Professional Documents
Culture Documents
PROGRAM RAZVIJANJ A
SPRETNOSTI RAČUNANJA
M A J 2 0 2 0
3
O L A Z A K
VSEBINE
N A G O V O R
4 P O N O V I M O
Splošne in specifične učne težave
5 S T R A T E G I J E
6 Ogrejmo možgančke
Z A Š T E T J E
15 Naredimo sončnice
7 Sestavljanje skupine 21 Tombola
8 Poglejmo, kaj je na sliki 28 Piščančki v gnezdu
10 Kdo jih ima največ? 31 Kamenčki v jajčni škatli
32 S T R A T E G I J E Z A S E Š T E V A N J E
I N O D Š T E V A N J E
60 S T R A T E G I J E
61 Ogrejmo možgančke
Z A M N O Ž E N J E
62 Množimo s kockami
64 Množimo domine
67 Seštej, zmnoži in sestavi
70 Krogi množenja
77 Kvadrati množenja
82 S T R A T E G I J E
83 Ogrejmo možgančke
Z A D E L J E N J E
84 Gredice
90 Pravično razdelim malico
95 Kaj spada skupaj?
100 Deljenje usvojim, da proti cilju odhitim
103 V O Z
105 Č E K - L I S T A M A T E M A T I Č N E G A Z N A N J A
107 M A T E M A T I Č N E
107
Z G O D B E
111 V I R I
Nagovor
Spoštovani!
Pri izvajanju strategij zmeraj izhajamo iz otrokovih zmožnosti, zato so pri nekaterih
strategijah zapisana še priporočila, kako lahko dejavnost naredimo manj ali bolj
zahtevno.
3
Ponovimo
Splošne učne težave so zelo heterogene. Pri učencih se izkazujejo kot pomembno
večje težave kot pri vrstnikih pri usvajanju znanj in spretnosti pri enem ali več
izobraževalnih predmetih. Zaradi izrazitih težav pri enem ali več učnih predmetih
dosegajo nižje izobraževalne dosežke ali so celo neuspešni (Magajna idr., 2008).
š
postaja vse kompleksnej e. Pomembno je, da
ima č
u enec trdne osnove in č
u inkovite
strategije, ki mu bodo č
omogo ale, da bo
š
napredoval tudi v vi jih razredih. (La en, 2012) č
4
1 . Š T E T J E
Ogrejmo možgančke!
MOTIVACIJSKA IGRA
POSTOPEK:
1. Učenec iz vreče izžreba računski problem in ga poskuša rešiti čim hitreje. (Naloge lahko
rešuje tudi na list ali v zvezek.)
2. Učitelji preverjamo pravilnost rešitev in po potrebi učenca usmerjamo, da popravi
napake.
3. Učenec reši nekaj kartic, ki so v vreči.
Preštej, koliko sošolcev je Štej po 10: 10, 20 ... Štej po 100: 100, 200 ...
v razredu.
6
Strategija
1
S E S T A V L J A N J E S K U P I N E
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje štetje. Kamenčki ali pokrovčki (lahko
Učenec tvori skupine števil. tudi kakšen drug manjši
Učenec primerja števila po material) in
velikosti. igralne karte.
POSTOPEK:
1. Igralne karte s pikami premešamo in položimo na kup s hrbtno stranjo navzgor.
2. Učenec obrne prvo karto. Na karto položi toliko kamenčkov, kot je na njej
narisanih pik.
3. Učenec obrne drugo karto. Na karto položi toliko kamenčkov, kot je na njej
narisanih pik.
4. Učenca vprašamo:
a. Koliko kamenčkov je na prvi in koliko na drugi karti?
b. Na kateri karti je več kamenčkov?
c. Na kateri karti je manj kamenčkov? Za koliko manj?
d. Koliko kamenčkov je na obeh kartah skupaj?
5. Ko učenec obvlada to stopnjo, mu damo 6 kamenčkov (kasneje pa še 8, 10,
12 … ). Zastavimo mu vprašanja:
a. Pravično razdeli kamenčke na 3 skupine. (3 skupine po 2 kamenčka.)
b. V vsaki skupini morata biti 2 kamenčka. Koliko enakih skupin lahko narediš?
(3 skupine po 2 kamenčka.)
6. Ko učenec obvlada to stopnjo, lahko račun tudi zapiše.
7
Strategija
2
P O G L E J M O , K A J J E N A S L I K I
NAMEN: MATERIAL:
Učenec opazuje posamezne Slika (priloga).
elemente na sliki.
Učenec prešteva predmete in
skupine predmetov na sliki.
POSTOPEK:
1. Učencu zastavimo vprašanja, ki se nanašajo na sliko. Primeri:
a. Koliko ljudi vidiš na sliki?
b. Koliko kosov perila visi na vrvi?
c. Koliko različnih skupin perila se suši na vrvi?
d. Koliko različnih vrst zelenjave sta posadili babica in vnukinja?
e. Koliko pik vidiš na psičku?
f. Koliko različnih vrst vrtnega orodja vidiš na sliki?
g. Koliko ljudi na sliki nosi očala?
8
P R I L O G A : S L I K A
9
Strategija
3
K D O J I H I M A N A J V E Č ?
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje štetje. Karte s pikami ali številkami od
Učenec se nauči števila 1 do 5 (priloga),
primerjati po velikosti in (s igralno polje (priloga) in
preštevanjem) določiti kamenčki ali drugi manjši
večje/manjše število. predmeti.
POSTOPEK:
1. Učencu pokažemo igralno polje ter karte. Kamenčke ali druge manjše
predmete damo v posodico.
2. Karte s pikami premešamo in jih položimo na kup s hrbtno stranjo navzgor.
3. Prvi igralec vzame s kupa eno karto in se s figurico premakne naprej za toliko
polj, kolikor je pik na karti.
4. Iz posodice s kamenčki (ali drugimi manjšimi predmeti) vzame toliko
kamenčkov, kolikor kaže številka, zapisana na polju, na katerem je pristal.
5. Nadaljujemo, dokler vsi igralci ne pridemo do cilja.
6. Potem vsak igralec postavi svoje kamenčke v vrsto, da so vidni vsem
soigralcem.
7. Nato učenca vprašamo: »Kdo ima največ kamenčkov?«
8. Za preverjanje odgovora primerjamo vrstice s kamenčki vsakega igralca –
katera je daljša?
9. Na priloženi list naj učenec nariše število kamenčkov vsakega igralca in zapiše
še s številom. Na koncu lahko obkroži ime zmagovalca.
10
P R I L O G A : K A R T E S P I K A M I
11
P R I L O G A : L I S T Z A Z A P I S O V A N J E
R E Z U L T A T O V
12
P R I L O G A : I G R A L N O P O L J E 1
13
P R I L O G A : I G R A L N O P O L J E 2
14
Strategija
4
N A R E D I M O S O N Č N I C E
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje števila od 1 do Kartice s slikami sončnic
10. (priloga) in
Učenec uri finomotorične masa za oblikovanje rumene
spretnosti. barve.
POSTOPEK:
1. Pripravimo maso rumene barve. Uporabimo lahko plastelin, ali pa maso
izdelamo sami. Sledimo spodnjemu postopku:
Postopek:
1. V večji posodi zmešamo moko, sol,
Sestavine:
tatarsko omako in sončnično olje.
1 skodelica moke
2. Zavremo vodo.
½ skodelice soli
3. Vreli vodi dodamo 5 do 10 kapljic rumene
2 žlički tatarske omake
jedilne barve.
1 žlička sončničnega olja
4. Obarvano vodo prilijemo k mešanici ostalih
rumena jedilna barva
sestavin.
skodelica vrele vode
5. Dobro zmešamo vse sestavine, da se
sprimejo.
6. Ko se masa dovolj ohladi, jo lahko
vzamemo iz posode.
16
P R I L O G A : S O N Č N I C E 2
17
P R I L O G A : S O N Č N I C E 3
18
P R I L O G A : S O N Č N I C E 4
19
P R I L O G A : S O N Č N I C E 5
20
Strategija
5
T O M B O L A
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje števila do 10. Igralne karte s števili do 10
Učenec se uči sodelovanja v (odstranimo Jokerje) in
igri (tekma). tabele s slikovnimi kvadratki
(priloga).
POSTOPEK:
1. Premešamo karte in jih položimo na kup s hrbtno stranjo navzgor.
2. Učitelj izžreba karto in prebere zapisano število, ki je na karti. Karto nato
položi na mizo, tako da jo učenci vidijo.
3. Če imajo učenci na svoji tabeli kvadratek z enakim številom narisanih pik, kot
je številka na karti, polje prečrtajo.
4. Postopek žrebanja kart ponavljamo, dokler prvi učenec ne prečrta vseh polj in
zakliče “Tombola!”.
MOŽNE PRILAGODITVE:
Učenec si lahko v primeru težav pomaga s štetjem s prsti.
Če učencu štetje ne dela težav, naj predmete prešteje in zapiše število.
Skupaj lahko izdelate še več tabel za tombolo.
Nalogo lahko za starejše učence priredimo tako, da združujemo po dve karti skupaj.
Učencem glasno preberemo število na obeh kartah in glasno izračunamo vsoto. Za to
morajo biti posebej prirejene tudi pike na tabeli za tombolo.
21
P R I L O G A : L I S T I Č I Z A T O M B O L O 1
22
P R I L O G A : L I S T I Č I Z A T O M B O L O 2
23
P R I L O G A : L I S T I Č I Z A T O M B O L O 3
24
P R I L O G A : L I S T I Č I Z A T O M B O L O 4
25
P R I L O G A : L I S T I Č I Z A T O M B O L O 5
26
P R I L O G A : K A R T E Z A Ž R E B
27
Strategija
6
P I Š Č A N Č K I V G N E Z D U
NAMEN: MATERIAL:
Učenec vadi štetje. Slika gnezda (priloga),
Učenec se nauči razporejati izrezana jajca (priloga) in
enako število predmetov na izrezani piščančki (priloga).
več možnih načinov.
POSTOPEK:
1. Učencu naročimo, da v gnezdo položi nekaj jajc in piščančkov. Nato naj
prešteje, koliko jajc in koliko piščančkov je v gnezdu.
2. Učencu nato naročimo, da jajca in piščančke položi v gnezdo še na drugačen
način. Lahko uporabi že razporejena jajca in piščančke ali doda nove.
Na primer: Učenec najprej v gnezdo položi 3 jajca in 3 piščančke. V drugem
koraku pa lahko naredi drugačno razporeditev števila 6 – npr. 2 jajci in 4
piščančki.
3. Učencu postavimo vprašanja:
a. Koliko jajc je v gnezdu?
b. Koliko piščančkov je v gnezdu?
c. Koliko piščančkov bi bilo, če bi se izvalilo še eno jajce?
d. Koliko je v gnezdu jajc in piščančkov skupaj?
e. Ali bi lahko še kako drugače razporedil jajca in piščančke, da bi jih bilo v
gnezdu vseh skupaj 6?
28
P R I L O G A : G N E Z D O
29
P R I L O G A : P I Š Č A N Č K I I N J A J C A
30
Strategija
7
K A M E N Č K I V J A J Č N I Š K A T L I
NAMEN: MATERIAL:
Učenec uri štetje do 10. Škatla za jajca z desetimi
vdolbinami, v katerih so s
pikami (kot na kocki) označena
števila od 1 do 10 in
manjši kamenčki ali drugi
majhni predmeti.
POSTOPEK:
1. Z učencem poiščemo kamenčke v okolici šole. Poskušamo jih poiskati čim več.
2. Med iskanjem kamenčkov postavljamo različna vprašanja:
a. Koliko kamenčkov si že našel?
b. Koliko kamenčkov imava skupaj?
c. Kateri izmed kamenčkov je največji?
d. Kateri kamenček je najmanjši?
e. Kateri kamenček ti je najbolj všeč?
3. V vsako vdolbino jajčne škatle narišemo pike od 1 do 10. Razporejene naj
bodo kot na ploskvah igralne kocke.
4. Učenec mora v vdolbine jajčne škatle vstaviti toliko kamenčkov, kolikor je
narisanih pik.
PRILAGODITEV ZAHTEVNOSTI:
Če učenec že obvlada zapis števil, lahko namesto pik v vdolbine
zapišemo števila.
Če učenec že pozna števila do 20 ali več, lahko uporabimo dve jajčni
škatli in operiramo z višjimi števili.
31
+
-
+
2 . S E Š T E V A N J E
I N O D Š T E V A N J E
Ogrejmo možgančke!
MOTIVACIJSKA IGRA
POSTOPEK:
1. Učenec iz vreče izžreba računski problem in ga poskuša rešiti čim hitreje. (Naloge lahko
rešuje tudi na list ali v zvezek.)
2. Učitelji preverjamo pravilnost rešitev in po potrebi učenca usmerjamo, da popravi napake.
3. Učenec reši nekaj kartic, ki so v vreči.
33
MOJA NALOGA DENAR JAJCA
Marko ima rojstni dan Moja mama je stara 43 Knjiga, ki jo bereš, ima
17. 7. Jan ima rojstni let. Jaz sem od nje 25 135 strani. Prebral
dan en mesec in dva dni let mlajši. Koliko sem si jih 50. Koliko strani
prej. Kdaj ima Jan rojstni star? moraš še prebrati?
dan.
34
Strategija
8
K O L I K O K E P I C S L A D O L E D A ?
NAMEN: MATERIAL:
Učenec sešteje, koliko kepic Korneti (priloga) in
sladoleda lahko naloži v plastelin.
kornet.
POSTOPEK:
1. Učencu damo na mizo plastelin in plastificirano predlogo s korneti.
2. V prazna polja pod kornetom zapišemo račune.
3. Učenec izračuna račun in oblikuje toliko kroglic, kot je rezultat računa. Nato s
kroglicami oblikuje sladoled.
35
P R I L O G A : K O R N E T I
36
Strategija
9
S E Š T E V A N J E S P R E H O D O M
NAMEN: MATERIAL:
Učenec se nauči 2 škatli za jajca z desetimi vdolbinami,
seštevati s igralne karte s števili od 1 do 10 (uporabimo lahko
prehodom z karte iz igre Enka),
dopolnjevanjem 2 barvici različnih barv,
do desetice. kamenčki, žetoni ali drugi predmeti 2 različnih barv in
učni list (priloga).
POSTOPEK:
1. Igralne karte premešamo in jih razpolovimo na dva kupčka.
2. Učenec izvleče karto najprej z enega in nato še z drugega kupčka.
3. Če učenec izvleče karti s števili 8 in 5, postavi v vrsto pred seboj najprej 8
žetonov ene barve in nato še 5 žetonov druge barve.
4. Učenec postavljene žetone razporedi v jajčni škatli. Najprej položi vse modre
žetone, nato nadaljuje z rdečimi.
37
5. Učencu zastavljamo vprašanja:
a. Koliko modrih žetonov je v škatli?
b. Koliko žetonov še potrebuješ, da bo škatla polna? Dodaj še žetone druge
barve, da jo zapolniš.
c. Koliko rdečih žetonov ti ostane? Položi jih v drugo škatlo.
d. Uporabljajmo jezik, ki povezuje na novo pridobljena številska dejstva: 8 + 5
je enako kot 10 + 3.
6. Učenec rezultat zapiše in nariše na priloženi učni list.
PRILAGODITVE ZAHTEVNOSTI:
Če dopolnjevanje do desetice učencu povzroča težave, si lahko zamislimo le naloge,
pri katerih bo moral ugotoviti, koliko žetonov še manjka do 10.
Primer: “Imam 8 žetonov. Koliko jih še potrebujem, da bom imel 10 žetonov?”
Če je učenec pri računanju zelo uspešen, lahko uporabimo več jajčnih škatel in
operiramo z višjimi števili.
38
P R I L O G A : U Č N I L I S T
39
Strategija
10
R A Č U N S K I O B E Š A L N I K
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje seštevanje in Obešalnik,
odštevanje števil. ščipalke za obešanje perila,
pisalo in
list papirja ali zvezek.
POSTOPEK:
1. Na sredino obešalnika pritrdimo listič z znakom za računsko operacijo.
2. Učencu na mizo pripravimo ščipalke za obešanje perila in obešalnik.
3. Povemo račun in učenec pritrdi na levo in desno stran obešalnika ustrezno
število ščipalk.
4. Račun in rezultat zapiše na list ali v zvezek.
40
Strategija
11
S P R E T N I P R S T K I
NAMEN: MATERIAL:
Učenec se nauči seštevati Plastificirana podloga s prsti
števila v obsegu do 10. (priloga),
Učenec se nauči odštevati piši-briši pisalo in
števila v obsegu do 10. gobica ali robček.
POSTOPEK:
1. Iz priloge izrežemo obe dlani in ju prilepimo na plastificano podlogo (A4 ali A3
format). Na podlogo zapišemo račune seštevanja ali odštevanja v številskem
obsegu do 10.
2. Učencu damo podlogo z zapisanimi računi in pisalo. Z učencem naredimo prvi
primer skupaj.
3. Učencu pokažemo, kako nastavi zapognjene prste in jih dodaja glede na dani
račun (najprej zapognemo prste za prvi seštevanec, nato zapognemo prste še
za drugi seštevanec v računu).
4. Učenec prešteje število nastavljenih prstov in zapiše rezultat.
41
P R I L O G A : D L A N I
42
P R I L O G A : U Č N I L I S T
43
Strategija
12
R A Č U N S K O D R E V O
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje seštevanje in Plastificirana podloga drevesa
odštevanje. (priloga),
rdeča in zelena jabolka (priloga),
2 igralni kocki,
piši-briši flumaster in
list papirja ali zvezek.
POSTOPEK:
1. Pred učenca na mizo položimo predlogo drevesa za seštevanje.
2. Učenec vrže obe igralni kocki in ju postavi v narisano shemo računa s krogi
pod drevesom.
3. Na drevo položi toliko rdečih jabolk, kot je število pik na prvi kocki.
4. Nato na drevo položi toliko zelenih jabolk, kot je število pik na drugi kocki.
5. Vsa jabolka sešteje in v narisano shemo na predlogi zapiše celoten račun (prvi
seštevanec, drugi seštevanec in vsoto).
6. Za odštevanje je postopek podoben. Učenec na prvo mesto v narisani shemi
računa s krogi pod drevesom postavi kocko z večjim številom (zmanjševanec).
Manjše število (odštevanec) nato odšteje od večjega.
Na primer:
8 _ 5 = 3
44
P R I L O G A : D R E V O S E Š T E V A N J E
+ = 45
P R I L O G A : D R E V O O D Š T E V A N J E
_ =
46
P R I L O G A : J A B O L K A
47
Strategija
13
R A Č U N S K E D O M I N E
NAMEN: MATERIAL:
Učenec spoznava števila. Domine.
Učenec sešteva do desetice in
čez desetico.
Učenec odšteva.
POSTOPEK:
1. Učenec z našo pomočjo izreže domine v prilogi.
2. Učencu pokažemo prvo domino. Učenec prešteje pike na levi in pike na desni
polovici domine.
3. Nato prešteje vse pike skupaj.
4. Skupaj z učencem oblikujemo najprej grafični račun, kasneje pa še številskega.
5. Dejavnost lahko nadgradimo tako, da učencu naročimo, naj položi dve domini
skupaj tako, da bo seštevek polovic, ki se stikata, npr. 9.
MOŽNE PRILAGODITVE:
Učenec lahko na pike domin polaga gumbke, ki jih nato postavi v ravno vrsto
za lažje preštevanje.
Dejavnost se izvede tudi za utrjevanje odštevanja. Pri tem smo pozorni, da učenec
račun sestavi tako, da je prvo število vedno večje od drugega.
48
P R I L O G A : D O M I N E
49
Strategija
14
K D O P R V I P R I D E D O C I L J A
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje seštevanje in Igralna kocka,
odštevanje. list papirja in
pisalo.
POSTOPEK:
1. Igro igramo v krogu, pazimo, da učenci ne preskakujejo vrstnega reda.
2. Vsak učenec vrže kocko in si zapomni število pik na njej.
3. Učenec sestavlja račun s števili, ki jih dobi ob ponovnem metanju kocke (na
list/miselno/konkretno s predmeti).
4. Zmaga tisti, ki prvi pride do dogovorjene vsote oz. do rezultata 0, če igro
uporabimo za utrjevanje odštevanja.
Primer: Če smo si zamislili, da mora učenec priti do rezultata 20, mora kocke
metati tako dolgo, da s seštevanjem posameznih metov pride do končnega
seštevka 20.
50
Strategija
15
N I Č T E P R I P E L J E N A C I L J
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje odštevanje. 20 manjših predmetov
(kamenčki, kovanci, zamaški
itd.) za vsakega igralca in
igralna kocka.
POSTOPEK:
1. Vsak igralec prejme dvajset manjših predmetov.
2. Prvi igralec vrže igralno kocko in od svojih dvajsetih predmetov odvzame
toliko predmetov, kolikor je pik na kocki.
3. Zmaga tisti igralec, ki prvi ostane brez predmetov. Za zmago mora v zadnjem
metu vreči točno tako število (od 1 do 6), kot ga potrebuje, da ostane brez
predmetov. Na primer, če ima igralec le še 3 predmete in vrže 4, mora
počakati, da pride ponovno na vrsto in nato poskusi s ponovnim metom doseči
število 3.
MOŽNE PRILAGODITVE:
Dejavnost prilagodimo učenčevemu predznanju in sposobnostim. Če ima učenec
težave z odštevanjem, v igro vključimo le deset predmetov.
Učenca spodbudimo, da si lahko pomaga s preštevanjem pik na igralni kocki, da bi
ugotovil, koliko mora odšteti.
Za učence, ki zmorejo višjo zahtevnost igre, lahko uporabimo dve igralni kocki. V tem
primeru odvzamejo toliko predmetov, kot je vsota pik obeh igralnih kockah. Korake
igre lahko zapišemo skupaj z učencem.
51
P R I L O G A : L I S T I Č I Z A Z A P I S O V A N J E 1
52
P R I L O G A : L I S T I Č I Z A Z A P I S O V A N J E 2
53
Strategija
16
A V T O B U S
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje seštevanje in Avtobus (priloga) in
odštevanje števil do 10 z sličice potnikov, ki jih lahko
reševanjem problemov izrežemo iz revij (lahko pa
realistične matematike. uporabimo tudi
kamenčke/pokrovčke idr.)
POSTOPEK:
1. Pred učenca položimo predlogo avtobusa in mu predstavimo potnike.
Izmislimo si lahko zgodbo: “Učenci se z avtobusom peljejo proti domu.
Pomagaj vozniku ugotoviti, koliko učencev je na avtobusu. Bodi pozoren, saj
učenci na vsaki postaji vstopajo in izstopajo.”
2. Izmislimo si pot, ki jo voznik prevozi. Vključimo kraje iz naše okolice, ki so
učencu znani. Za vsako postajo si izmislimo, koliko učencev na njej vstopi na
avtobus in koliko jih izstopi.
3. Učenec glede na naša navodila ugotavlja, koliko učencev je na avtobusu.
4. Vlogi lahko nato zamenjamo: učenec si izmišljuje zgodbo, koliko učencev
vstopi in koliko jih izstopi iz avtobusa, učitelj pa upošteva njegova navodila.
Naloga učenca je, da preverja, ali učitelj računa pravilno.
PRILAGODITVE ZAHTEVNOSTI:
Če ima učenec težave z računanjem, lahko v nalogi najprej samo sešteva ali samo
odšteva potnike.
Prilagodimo izraze, ki jih uporabljamo: sprva lahko za seštevanje uporabljamo zgolj "je
prišel", za odštevanje pa "je odšel". Nato lahko uporabimo najrazličnejše izraze: se je
pridružil, je zapustil, je vstopil, je izstopil, dodaj potnika, odvzemi potnika ipd.
Če učenec obvlada računanje do 10, lahko narišemo avtobus z večjim številom potnikov.
Učenec lahko sestavljene račune seštevanja in odštevanja zapiše v matematični zvezek.
54
P R I L O G A : A V T O B U S
55
Strategija
17
M A T E M A T I Č N E U G A N K E
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje števila do 20. Manjši predmeti (zamaški,
Učenec razume in uporablja kamenčki itd.).
matematične izraze: večje,
manjše.
POSTOPEK:
1. Izmislimo si uganke, ki jih povemo učencu. Nekaj primerov je v prilogi.
2. Pred reševanjem ponudimo v pomoč učencu konkretne predmete, s katerimi si
lahko pomaga pri reševanju ugank.
3. Na naslednji stopnji lahko ponudimo v pomoč učencu »narisano uganko.«
Učenec grafično predstavljena števila in število, ki ga je uganil, tudi slikovno
predstavi oziroma nariše.
4. Če si učenec število že predstavlja, lahko števila iz uganke in uganjeno število
le zapiše.
5. Učencu lahko damo izziv, da tudi sam zastavi kakšno uganko, mi pa jo rešimo.
56
P R I L O G A : P R I M E R I U G A N K
< <
Zapiši števila:
< <
»Jaz sem število. Večje sem od 16 in manjše od 18. Katero število sem?«
(odgovor: 17)
V prazne okvirčke nariši ustrezno število predmetov.
< <
Zapiši števila:
< <
»Jaz sem število. Katero število sem, če me predstaviš tako, da v dve skupini daš
dva predmeta?« (odgovor: 4)
V prazen okvirček nariši ustrezno število predmetov.
57
Strategija
18
K A R T O N Č K I Z A O D Š T E V A N J E
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje odštevanje. Plastificirani kartončki za
odštevanje (priloga) in
piši-briši flumaster.
POSTOPEK:
1. Učenec si izbere enega izmed kartončkov na kupu.
2. Učenec v shemo računa na kartončku zapiše račun, ki mu ga narekujemo.
Pazimo, da račun sestavimo glede na število živali, ki so narisane na
kartončku.
3. Učenec na kartončku prečrta toliko živali, kot jih mora odšteti.
4. Rezultat (razliko) zapiše v za to predviden prostor na kartončku.
5. Učenec lahko kartonček pobriše in zapiše nov račun ali pa si izbere drug
kartonček.
58
P R I L O G A : K A R T O N Č K I
59
X
X
3 . M N O Ž E N J E
Ogrejmo možgančke!
MOTIVACIJSKA IGRA
POSTOPEK:
1. Učenec iz vreče izžreba računski problem in ga poskuša rešiti čim hitreje. (Naloge lahko
rešuje tudi na list ali v zvezek.)
2. Učitelji preverjamo pravilnost rešitev in po potrebi učenca usmerjamo, da popravi
napake.
3. Učenec reši nekaj kartic, ki so v vreči.
COPATI
AVTOMOBILČKI KUŽKI
Vsak učenec ob koncu
Koliko koles ima 6 Koliko nog ima 7 kužkov
šolskega leta dobi dva
avtomobilov skupaj? skupaj?
para novih šolskih copat.
Koliko copatov dobiš?
61
Strategija
19
M N O Ž I M O S K O C K A M I
NAMEN: MATERIAL:
Učenec se nauči poštevanke Kocke,
do števila 10. plastificirana podloga (priloga)
in
piši-briši flomaster.
POSTOPEK:
1. Učencu predstavimo podlogo, na katero smo zapisali nekaj računov
poštevanke do števila 10.
2. Učencu damo kocke in posredujemo navodilo, da oblikuje enako velike
skupine kock. Na primer: 9 kock razvrstimo v 3 vrstice po 3 kocke. Oblikujemo
in zapišemo račun 3 + 3 + 3 = 9. Povemo, da lahko račun zapišemo tudi na
krajši način z drugo računsko operacijo: 3 x 3 = 9.
3. Prvih nekaj primerov naredimo skupaj z učencem, nato podlogo pobrišemo in
mu napišemo nove primere računov poštevanke.
4. Ko učenec usvoji nastavljanje skupin, povečamo zahtevnost igre. Na podlogo
zapišemo rezultat poštevanke, učenec pa ga mora predstaviti s kockami na dva
različna načina. Na primer: dano je število 12. Kocke razvrsti v 4 vrstice po 3
kocke ali v 3 vrstice po 4 kocke. Obe ponazoritvi naj učenec zapiše na podlago
(3 x 4 in 4 x 3).
Primer zapisa:
62
P R I L O G A : P O D L O G A
63
Strategija
20
M N O Ž I M O D O M I N E
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje poštevanko. Vreča,
domine,
list papirja in
pisalo.
POSTOPEK:
1. Učenec iz vreče izžreba domino.
2. Glasno prešteje pike na levi in na desni polovici domine.
3. Na list papirja nato zapiše račun (račun 5 x 4 sestavi iz 5 pik na levi polovici in
iz 4 pik na desni polovici domine).
4. Glasno pove račun za množenje in faktorja zmnoži.
5. Na list papirja zapiše tudi rezultat.
6. Učitelji preverimo, ali je rezultat pravilen. Če je rezultat pravilen, učenec
postavi domino na desno stran mize, če ni, pa na levo stran.
7. Na koncu mora zmnožiti še število pravilno izračunanih domin s številom
nepravilnih (Pazimo, da je število pravilno ali nepravilno rešenih domin največ
10.).
MOŽNE PRILAGODITVE:
Če učenec še ne zna vseh poštevank do števila 6, nalogo prilagodimo tako, da
učencu učitelji izberemo domine, ki jih lahko izračuna.
64
P R I L O G A : P R I M E R 1
65
P R I L O G A : P R I M E R 2
66
Strategija
21
S E Š T E J , Z M N O Ž I I N S E S T A V I
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje poštevanko. Sestavljanka, ki jo predhodno
pripravi učitelj (priloga).
POSTOPEK:
1. Učitelji učencu predstavimo sestavljanko. Glasno naredimo en primer, da vidi,
kako se rešuje sestavljanko.
2. Učenec poskusi sam sestaviti različne dele sestavljanke.
MOŽNE PRILAGODITVE:
Sestavljanko lahko naredimo/rešujemo tudi v dveh delih tako, da rešujemo le en
del (npr. le s slikovno oporo).
67
P R I L O G A : P R I M E R 1
68
P R I L O G A : P R I M E R 2
69
Strategija
22
K R O G I M N O Ž E N J A
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje poštevanko. Krogi za poštevanko (priloga),
Učenec s pomočjo krogov plastificiran in preluknjan krog
določi večkratnike določenega (priloga) in
števila. volna.
POSTOPEK:
1. Učenec med računanjem uporablja krogce za pomoč pri določanju
večkratnikov določenega števila.
2. Izrežemo in plastificiramo krog s števili od 1 do 10. Krogce, kjer so zapisana
števila, preluknjamo. Učenec skozi te luknje napeljuje volno, medtem ko po
vrsti našteva večkratnike.
3. Ko učenec konča prvi krog (z enicami), mora v nadaljevanju gledati števila, ki
so zapisana na zunanji strani kroga. Ker so števila v krogu zapisana kot enice,
mora desetice dodati učenec sam. Na začetku si lahko pomaga tako, da zraven
0 zapiše 10, 20, 30 …, zraven 1 zapiše 11, 21, 31 …, zraven 2 zapiše 12, 22,
32 itn.
70
P R I L O G A : K R O G I 1
71
P R I L O G A : K R O G I 2
72
P R I L O G A : K R O G I 3
73
P R I L O G A : K R O G I 4
74
P R I L O G A : K R O G I 5
75
P R I L O G A : K R O G I 6
76
Strategija
23
K V A D R A T M N O Ž E N J A
MATERIAL:
NAMEN:
Plastificirano igralno polje (priloga),
Učenec utrjuje poštevanko od
2 piši-briši flomastra različnih barv,
1 do 6 ali od 1 do 10.
2 igralni kocki (za množenje števil
do 10 uporabimo prilagojeno
igralno kocko).
POSTOPEK:
1. Igro lahko igrata dva ali več igralcev. Cilj igre je postati igralec, ki občrta največ
kvadratkov.
2. Vsak igralec meče kocko. Igralec, ki vrže najvišje število pik, začne.
3. Prvi igralec vrže obe kocki in zmnoži števili, ki ju dobi. Na primer, če kocki
pokažeta števili 6 in 4, ju bo igralec pomnožil in dobil rezultat 24.
4. Igralec rezultat poišče na katerem koli mestu v kvadratu množenja in s
flomastrom obriše eno stranico kvadrata, ki jo sam izbere, kot je prikazano na
spodnji sliki.
77
6. Igralca skušata izbirati stranice tako, da bi obrisala celoten kvadrat okoli števila.
Tisti igralec, ki obriše zadnjo stranico kvadrata, kvadrat pobarva s svojo barvo
flomastra. Ta igralec meče kocko še enkrat.
7. Če igralec pri metu kock dobi zmnožek števila, ki nima več proste stranice v
kvadratu, je na vrsti naslednji igralec.
8. Igra se konča, ko so pobarvani vsi kvadratki na igralni plošči ali dokler ne
poteče čas igranja, ki ga določimo na začetku igre. Igralec, ki je pobarval največ
kvadratkov, je zmagovalec.
MOŽNE PRILAGODITVE:
Če ima učenec težave z avtomatiziranim priklicem rezultatov poštevanke, lahko pri
igri uporablja kvadrat poštevanke.
78
P R I L O G A : I G R A L N O P O L J E 1 - 6
79
P R I L O G A : I G R A L N O P O L J E 1 - 1 0
80
P R I L O G A : M R E Ž A Z A I Z D E L A V O P R I L A G O J E N E
I G R A L N E K O C K E Z 1 0 P L O S K V A M I
81
:
:
:
4 . D E L J E N J E
Ogrejmo možgančke!
MOTIVACIJSKA IGRA
POSTOPEK:
1. Učenec iz vreče izžreba računski problem in ga poskuša rešiti čim hitreje. (Naloge lahko
rešuje tudi na list ali v zvezek.)
2. Učitelji preverjamo pravilnost rešitev in po potrebi učenca usmerjamo, da popravi
napake.
3. Učenec reši nekaj kartic, ki so v vreči.
83
Strategija
24
G R E D I C E
NAMEN: MATERIAL:
Učenec usvoji Gredice (priloga),
koncept deljenja. fižolčki/zamaški ali drugi podobni predmeti,
lističi z zapisanimi števili od 1 do 100 (oz. s števili, ki jih
otrok že obvlada) in
prilagojena igralna kocka z desetimi ploskvami (glej
stran 81).
POSTOPEK:
1. Podloge, ki predstavljajo vrtne gredice, izrežemo iz prilog ter vzamemo
zadostno število fižolčkov.
2. Učencu povemo, da bo sadil fižolčke na vrtnih gredicah. Pri tem mora
upoštevati, da mora biti na vsaki gredici enako število fižolčkov, drugače
fižolčki ne bodo zrastli.
3. Učenec izžreba listič z zapisanim številom. Izžrebano število predstavlja število
fižolčkov, ki jih moramo posaditi.
4. Učenec vrže prilagojeno kocko. Dobljeno število predstavlja število gredic.
5. Učenec izbere ustrezno predlogo z gredicami glede na število, pokazano na
kocki. Nato lahko “posadi fižolčke”. Pri tem mora biti pozoren na to, da bo v
vsaki gredici enako število fižolčkov.
6. Učenca usmerjamo z naslednjimi vprašanji:
a. Koliko fižolčkov je na eni gredici?
b. Koliko fižolčkov je na vseh gredicah skupaj?
c. Ali lahko vedno razporediš enako število fižolčkov na vse gredice?
7. Na koncu lahko z učencem skupaj zapišemo tudi račun deljenja.
MOŽNE PRILAGODITVE:
Če ima učenec težave z razporejanjem fižolčkov na gredice, mu pokažemo kako
lahko to stori - začnimo tako, da najprej na vsako gredico polaga po en fižolček,
dokler jih ne zmanjka. 84
P R I L O G A : G R E D I C E 2
86
P R I L O G A : G R E D I C E 1
85
P R I L O G A : G R E D I C E 3
87
P R I L O G A : G R E D I C E 4
88
P R I L O G A : G R E D I C E 5
89
Strategija
25
P R A V I Č N O R A Z D E L I M M A L I C O
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje deljenje. Krožnik (priloga),
izrezana jabolka (priloga) in
kartončki z računi (priloga).
POSTOPEK:
1. Učencu predstavimo material. Sadje lahko učenec izreže tudi sam.
2. Učencu naročimo, da iz kupčka s kartončki vzame enega in prebere račun.
3. Učenec vzame toliko izrezanih jabolk, da ustrezajo številu deljenca.
4. Jabolka razdeli na toliko krožnikov, kot je število delitelja.
5. Na koncu zapiše količnik (število jabolk na posameznem krožniku).
Na primer: 12 : 2 = ____
Učenec prešteje in vzame 12 izrezanih jabolk, kot kaže prvo število v računu, ki ga
delimo. Jabolka nato razdeli na 2 krožnika, kot zahteva delitelj (število, s katerim
delimo). Ko razdeli vsa jabolka, dobi rezultat 6, ki ga zapiše na črto.
90
P R I L O G A : K R O Ž N I K
91
P R I L O G A : J A B O L K A
92
P R I L O G A : K A R T O N Č K I 1
93
P R I L O G A : K A R T O N Č K I 2
94
Strategija
26
K A J S P A D A S K U P A J ?
NAMEN: MATERIAL:
Učenec povezuje računske Plastificirane kartice (priloga).
operacije seštevanja, množenja
in deljenja.
POSTOPEK:
1. Učencu ponudimo kartice “Kaj spada skupaj?”, ki so dodane v prilogah.
2. Naloga učenca je, da zapisanemu računu deljenja poišče pripadajoči kartici.
3. Na karticah je zapisanih nekaj računov deljenja, ki učencem večkrat povzročajo
težave. Zadnji dve kartici sta prazni, da lahko zapišemo račune, ki učencu
povzročajo največ težav. Učenec si lahko tudi sam izbere račune, ki se mu zdijo
najtežji, in jih doda na kartice.
MOŽNE PRILAGODITVE:
Če ima učenec težave pri iskanju kartic, ki spadajo skupaj, mu namignemo, naj si
pomaga s štetjem krogcev ali seštevanjem zapisanih števil na drugi in tretji kartici.
95
P R I L O G A : K A R T I C E 1
96
P R I L O G A : K A R T I C E 2
97
P R I L O G A : K A R T I C E 3
98
P R I L O G A : K A R T I C E 4
99
Strategija
D E L J E N J E
27 U S V O J I M , D A P R O T I
C I L J U O D H I T I M
NAMEN: MATERIAL:
Učenec utrjuje deljenje. Plastificirana igralna podloga
(priloga),
igralna kocka in
figurice za premikanje po poljih.
POSTOPEK:
1. Učencu predstavimo igralno podlogo. Razložimo, da so na podlogi zapisani
računi deljenja.
2. Učenec vrže kocko in se premakne za toliko polj naprej, kot je pik na kocki.
3. Naloga učenca je, da izračuna račun, ki je zapisan na polju, na katerem je
pristal.
4. Ko pove odgovor, ostali učenci preverijo, ali je izračun pravilen. Če odgovor
učenca ni pravilen, se s figurico pomakne za eno polje nazaj.
5. Zmaga tisti učenec, ki pride prvi na cilj.
MOŽNE PRILAGODITVE:
Igralna podloga se lahko prilagodi tudi za druge računske operacije.
Ko učenci spoznajo vse štiri osnovne operacije, lahko naredimo igralno podlago s
polji, ki vsebujejo račune vseh operacij.
100
P R I L O G A : I G R A L N A P O D L O G A 1
101
P R I L O G A : I G R A L N A P O D L O G A 2
102
Voz
DOPOLNI SLIKO PO NAVODILIH IN ZAPIŠI ODGOVORE
NA VPRAŠANJA.
Kaj misliš, da
Levo od voza
se nahaja v
raste 5
vozu?
cvetlic.
Vozu doriši Nariši jih.
dva vlečna
konja.
Lestev na
vozu
Kolesa na
pobarvaj z
vozu
rdečo barvo.
pobarvaj z
rjavo.
Na vrhu voza
sedijo 3 ptice Kaj meniš, iz
s sivim perjem katerega
Streho na in rumenim materiala je voz?
vozu kljunom. Nariši
pobarvaj z jih.
modro
barvo.
103
P R I L O G A : V O Z
104
105
106
Matematične zgodbe
Včasih je učence težko motivirati za reševanje matematičnih nalog. Zlasti pa učence, ki
imajo na tem področju težave. V nadaljevanju so zapisane matematične zgodbe, ki
učenca spodbujajo k reševanju matematičnih problemov na zanimiv in enostaven
način.
LJUBEZEN DO VESOLJKE
AVTOR
Tokrat pišem _______________ (kakšno) knjigo o _______________ (o čem). Moja zadnja knjiga
se je dogajala _______________ (kje) in je govorila o _______________ (čem) na začetku tega
stoletja. Tisti, ki so jo prebrali, so rekli, da je _______________ (kakšna).
Tokrat pišem res ______________ (kako). Pišem že _____ (število) dni. V soboto sem knjigo
pisal _____ (število) ur. V nedeljo sem s pisanjem začel ob ________ (ura) pisal 3 ure. V
soboto sem napisal _____ (število) strani. V nedeljo pa sem napisal _____ (število) strani.
Vprašanje: Koliko strani knjige je avtor napisal ta vikend? Koliko ur je avtor pisal knjigo ta
vikend?
107
SKRB ZA ZOBE
Vsakodnevna, pravilna nega zob je zelo pomembna, zato je tukaj nekaj predlogov. Poskrbi,
da boš uporabljal kvalitetno _______________ (predmet za umivanje zob) za ščetkanje zob.
Prav tako uporabljaj zobno pasto, ki vsebuje fluoride, saj ščitijo zobe pred nastankom
zobne gnilobe ali kariesa. Zobne paste so lahko različnih okusov, kot na primer
_______________ (okus) ali ______________ (okus).
Vsakodnevna skrb za zobe ob pripomogla, da bodo zdravi, sijoči in _____________ (barva).
Uporabljaj ščetko, ki ima vsaj ________ (dvomestno število) ščetin. Lahko imaš celo dve
zobni ščetki, eno za zjutraj in eno za zvečer.
Veseli me, da lahko popoldne prideš k meni. Igrava se lahko _______________ (igra). Prilagam
ti navodila, kako prideš do mene:Hodi _____ (število) metrov po ______________ (ime ulice)
ulici. Pri _______________ (kje) zavij na desno. Prideš na avenijo _______________ (ime
avenije). Sedaj hodi _____ (število) metrov. Pred tabo se bo pojavila moja _______________
(kakšna) in _______________ (barva) hiša. Pazi na __________ (hišni ljubljenček)
_______________ (ime hišnega ljubljenčka).
HIŠNI LJUBLJENČKI
108
POROČILO O ZLOČINU
ROJSTNODNEVNO DARILO
Mali __________________ (fantovsko ime) je za svoj 8. rojstni dan priredil zabavo. Povabil je
_________________ (število manjše od 10) prijateljev, babico in dedka ter teto. Med drugim
je za darilo prejel nekaj denarja. ________________ (isto fantovsko ime) je dobil
_____________ (enica oz. število manjše od 10) bankovca/ev za _________________ (vpiši 5,
10 ali 20) €.
109
SKRIVNOSTNA AGENTKA X
Skrivnostna agentka X, znana tudi kot ________________ (ime ene izmed učenk v razredu),
se pripravlja na misijo. Odšla je do svojega šefa, _______________ (ime učitelja na šoli), tajno
ime __________ (lastnost) _______________ (žival). Šef je rekel: “Pobrati boš morala
_______________ (enomestno število, večje od 1) kovčkov. V Vsakega naloži ______________
(enomestno število, večje od 1) _______________ (lastnost) _______________ (predmet).”
“Sliši se _______________ (Kako?). Predstavljajte si, da kot da je že storjeno,” je dejala
agentka X.
Vprašanje: Koliko ________________ (enak predmet kot zgoraj) mora agentka X naložiti v
kovčke?
110
Viri
Hudoklin, M. (2010). Izvršilne funkcije in specifične učne težave (37–44). V Izzivi in pasti otroštva
in adolescence: sodobni pristopi k varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov (ur. I.
Andolšek in M. Hudoklin). Ljubljana: Svetovalni center za otrok, mladostnike in starše.
Kdo jih ima največ?, Kdo prvi pride do cilja, Nič te pripelje na cilj, Sestavljanje skupine. Prirejeno po:
Hayes, K., Landers, C. Dombro, A. (2013). Dejavnosti za otroke v starosti od 3-6 let na področju
preopismenjevanja in matematike, II. izdaja. Priročnik za animatorje. Ljubljana: Pedagoški
inštitut.
Krogi množenja. Prirejeno po: Bobič, A. (1990). Štej, štej, poštevanko povej. Ljubljana: Dr. Mapet.
Lačen, I. (2012). Pogoste učne težave romskih učencev pri matematiki. V 1. mednarodna
konferenca o poučevanju matematike: Zbornik povzetkov, Maribor, 23. in 24. avgust 2012 (str.
131-136). Maribor: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno s
https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/KUPM%202012%20-
%20Zbornik%20prispevkov/files/assets/basic-html/page131.html
Magajna, L., Kavkler, M., Čačinovič Vogrinčič, G., Pečjak, S. in Bregar Golobič, K. (2008). Učne
težave v osnovni šoli: Koncept dela. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Matematične zgodbe. Prirejeno po: Krech, B. in Novelli, J. (2006). 50 Fill-in Math Word Problems:
Grades 2-3. New York: Scholastic Inc.
Poglejmo, kaj je na sliki (slika): Somrak, T. (1994). Pri nas doma. Slikanica. PZI-DAN. Ljubljana
Slike, igralne priloge: Monika Bukovec, Uršula Bukovec, Jernej Stopar, Nives Vogrinec in Vojka
Vrečič
111