozi.
- Pokažemo 1 cm – približno širina prsta.
- Pokažemo približno 2 cm. Koliko mm bi spravili v 2 cm? (20)
- Pokažemo približno 5 cm. Koliko mm bi spravili v 5 cm? (50)
 SDZ 3, str. 47
1. naloga
Skupaj rešimo samo tri zgornje primere. S prsti oz. z rokami pokažemo približno
dolžino. Ostalo je za domačo nalogo.
2. naloga
Skupaj rešimo samo štiri zgornje primere. S prsti oz. z rokami pokažemo
približno dolžino. Ostalo je za domačo nalogo.
3. naloga
- Pojasnimo, da moramo pri nalogah takšnega tipa najprej izpisati podatke in ob tem že
pretvoriti v enake merske enote – običajno je to najmanjša. V tem primeru je to mm.
- Podčrtamo in izpišemo podatke:
A: 7 cm 8 mm = 78 mm
L: 9 cm 4 mm = 94 mm
* Na tablo lahko rišemo realne dolžine rib.
- Napišemo račun pisnega odštevanja:
94 mm
- 78 mm
16 mm
- Ponovimo za preostanek naloge.
 SDZ 3, str. 48
4. naloga
Skupaj rešimo zgornje tri primere. Poskušamo pokazati s prsti. Ostalo je za domačo
nalogo.
5. naloga
Preberejo nalogo.
Opozorimo na namig ob strani.
Narišemo skici in rešimo nalogi.
Zapišemo odgovore.
6. naloga
Podčrtamo in izpišemo podatke, sproti pretvorimo v cm:
9.00 – 75 cm
10.00 – 49 cm
11.00 – 20 cm
12.00 – 8 cm
Računamo pisno, napišemo odgovore.
42
Domače delo
- SDZ 3, str. 47 in 48 – dokončaj.
43
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Pretvarjanje dolžinskih merskih enot
Cilji:

obratno.

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/49-52; Zbirka nalog, str. 59; različni metri
IZVEDBA UČNE URE
 Utrjujemo predstavljivost dolžin – s prsti oz. z rokami kažejo približne dolžine mm, cm,
dm in m. Kažejo tudi približne dolžine 8 mm, 7 cm, 5 dm …
 SDZ 3, str. 49
7. naloga
Skupaj rešimo štiri zgornje primere. Za vsak primer pokažejo približno dolžino z
rokami.
Ostalo je za domačo nalogo.
8. naloga
Podčrtamo pomembne podatke.
Računamo pisno, rezultati so izraženi v cm. Opozorimo na to, da vprašanji zahtevata
odgovora v dm in cm, zato je potrebno rešitve pretvoriti iz cm v dm in cm.
Napišejo odgovora.
9. naloga
Skupaj rešimo štiri zgornje primere. Ostalo je za domačo nalogo.
44
10. naloga
Pred reševanjem damo priporočilo, naj si nad večjo enoto pretvorjeno zapišejo v manjši
enoti. Nato naj označijo.
Samostojno delo.
Pregledamo.
 SDZ 3, str. 50
11. naloga
Samostojno delo.
Pregledamo.
12. naloga
Skupaj rešimo štiri zgornje primere. Ostalo je za domačo nalogo.
13. naloga
Samostojno delo.
Pregledamo.
14. naloga
Skupaj rešimo tri zgornje primere. Ostalo je za domačo nalogo.
 SDZ 3, str. 51, 52

15. naloga
Učenci poimenujejo merilne pripomočke. Do sedaj smo srečali že vse, razen digitalnega
ali laserskega metra. Imamo različne vrste le teh. Nekateri so za notranjo uporabo in
imajo manjši doseg (nekaj 10 metrov), drugi so za merjenje daljših razdalj (kot v tem
primeru ).
Rešitev naloge: od največje do najmanjše dolžine:
1 – digitalni ali laserski meter
2 – žepni meter
3 – mizarski meter
4 – šiviljski meter
5 – ravnilo
16. naloga
Ugotovimo, da so dolžine zapisane s tremi različnimi merskimi enotami. Vse pa
predstavljajo enako dolžino. Napišejo odgovor.
Učencem postavimo še dodaten izziv: bi znali enako dolžino predstaviti še na drugačen
način? Možnosti je več: 1200 mm, 1 m 20 cm, 1 m 200 mm, 1,2 m, 10 dm 20 cm …
17. naloga
Rešujemo frontalno. Učenci predlagajo rešitve.
Posebej opozorimo na sredinske višine stolpcev (npr. 50 cm).
18. naloga
Učitelj praktično izvede nalogo – demonstrira jo pred učenci. Učenci jo naredijo za
domačo nalogo.
Za vzorec: pollitrska plastenka vode meri približno 20 cm. Novorojenec meri približno
50 cm, kar je dolžina 2 in pol plastenk.
Učiteljica, visoka 160 cm, meri približno toliko kot 8 plastenk.
Domače delo
- SDZ 3, str. 49 in 50 – dokončaj; 51/17/b – vprašaj starše.
45
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Zmorem tudi to
Cilji:

obratno.

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/52-54; nekaj evro kovancev različnih držav,

ravnilo/kljunasto merilo
IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
Pred tablo pokličemo učenca in preberemo besedilo Ali veš? v SDZ 3, str. 52. Učenec
ima vlogo novorojenčka. Računamo, koliko bi bil visok čez 2, 3, 4. leta. Lahko
postavimo zanimiva vprašanja, npr.
Koliko bi bil visok 10-letni deček, če bi vsako leto zrasel toliko, kot povprečno zraste
prvo leto?
Račun: 50 cm + 25 cm · 10 = 50 cm + 250 cm = 300 cm – visok bi bil 3 metre
Decimalna števila razložimo zgolj informativno.
 SDZ 3, str. 52
Zmorem tudi to
1. naloga
V parih iščejo rešitve.
Zberemo nekaj rešitev in obrazložimo katera in zakaj je pravilna.
46
Napišejo odgovore.
 SDZ 3, str. 53
2. naloga
V parih iščejo rešitve.
Zberemo nekaj rešitev in obrazložimo katera in zakaj je pravilna.
Napišejo odgovore.
3. naloga
Ugotovimo, da gre za kovanec za 1 €. Povemo, da je na njem P. Trubar in povemo
nekaj podatkov o njem.
Če jih imamo, si ogledamo še nekaj evro slovenskih in tujih kovancev.
Podatke za 1 evro zapišemo v preglednico.
Ostalo je za domačo nalogo (če nimajo kovancev, podatke najdejo na spletu).
 SDZ 3, str. 54
4. in 5. naloga
Povemo, da so takšne naloge pogosto na tekmovanjih.
Delo v parih (ali skupinah).
Priporočamo risanje skic.
Pregledamo.
Domače delo
- SDZ 3, str. 53/3 – dokončaj.
47
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Ob koncu poglavja; Ponovimo
Cilji:

obratno.
 Pisno množijo in delijo z enomestnim številom v množici naravnih števil do 10 000.
 Na modelu in na sliki delijo celoto na enake dele (polovica, tretjina ipd.).
1 3 2

IZVEDBA UČNE URE
Zapis v zvezek
48
 SDZ 3, str. 55
Ob koncu poglavja
prijavijo.
Raziskuj
Preberemo besedilo Ali veš?
Pogovorimo se o zakonodaji in o nevarnostih, ki nam pretijo na električnem pa tudi
navadnem skiroju.
Ugotavljamo, kaj vse dela gospod na skiroju narobe (telefon, okorna torba in oblačila,
nima čelade, vozi z eno roko). Kakšne so lahko posledice?
Preberejo naloge in predlagajo rešitve.
Zberemo nekaj rešitev in obrazložimo, katera in zakaj je pravilna.
Napišejo odgovore.
 SDZ 3, str. 56
Ponovimo
Samostojno delo.
Ostalo je za domačo nalogo.
 Napovemo: Od prihodnje ure začenjamo z geometrijo. S seboj naj imajo vedno

geometrijske pripomočke: svinčnik, šilček, ravnilo šablono, geotrikotnik pa tudi šestilo.
Domače delo
- SDZ 3, str. 56 – dokončaj.
49
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Geometrijski pojmi - daljica
Cilji:
 Učenci prepoznavajo ravne črte, določene z dvema točkama, jih opišejo in poimenujejo.
 Narišejo in označijo ravne črte z matematičnimi simboli (daljica AB, a; dolžina daljice |
AB|).
 Narišejo daljico z dano dolžino.
 Povežejo pojme: daljica, dolžina daljice, mersko število, merska enota.

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/57-61; geometrijsko orodje
IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
Razdelimo vloge v stripu v SDZ 3, str. 57. Učenci preberejo besedilo.
Glede na sliko sklepajo o poklicu Zalinega očeta. Je arhitekt. V preteklosti so arhitekti
različne načrte risali ročno, danes pa se večina načrtov dela s posebnimi računalniškimi
programi.
Kot zanimivost lahko predstavimo poklic arhitekta.
Kaj arhitekti počnejo? Rišejo načrte hiš, blokov, stolpnic, tovarn, trgovin … V načrtu
narišejo zunanjost hiše in notranji razpored. Učencem prikažemo nekaj načrtov, ki jih
najdemo na spletu, npr. na strani https://jubhome.eu/minimis-67/?e=1&i=1&t=1.
Druga vrsta arhitektov riše načrte notranje opreme stanovanja, npr. pohištvo, dodatke
…
Primer načrta si lahko ogledamo na http://www.arhideja.si/priprava_projekta.html.
Tretja vrsta so krajinski arhitekti, ki rišejo načrte za zunanje prostore npr. okolice hiš,
parke … Primer: https://deloindom.delo.si/enostanovanjske-hise/ureditev-okolice-hise-
bistven-je-dober-nacrt. Glede na sliko sklepamo, da Zalin oče sodi v prvo skupino.
Naštejemo, katero orodje oz. pripomočke ima trenutno na mizi.
Razlaga
- Pogovorimo se o tem, kaj učencem pomeni pojem geometrija. Je to računanje, risanje,
50
oboje …
- Ugotovimo, da so se z geometrijo že srečali, ko so govorili o likih, telesih, črtah, točkah,
skladnosti ipd.
- Naštejejo like in telesa, ki so jih spoznali. Uporabimo konkreten material (predmete iz
vsakdanjega življenja, učila ali oboje).
- Ob geometrijskih likih ponovijo pojme stranica, oglišče.
- Ob geometrijskih telesih ponovijo pojme ploskev, rob, oglišče.
- Pregledamo in poimenujemo geometrijsko orodje, ki ga imajo s seboj. Opozorimo, da
mora biti svinčnik že pred začetkom ure ošiljen in orodje pripravljeno.
 SDZ 3, str. 58
- Daljica
Ogledamo si sliko in ugotovimo, da je najkrajša razdalja med točkama A in B rdeča
črta.
O tem bi se lahko prepričali, če bi na vsako črto položili nitko.
Povemo, da je ravna črta med dvema točkama daljica. Na sliki je to rdeča črta.
- Lastnosti daljice
Daljica je ravna črta. Točki, ki sta na začetku in koncu daljice, imenujemo krajišči.
Krajišči poimenujemo z velikimi tiskanimi črkami, npr. A, B.
Daljico lahko poimenujemo s krajišči, npr. AB ali z malo tiskano (ali pisano) črko, npr.
a. Vrstni red krajišč lahko zamenjamo, torej je vseeno daljica AB ali daljica BA – oboje
je pravilno.
Neža pove, kar je videti tudi na risbah, da točke (pri daljicah so to krajišča) lahko
označimo na različne načine. V nadaljevanju bomo najpogosteje uporabljali krogec, ker
je iz njega najbolj razvidno, da točka zavzema nek prostor na ravnini.
Daljice lahko narišemo v različnih legah: vodoravne, navpične in poševne.
Na risbi določimo lege daljic AB, EF in CD.
Kako jih še lahko poimenujemo? BA, FE, DC ter a, c, b.
Opomba: Še enkrat poudarimo, da mora biti svinčnik vedno ošiljen, narisane črte naj bodo
tanke in narisane narahlo. Pri risanju ne pritiskamo, ker so v tem primeru črte debele in utor
se pozna še na naslednjih straneh.
 SDZ 3, str. 59
1. in 2. naloga
Frontalno delo.
- Dolžina daljice, mersko število, merska enota
Preberejo besedilo na rumenem polju in vsak s svojim ravnilom preveri, če so napisane
dolžine daljic pravilne. (So.)
Pri oznaki krajišča s krožcem, se dolžina meri od sredine enega do sredine drugega
krožca.
Vidimo, da lahko dolžino daljic zapišemo na dva načina, in sicer IABI = 5 cm ali a = 5
cm. Poudarimo, da je napačen zapis AB = 5 cm ali IaI = 5 cm.
 SDZ 3, str. 60
1. naloga
Pogledamo zapis dolžine prve daljice.
Dolžino druge daljice zapišemo skupaj.
Samostojno zapišejo dolžine ostalih daljic.
51
Opomnimo, da je sprejemljivo odstopanje dolžine ± 1 mm.
2. naloga
Glede na dolžine daljic zgoraj ocenijo in zapišejo dolžine daljic.
Samostojno zapišejo oznake z malo črko in dolžine daljic.
Primerjajo ocene z izmerjenimi dolžinami.
Zapis v geometrijski zvezek
1. Daljica
- Je ravna črta.
- Omejena je z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
- Poimenujemo jo s krajiščema ali z malo tiskano črko.
- Lahko leži v različnih legah (vodoravni, navpični, poševni).
* Tu prerišejo tri daljice iz SDZ 3, str. 58.
Domače delo
- SDZ 3, str. 61.
52
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Geometrijski pojmi - daljica
Cilji:
AB|).
 Prepoznajo in narišejo skladne daljice.

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/62-64; Zbirka nalog, str. 60; geometrijsko orodje
IZVEDBA UČNE URE
* Posebej se ustavimo pri 5. nalogi.

Verjetno so nekateri učenci narisali nekaj takega:
Opozorimo, da je to napačno, ker se iste točke pojavijo po dvakrat. Vsaka točka se lahko
pojavi enkrat, zato je pravilna rešitev takšna:
53
Odgovorimo na Jakovo vprašanje: Trikotnik.
Preberemo tudi besedilo na vijoličnem polju. S temi izrazi (mersko število, merska enota)
smo se že srečali pri obravnavi dolžinskih enot.
 SDZ 3, str. 62
- Skladnost daljic
Preberemo besedilo na rumenem polju. Vsak učenec v svojem SDZ z ravnilom preveri,
če so daljice res skladne. (So, dolžina 3 cm.)
1., 2. naloga
- Frontalno delo. Učenci predlagajo rešitve.
 SDZ 3, str. 63
3. naloga
Frontalno delo. Učenci predlagajo rešitve.
4. naloga
Naredimo skupaj. Učitelj na tablo, učenci v SDZ.
Učitelj zavajajoče na tablo nariše ločeni daljici.
Ugotovimo, da se točka C pojavi pri obeh daljicah, zato sta daljici druga ob drugi.
5. naloga
Vsak učenec s črtami in z daljicami nariše svoje ime.
Primer:
 SDZ 3, str. 64
6. naloga
Zmorem tudi to
Zapis v geometrijski zvezek (nadaljujemo, kjer smo včeraj končali)
– Daljici lahko izmerimo dolžino, ki jo lahko zapišemo na dva načina, npr. IABI = 4 cm
ali a = 4 cm.
* Narišejo daljico dolgo 5 cm in jo označijo.
– Skladne daljice so enako dolge. Lega za skladnost ni pomembna.
* Narišejo 3 skladne daljice v različnih legah.
54
Domače delo
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Geometrijski pojmi - premica
Cilji:
AB|; premica p, q ...).
 Narišejo in označijo presečišče dveh premic.

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/65, 66; Zbirka nalog, str. 61; geometrijsko orodje
IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
Smo skladni? Učenci postanejo daljice. Njihova višina je dolžina daljice. V razredu
iščejo daljice, ki so jim najbolj skladne. Lahko so tudi po trije. Vsak sebi oz. svoji daljici
določi ime (npr. inicialke imena in priimka). Potem oba izjavita, npr. prvi MK je skladna
BR; drugi KM je skladna RB. Opozorimo, da če imajo enako črko v inicialkah, si mora
55
nekdo najti drugo.

Pregledamo vsak SDZ posebej, opozorimo na predebele črte (neošiljen svinčnik),
prevelike točke, pretirano pritiskanje ipd.
 SDZ 3, str. 65
- Lastnosti premice
Preberemo besedilo na rumenem polju.
Povemo, v katerih legah ležijo premice.
Provokativno zastavimo vprašanje: Katera je najdaljša? Nobena, ker so vse neomejene.
Je pa res, da so narisane različno dolge, kar pa je nepomembno.
1., 2., 3. naloga
Frontalno delo. Učenci predlagajo rešitve, učitelj demonstrira na tablo.
Nadzorujemo delo, opozarjamo na predebele črte (neošiljen svinčnik), pretirano
pritiskanje ipd.).
Pregledamo.
Preberejo strip Jaka in Neže. Vprašamo, če imamo v razredu kakšnega »Jaka«, ki pred
uro ne ošili svinčnika.
 SDZ 3, str. 66
- Medsebojna lega premic
1. Sečnici
Preberemo besedilo na rumenem polju.
Ogledamo si risbo.
Preberemo Nežino vprašanje, razmišljamo o odgovoru (lahko – vzporednici – narišemo
nekaj primerov na tablo in povemo, da bomo o tem govorili naslednjo uro).
1. naloga
Frontalno delo.
2., 3. naloga
Samostojno rešijo nalogi.
Nadzorujemo delo, opozarjamo na predebele črte (neošiljen svinčnik), pretirano
pritiskanje ipd.).
Pregledamo.
4. naloga
Samostojno delo.
Pregledamo in razložimo rešitve.
Domače delo
56
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Geometrijski pojmi - vzporednost
Cilji:
AB|; premica p, q ...).
 V različnih situacijah prepoznavajo vzporednice in sečnice (poseben primer so

pravokotnice).

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/67-69; Zbirka nalog, str. 62; geometrijsko orodje; 2
palici
57
IZVEDBA UČNE URE

 SDZ 3, str. 67
2. Vzporednici
- Preberejo besedilo na rumenem polju. Ogledamo si risbo.
- Vzporednost demonstriramo z dvema palicama. Eno postavljamo v različne lege, drugo
ji postavljamo vzporedno na različne strani in na različne razdalje.
- Iščejo primere vzporednosti v učilnici, npr. zgornji in spodnji rob table, levi in desni rob
table, keramične ploščice, črte v zvezku, črtaste majice …
- Ogledamo si risanje vzporednic, nato demonstriramo risanje vzporednic na tabli. Na
tablo narišemo primere vzporednic v različnih legah. Vse premice poimenujemo in ob
risbo zapišemo vzporednost.
 SDZ 3, str. 68
1. naloga
Demonstriramo risanje vzporednic premici p nad in pod njo ter premici c.
Samostojno delo.
Sproti pregledujemo in opozarjamo na napake.
2. Premica
- Je ravna neomejena črta.
- Poimenujemo jo z malo tiskano črko.
- Sečnici sta premici, ki se sekata v točki – presečišču.
- Vzporednici sta premici, ki sta si povsod enako oddaljeni. Se ne sekata.
- Pravokotnici sta premici, ki se sekata v pravem kotu.
58
* Opozorimo na risanje kvadratkov v kotih. Povemo, da bomo več o pravokotnicah
povedali pri naslednji uri.
Domače delo
- SDZ 3, str. 69.
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Geometrijski pojmi – pravokotnost
Cilji:
AB|; premica p, q ...; poltrak k, h ...).

pravokotnice).
59
palici
IZVEDBA UČNE URE

 SDZ 3, str. 70
3. Pravokotnici
- Preberemo besedilo na rumenem polju. Ogledamo si risbo.
- Pravokotnost demonstriramo z dvema palicama. Eno postavljamo v različne lege, drugo
ji postavljamo pravokotno na različne strani in na različne razdalje.
- Iščemo primere pravokotnosti v učilnici, npr. koti table, koti keramičnih ploščic, koti
oken. Ogledamo si risanje pravokotnic v SDZ, nato demonstriramo risanje pravokotnic
na tabli v različnih legah.
 SDZ 3, str. 71
1. naloga
Demonstriramo risanje pravokotnic premici a in premici d.
Razložimo, da premice lahko označimo tudi na način a1, b2 …
Samostojno delo.
2. naloga
Samostojno delo.
 SDZ 3, str. 72
3., 4., 5. naloga
Delo v parih. Drug drugega opozarjajo na napake, predebele črte …
Pregledamo.
Domače delo
60
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Medsebojna lega stranic v pravokotniku
Cilji:
 Učenci narišejo in označijo ravne črte z matematičnimi simboli (daljica AB, a; dolžina
daljice |AB|; premica p, q ...).
 Opazujejo odnos med sosednjima stranicama v večkotniku (pridobivanje izkušenj za
61
poznejše vpeljevanje kotov).

pravokotnice).

palici
IZVEDBA UČNE URE

 SDZ 3, str. 73
- Medsebojna lega stranic v pravokotniku
Ogledamo si pravokotnik. Opazujemo medsebojne lege stranic – AB in BC sta
pravokotni; AB in DC sta vzporedni …
Na tabli označimo oglišča in stranice, tako da dobimo velik pravokotnik.
Kažemo stranice s palicama in zastavljamo vprašanja za različne kombinacije.
1. naloga
Na tablo demonstriramo risanje pravokotnika s pomočjo geotrikotnika po podatkih iz
SDZ.
Narišemo tudi drugega.
Učence opozorimo, da že vnaprej po ogledu podatkov opazijo, če je pravokotnik ležeč
ali stoječ ter ocenijo, koliko prostora potrebujejo za pravokotnik. Tako vedo, kje začnejo
z risanjem prve stranice (običajno je to AB).
 SDZ 3, str. 74
2., 3., 4. naloga
Delo v parih.
Pregledamo.
3. Medsebojna lega stranic v pravokotniku

* Z geotrikotnikom narišemo pravokotnik in mu označimo oglišča in stranice. (Enako
kot v SDZ, str. 73.)
Domače delo
62
Sklop: DEJAVNOSTI
Učna enota: Geometrijski pojmi - poltrak
Cilji:
AB|; premica p, q ...; poltrak k, h ...).
63

pravokotnice).

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/75-76; geometrijsko orodje; 2 palici
IZVEDBA UČNE URE
Uvodna motivacija
Pravokotno in vzporedno: pred tablo pokličemo dva učenca. Damo jima naloge, npr.
Matejeva leva roka naj bo vzporedna/pravokotna Lukovi desni roki. Za več zabave
vključimo še noge in več učencev.

 SDZ 3, str. 75
- Poltrak
- Preberemo besedilo na rumenem polju. Ogledamo si risbo.
S palico demonstriramo poltrak – z ene strani je pest, ki ponazarja krajišče, na drugi
strani je neomejen. Prikazujemo vzporednice in pravokotnice z drugo palico.
- Učence opozorimo, naj ne zamenjujejo pojmov krajišče, ki ga imamo pri daljicah s
pojmom izhodišče, ki ga imamo pri poltraku. Krajišči sta dve, izhodišče pa je eno samo.
- Narišemo risbo po Jakovih navodilih: iz premice b,
z vstavljeno točko in ustreznim poimenovanjem, dobimo dva poltraka a in b.
64
1. in 2. naloga
Na tablo demonstriramo poltraka.
Samostojno delo.
 SDZ 3, str. 76
3. naloga
Učence najprej opozorimo na sliko spodaj. Kaj prikazuje, od kje jo poznamo, kaj bi ji
dodali, kakšno povezavo ima z angleščino …
Preberemo besedilo.
Učenci predlagajo rešitve, izberemo najbolje utemeljeno.
Narišemo.
4. Poltrak
- Je ravna črta, ki je z ene strani omejena s točko – izhodiščem. Z druge strani je
neomejena.
- Poimenujemo jo z malo tiskano črko.
Domače delo
- SDZ, str. 77/4.
65

Planet Rpet - MAT - Urne Priprave - 4. Sklop

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Planet Rpet - MAT - Urne Priprave - 4. Sklop

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Razred: 4. Predmet: MAT Ura: 96.

 Uporabijo računske operacije pri reševanju besedilnih nalog.

Učne metode: verbalno tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje,

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

IZVEDBA UČNE URE

 Učence motiviramo za reševanje nalog. Spodbudimo jih, naj se potrudijo po najboljših

 Učenci samostojno rešujejo naloge.

 Uporabijo računske operacije pri reševanju besedilnih nalog.

Učne metode: verbalno tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje,

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 2/95, 96

IZVEDBA UČNE URE

Analiza pisnega ocenjevanja znanja

- SDZ 2, str. 95, 96

 Spomnimo, naj v šolo prinesejo SDZ 3.

Opomba: Na ta način se učenci navajajo na branje navodil in pregledovanje za seboj.

Učne metode: verbalno tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje,

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/5-8; Zbirka nalog, str. 49

IZVEDBA UČNE URE

2·3=6 3·2=6 ali drugače 2 · 3 = 3 · 2

 Zbirka nalog, str. 49

Učne metode: verbalno tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje,

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/8-10

IZVEDBA UČNE URE

- Pregled domače naloge.

Učne metode: verbalno tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje,

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/11, 12; Zbirka nalog, str. 50

IZVEDBA UČNE URE

- Pregled domače naloge.

 SDZ 3, str. 11, 12

Učne metode: verbalno tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje,

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/13-15; Zbirka nalog, str. 51

IZVEDBA UČNE URE

- Pregled domače naloge.

 SDZ 3, str. 14, 15

Razred: 4. Predmet: MAT Ura: 102. Datum: Učitelj:

Učne metode: verbalno tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje,

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/16, 17

IZVEDBA UČNE URE

- Pregled domače naloge.

Učne metode: verbalno tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje,

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/18 -22

IZVEDBA UČNE URE

- Pregled domače naloge.

 SDZ 3, str. 21, 22

Zapis v zvezek – domače delo

Učne metode: verbalno tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje,

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/23, 24.; Zbirka nalog, str. 52

IZVEDBA UČNE URE

- Pregled domače naloge.

 SDZ 3, str. 23, 24

 Zbirka nalog, str. 52

Učne metode: verbalno tekstualna – razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje,

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki/sredstva: SDZ 3/25-27; Zbirka nalog, str. 53

IZVEDBA UČNE URE