Tuturial Catia Slo

Fakulteta za strojnitvo
Univerza v Ljubljani
Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

Akereva 6, SI-1000 Ljubljana tel.: 01/ 4771-518, fax: 01/ 4214-074 http://www.fs.uni-lj.si/lavek/
Navodila za uporabo Catie

Strojni elementi VS
LAVEK - Laboratorij za vrednotenje konstrukcij, LAVEK, 2004, SAMO ZA INTERNO UPORABO!
Pripravil: Toma Beter
Datum: 08.10.2004
Stran 1od 54
Datoteka: Vaja1-Catia, 2145280 Byte-ov, Zadnja sprememba: 08.10.04, Zadnji izpis: 08.10.04
Kazalo
1.

Uvod ............................................................................................................................................................. 3
1.1 Zagon programa ....................................................................................................................................... 3 1.2. Catia V5 - osnovni moduli. ....................................................................................................................... 3 1.3. Premikanje, obraanje in skaliranje objektov ........................................................................................... 5 2. Delo s Part Design workbench-em............................................................................................................ 5 2.1. Izdelava modela vilic.................................................................................................................................... 5 2.1.1. Prva poteza ............................................................................................................................................ 7 2.1.2. Druga poteza........................................................................................................................................ 12 2.1.3. Tretja poteza ........................................................................................................................................ 17 2.1.4. etrta poteza........................................................................................................................................ 18 2.1.5. Peta poteza .......................................................................................................................................... 19 2.1.6. esta poteza ........................................................................................................................................ 20 2.1.7. Sedma poteza ...................................................................................................................................... 24 2.1.8. Osma poteza ........................................................................................................................................ 25 2.1.9. Deveta poteza ...................................................................................................................................... 26 2.2. Izdelava modela osi ................................................................................................................................... 27 2.3. Izdelava modela pue ................................................................................................................................ 28 2.4. Izdelava modela Kolesa............................................................................................................................. 29 3. Delo z Assembly Design workbench-em................................................................................................ 30 4. Izdelava sestavne in delavnikih risb ..................................................................................................... 35 4.1. Izdelava sestavne risbe ............................................................................................................................. 35 4.2. Izdelava delavnikih risb ............................................................................................................................ 51
Datum: 08.10.2004
Stran 2od 54
Univerza v Ljubljani 1. Uvod

1.1 Zagon programa

Program Catia V5 zaenemo s klikom na ikono CatiaV5R13 v Start meniju.
1.2. Catia V5 - osnovni moduli.

Catia ima na voljo ve razlinih modulov (workbenches). Na spodnji sliki je prikazan zaslon preden izberemo modul.
Sl. 1. Osnovni zaslon. V sklopu te vaje bomo uporabljali module Part Design, Assembly Design in Drafting. Vsak od teh modulov uporablja razlien tip datoteke.
Datum: 08.10.2004
Stran 3od 54

Modul lahko izberemo tako, da kliknemo FileNew in v oknu ki se nam odpre izberemo ustrezen tip datoteke.
Moduli ki jih bomo uporabljali v tej vaji imajo naslednje tipe datotek: Part Design Part Assembly Design Product Drafting Drawing Modul lahko izbiramo tudi v Start meniju. V tem primeru se nam ob izbiri modula odpre prazen dokument ustreznega tipa.
Zaslon in orodne vrstice na njem so prikazani na spodnji sliki.
Datum: 08.10.2004
Stran 4od 54

Sl. 2. Zaslon Catia V5 R13.
1.3. Premikanje, obraanje in skaliranje objektov

Premikanje (Pan): tiimo srednjo tipko mike in s premikanjem mike premikamo objekt po ekranu. Obraanje (Rotate): tiimo srednjo in levo tipko, ter s premikanjem mike rotiramo objekt. Skaliranje (Zoom): tiimo srednjo tipko in kliknemo levo tipko, nato pa s premikanjem mike skaliramo objekt.
2. Delo s Part Design workbench-em

2.1. Izdelava modela vilic
Vsaka grupa izdela vilice glede na dimenzije podane v definiciji naloge. V navodilih, ki sledijo se razline dimenzije uporabljajo oznake ki so predstavljene na spodnji sliki Najprej odpremo nov part s klikom File New in nato v pogovornem oknu izberemo tip datoteke Part. V vsakem novo odprtem part-u imamo e narejene pomone ravnine xy, xz in yz. Model bomo naredili v devetih potezah (features), ki so prikazane v Tab. 1.
Datum: 08.10.2004
Stran 5od 54

Tab. 1. Postopek izdelave modela vilice. 1. poteza 2. poteza 3. poteza
4. poteza
5. poteza
6. poteza
7. poteza
8. poteza
9. poteza
Datum: 08.10.2004
Stran 6od 54

Sl. 3. Skica vilice
2.1.1. Prva poteza

Prvo potezo (feature) bomo naredili tako da bomo v kvader ekstrudirali pravokotnik, ki ga bomo narisali na eno do pomoni ravnin. Pravokotnik nariemo s pomojo Sketcherja. Sketcher aktiviramo s klikom na ikono Sketcher v zgornjem desnem delu zaslona
Datum: 08.10.2004
Stran 7od 54

Po tem nas program vrstici levo spodaj pozove, da izberemo ravnino (plane), ravno povrino (planar face) ali skico (sketch) Za skiciranje izberemo pomono ravnino xy. Ravnino lahko izberemo s klikom na ravnino ali klikom na ime ravnine v specifikacijskem drevesu.
Preden bomo zaeli s skiciranjem po ravnini xy bomo s klikom na Tools Options nastavili lastnosti skicirne mree.
2 3
1. V drevesu Options izberemo vejo Mechanical Design Sketcher 2. Za Primary spacing izberemo 10mm za Graduations pa 10. 3. Preverite, da so tudi ostale opcije tako izbrane kot na sliki. S klikom na OK smo ustvarili mreo ki ima osnovni razdelek 10mm, ki je e dodatno razdeljen na 10 delov.
Nekatere ikone imajo v spodnjem desnem kotu majhen trikotnik.
S klikom na ta trikotnik se nam odpre cela orodna vrstica. Na prikazani orodni vrstici kliknemo pravokotnik
Datum: 08.10.2004
Stran 8od 54

V spodnji vrstici sedaj program od nas zahteva da kliknemo na prvi vogal pravokotnika. Priporoam, da za prvi vogal izberete koordinatno izhodie.
Nato raunalnik od nas zahteva, da kliknemo e na drugi vogal pravokotnika. Pri tem je priporoljivo, da je drugi vogal pravokotnika postavljen tako. da je dolina ene stranice dolga l1/2, druge pa l2.
Narisani pravokotnik je potrebno e dokonno definirati z dimenzijskimi in geometrijskimi omejitvami. Omejitve definiramo s klikom na ikono Constraint.
Datum: 08.10.2004
Stran 9od 54

1. Kliknemo na stranico, ki jo elimo geometrijsko omejiti. 2. Kliknemo na mesto kjer elimo imeti izpisano kotirano dolino. Na sliki vidimo, da so se ob vertikalnih linijah pojavile rke V in ob horizontalnih pojavile rke H. To so geometrijske omejitve za vertikalnost in horizontalnost, ki jih je program e sam postavil.
Postopek stranico.
ponovimo
za
horizontalno
e elimo spremeniti velikost katere od kotiranih stranic dvakrat kliknemo na kotirno tevilko in v okencu Value popravimo velikost kotirane stranice. Skico preverimo, e je dovolj omejena, s klikom na ikono Sketch Solving Status. e je Sketch Solving Status IsoConstrained pomeni, da je skica dovolj omejena.
Ko je skica dovolj omejena, zapustimo Sketcher s klikom na ikono Exit workbench.
Datum: 08.10.2004
Stran 10od 54

Ko zapustimo Sketcher workbench nas program vrne v Part Design workbench. V tem workbenchu vidimo narisani pravokotnik v 3D pogledu.
Narisan pravokotnik s klikom na ikono Pad ekstrudiramo.
Odpre se nam pogovorno okno Pad Definition kjer definiramo pogoje ekstrudiranja, vidimo pa tudi kakna bo videti prizma ob sedanjih pogojih ekstrudiranja.
V naem primeru dolino ekstrudiranja spremenimo na eleno vrednost l10 in kliknemo OK.
Datum: 08.10.2004
Stran 11od 54

Rezultat ekstrudiranja.
2.1.2. Druga poteza

Tudi druga poteza bo narejena z ekstrudiranjem, vendar skica ekstrudiranega kosa ne bo narejena na eni od treh osnovnik koordinatnih ravnin ampak, bomo morali najprej narediti ravnino na kateri bomo narisali skico, ki jo bomo ekstrudirali. Preden naredimo ravnino preverimo v meniju ViewToolbars da imamo vklopljeno orodno vrstico Reference Elements (Compact) ali Reference Elements (Extended).
V primeru, da izberemo Reference Elements (Comact) je orodna vrstica skrita za prvo ikono. Do ostalih ikon pridemo s klikom na trikotnik v spodnjem levem kotu.
Datum: 08.10.2004
Stran 12od 54

V primeru, da izberemo Reference Elements (Extended) pa dobimo celotno orodno vrstico.
Da naredimo ravnino moramo klikniti na ikono Plane Nato se nam odpre pogovorno okno v katerem nastavimo naslednje parametre kreiranja ravnine: Plane type: Offset from plane Refernce: kliknemo na ravnino yz Offset: l5/2 e je potrebno lahko s klikom na Reverse Direction spremenimo smer v kateri naredimo ravnino. S klikom na ikono Sketcher in na pravkar kreirano ravnino lahko zanemo skicirati obris za naslednjo ekstrudirano potezo.
1
Za kreiranje obrisa ekstrudirane poteze kliknemo na ikono Profile.
Datum: 08.10.2004
Stran 13od 54

1. Kliknemo z levo mikino tipko na toko 1 in gremo s kurzorjem proti toki 2. 2. Kliknemo z levo tipko na toko 2 in potem, ne da premaknili kurzor iz toke 2 pritisnemo in drimo pritisnjeno levo tipko in zanemo premikati kurzor proti toki 3 3. Preden pridemo v toko 3 spustimo levo tipko in jo v toki 3 zopet pritisnemo.
1 4. Z levo tipko kliknite na toko 4 5. Z levo tipko kliknite na toko 5. Pri tem pazite da se vam ob toki 5 , ki simbolizira pojavi simbol koincidennost tok 1 in 5.
V 2. toki e imamo definirano tangentnost med linijo in lokom V prvi in peti toki imamo definirano koincidennost med tokama. Potrebno je e definirati tangentnost med lokom in linijo v 3. toki, zato kliknemo na ikono Contact Constraint in nato e na lok in linijo ob toki 3. Potrebno je dodati e dimenzijske omejitve (ikona Constrain)
Datum: 08.10.2004
Stran 14od 54

Za kotiranje radija klikni na lok.
Za kotiranje centra radija: 1. Klikni center radija. 1 2. Klikni vertikalno os
Datum: 08.10.2004
Stran 15od 54

Da je skica popolnoma doloena potrebuje dimenzijske omejitve, ki so prikazane na skici. Velikost posameznih kotiranih dimenzij prilagodite podatkom za vao grupo.
Sedaj lahko zapustimo Sketcher (Exit workbench) in nadaljujemo z definicijo Pad-a. Pri definiciji Pad-a upotevaje, da je dolina (Lenght) Pad-a l8. Pazite da bo smer ekstrudiranja taka kot je na sliki
Konana druga poteza
Datum: 08.10.2004
Stran 16od 54
2.1.3. Tretja poteza

Izberemo skicirno ravnino.
V Sketcherju kliknemo ikono Circle. 1. Kliknemo na sredie kroga. 2. Kliknemo na eno od tok na kronici.
1 2
Z dimenzijskimi omejitvami doloite premer kroga tako da bo ustrezal zahtevam naloge in njegovo koncentrinost s kronim lokom iz prejnje poteze. Izstopite iz Sketcher workbencha.
Datum: 08.10.2004
Stran 17od 54

Naredite Pad tako, da bo njegova dolina l7-l8.
2.1.4. etrta poteza

S klikom na ikono Hole zanemo s kreiranjem luknje. Izberemo ravnino na kateri bomo naredili luknjo.
V pogovornem oknu Hole Definition Doloite ustrezen premer luknje za vae podatke, ostale nastavitve pa naj bodo take kot na sliki in kliknite OK.
Datum: 08.10.2004
Stran 18od 54

V naem primeru je bil koordinatni sistem luknje koncentrien s koordinatnim sistemom povrine na kateri smo naredili luknjo zato nam ni bilo potrebno napraviti Positioning Sketch.
2.1.5. Peta poteza

Na oznaeni povrini elenega izreza. skicirajte obris
Skica obrisa.
Z ekstrudiranjem obrisa lahko tudi iz obstojeega volumna izreemo doloen del volumna. Postopek izrezovanja zanemo s klikom na ikono Pocket.
Datum: 08.10.2004
Stran 19od 54

V pogovornem oknu izberemo Type: Up to next in kliknemo OK
Rezultat
2.1.6. esta poteza

S klikom na ikono Edge Filet zanemo kreiranje zaokroitev. V pogovornem oknu Edge Filet Design doloimo radij zaokroitve nato pa izberemo objekte na katerih elimo narediti zaokroitve (object(s) to filet).
Datum: 08.10.2004
Stran 20od 54

Klikamo robove na katerih elimo narediti zaokroitev. Nastavitev propagation naj bo Tangency. Kliknemo OK v pogovornem oknu Edge Filet Design.
Rezultat
Postopek ponovimo e na ostalih robovih, v taknem vrstnem redu kot je prikazan na slikah.
Datum: 08.10.2004
Stran 21od 54

Datum: 08.10.2004
Stran 22od 54

Datum: 08.10.2004
Stran 23od 54

Rezultat
2.1.7. Sedma poteza

S na ikono Mirror zanemo kreirati zrcalno podobo. S klikom na oznaeno povrino, definiramo zrcalno ravnino.
S klikom OK v pogovornem oknu Mirror Definition potrdimo zrcalno ravnino (Mirroring element) in objekt zrcaljenja (Object to mirror).
Datum: 08.10.2004
Stran 24od 54

Rezultat
2.1.8. Osma poteza

S klikom na ikono Hole zanemo s kreiranjem luknje. Kliknemo na povrino na kateri elimo narediti luknjo.
1. V pogovornem oknu Hole Definition nastavimo parametre luknje. 2. Kliknemo na ikono Positioning Sketch. 2
Datum: 08.10.2004
Stran 25od 54

V Sketcher workbench-u postavimo omejitve za pozicijo luknje, potem pa zapustimo Sketcher workbench in kliknemo OK v pogovornem oknu Hole Definition.
Rezultat
2.1.9. Deveta poteza

S klikom na ikono Rectangular patern zanemo z izdelavo pravokotnega vzorca. 5 1 2 4 3 Odpre se nam pogovorno okno Rectangular Patern Definition, kjer za vsako smer definiramo parametre. 1. Vpiemo t. objektov v vzorcu 2. Vpiemo razmak med dvema objektoma v vzorcu. 3. Dvakrat kliknemo v okno z objektom vzorenja in na modelu ali specifikacijskem drevesu izberemo objekt vzorenja. V naem primeru je to luknja za vijak (Hole2). 4. Dvakrat kliknemo v okno z referennim elementom in kliknemo na nek element, ki je vzporeden s prvo smerjo vzorenja. 5. Kliknemo na jeziek Second Direction in ponovimo korake 1,2 in
Datum: 08.10.2004
Stran 26od 54

4 za drugo smer vzorenja. Rezultat
S tem so vilice konana, ne pozabite shraniti modela s FileSave.
2.2. Izdelava modela osi

Os bomo izdelali z rotacijo polovice vzdolnega prereza osi za 360 Odpremo nov Part in na eno od ravnin nariemo skico polovinega vzdolnega prereza.
Kliknemo na ikono Axis. Definiramo poloaj osi okoli katere bomo zavrteli prerez.
Datum: 08.10.2004
Stran 27od 54

Zapustimo Sketcher kliknemo ikono Shaft.
workbench
in
V pogovornem oknu kliknemo OK za potrditev parametrov rotiranja.
Rezultat
2.3. Izdelava modela pue

Odpremo nov part in naredimo skico prereza in os rotacije.
Datum: 08.10.2004
Stran 28od 54

Zapustimo Sketch workbench in v Part Design wokbench-u prerez zarotiramo za 360.
2.4. Izdelava modela Kolesa

Odpremo nov Part in skiciramo prerez kolesa in os vrtenja.
V Part Design workbench-u zarotiramo prerez za 360.
Datum: 08.10.2004
Stran 29od 54

3. Delo z Assembly Design workbench-em

S klikom na StartMechanical DesignAssembly Design zaenemo Asembly Design workbench in odpremo nov Product (sestav).
S klikom na ikono Existing Componet zanemo postopek vnosa e narejenega parta v Product. Program od nas zahteva da izberemo objekt kamor bomo vstavili Part. V specifikacijskem Product1.
drevesu
izberemo
Odpre se nam pogovorno okno File Selection v katerm izberemo datoteko Parta, ki ga elimo vstaviti v Product1.
Datum: 08.10.2004
Stran 30od 54

Najprej v Product vstavimo vilice.
Kliknemo na ikono Fix Component. Za nepomino komponento Component) izberemo Part1. (Fix
Isto ime
Podobno kot smo vnesli v Product vilice, vnesemo e os. Pri vnaanju partov se lahko zgodi, da imata dva parta isto ime. V taknem primeru se odpre pogovorno okno Part number conflicts. V tem oknu kliknemo na Rename..., da spremenimo ime enemu Partu. Ko je ime spremenjeno lahko kliknemo OK.
Datum: 08.10.2004
Stran 31od 54

Part je sedaj v Product-u vendar ni pravilno pozicioniran.
Zato kliknemo na ikono Coincidence Constrain, za definiranje soosnosti. Kliknemo na os luknje.
Kliknemo na os osi.
Kliknemo na ikon Update All v spodnji vrstici.
Datum: 08.10.2004
Stran 32od 54

Os je vstavljena v luknjo vilice.
Kliknemo ikono Offset Constrain, da doloimo razmak med dvema vzporednima povrinama. Kliknemo na povrino vilic.
Kliknemo na povrino osi.
Datum: 08.10.2004
Stran 33od 54

Vrednost razmaka (Offset) nastavimo na 0. Kliknite OK in Ikono Update All.
Podobno kot os lahko v Produkt prinesete tudi vskonik in vzpostavite soosnost med vskonikom in osjo.
S klikom na ikono Contact Constrain zanemo postopek premikanja dveh povrin v stik. Kliknemo na povrino vskonika.
Datum: 08.10.2004
Stran 34od 54

Kliknemo na povrino osi in Update All.
Vskonik je pravilno pozicioniran.
Z zgoraj opisanimi ukazi lahko vstavite v Product e vse preostale Parte.
4. Izdelava sestavne in delavnikih risb

4.1. Izdelava sestavne risbe
Kliknemo File New in v pogovornem oknu izberemo Drawing in kliknemo OK.
1 2 3 4
V naslednjem izberemo: 1. Standard 2. Fornat risbe 3. Orientacijo 4. Merilo
pogovornem
oknu
Datum: 08.10.2004
Stran 35od 54

Sedaj imamo odprto risbo (drawing). Da bi vanjo lahko vnesli poglede iz e narejenega 3D modela moramo odpreti e datoteko za elenim 3D modelom: File Open in v pogovornem oknu izberemo datoteko sestava (Product).
S klikom na Window Tile Horizontally razdelimo ekran po horizontali na dve polovici. V vsaki polovice je prikazana ena od obeh trenutno odprtih datotek. S klikom na trak nad Windows meniji naredimo okno z novo odprto risbo za aktivno.
S klikom na ikono Front View zanemo definirati naris. Kliknemo na referenno povrino
Datum: 08.10.2004
Stran 36od 54

Na risbi se nam pojavi naris, kot pogled v katerem gledamo pravokotno na v prejnjem koraku izbrano referenno povrino. S kliki na modre puice lahko obraamo naris, tako da predmet predstavimo v poloaj, kot ga ima pri uporabi.
S klikom na ikono Maximize razirimo okno risbe na celoten ekran.
Ko smo zadovoljni z orientacijo pogleda, kliknemo na krog v sredini puic in s tem zakljuimo obraanje narisa.
Datum: 08.10.2004
Stran 37od 54

Kurzor pripeljite do okvira pogleda (View Frame) in kliknite desno tipko.
V meniju, ki se odpre izberemo Properties.
Odpre se nam pogovorno okno Properties v katerem lahko: 1. Izklopimo (Filets). prikaz zaokroitev
3 1
2. Vklopimo prikaz srednjic (Center Line). 3. Vklopimo prikaz osi (Axis).
e kurzor pripeljemo do okvira pogleda in tiimo levo tipko lahko premikamo pogled po listu. S klikom na ikono Projection View zanemo z definiranjem ostalih pogledov.
Datum: 08.10.2004
Stran 38od 54

e kurzor postavimo v smeri kjer bi moral biti stranski ris se nam prikae stranski ris.
e kurzor postavimo v smeri kjer bi moral biti tloris, se nam pokae tloris. Ko kliknemo levo mikino tipko je izbiranje pogleda konano. Za potrebe nae sestavne risbe naredite oba pogleda.
Naris, tloris in stranski ris nam ne prikaejo dovolj dobro vseh elementov, zato moramo narediti e prerez po sredini stranskega risa. Preden se lotimo definiranja prereza moramo stranski ris narediti za aktivni pogled. To naredimo tako, da dvakrat kliknemo na okvir pogleda.
S klikom na ikono Offset Section View zanemo z definiranjem prereza.
Datum: 08.10.2004
Stran 39od 54

1. kliknemo na srednjico v toki, kjer se zane prerez. 2. Kliknemo v na srednjico, kjer se kona prerez. 3. Kliknemo na mestu kjer hoemo imeti sliko prereza.
Vidimo, da je na narisanem pogledu tudi os rafirana, eprav pravila tehninega risanja ne dopuajo rezanja osi. To napako popravimo tako, da z desno tipko kliknemo na okvir pogleda.
V meniju, ki se odpre izberemo Section view A-A object Overload Properties
Datum: 08.10.2004
Stran 40od 54

Odpre se pogovorno okno Characteristics.
Program pa od nas zahteva, da izberemo element, ki mu bomo uredili lastnosti. Kliknemo na rafuro osi.
V pogovornem kliknite Edit.
oknu
Characteristics
V oknu Editor ne sme biti oznaeno da se dani element ree v prerezanem pogledu. Kliknemo OK v obeh pogovornih oknih.
Datum: 08.10.2004
Stran 41od 54

Vidimo da so rafure nekaterih prerezanih delov zelo redke. Razdaljo med rafurami lahko spremenimo tako, da dvakrat kliknemo na rafuro, ki jo elimo spremeniti.
V pogovornem oknu Properties spremenimo razdaljo med rafurami (Pitch). Spremenimo lahko tudi naklon rafur (Angle) in ostale karakteristike rafur.
e natanno pogledamo vskonik vidimo da so tudi v njem rafure vendar je njihova oddaljenost veja od dimenzij vskonika. Te rafure lahko pobriemo tako, da kliknemo naje in pritisnemo tipko Delete. Po pravilih tehninega risanja je potrebno eno od prerezanih povrin vskonika pobarvati v rno.
Barvanje zaprte povrine zanemo s klikom na ikono Area Fill Nato s klikom na trikotni ob ikoni s rafuro, zanemo z menjavo oblike polnila.
Datum: 08.10.2004
Stran 42od 54

Klikamo next dokler ne pridemo elenega polnila rne barve.
do
Izberemo rno polnilo in kliknemo OK.
Kliknemo na zaprto povrino, ki jo elimo zapolniti z izbranim polnilom.
Datum: 08.10.2004
Stran 43od 54

e ob pogledu ne elimo imeti napisan ime pogleda in merilo, kliknemo nanju in pritisnemo tipko Delete.
Program e narie osnovne osi za dodajanje osi in navojev pa uporabljate orodno vrstico Axis and Threads. Za kotiranje uporabite ikone iz orodne vrstice Dimensions. Za kotiranje razdalje med dvema elementoma lahko uporabimo ikono Dimensions. 1. Kliknite na prvo kronico 2. Kliknite na drugo kronico 1
Datum: 08.10.2004
Stran 44od 54

In na koncu kliknite e na mesto kjer elite imeti kotirno tevilko.
e elimo kotirni tevilki dodati oznako ujema, z desno tipko kliknemo eno od kotirnih rt.
V meniju kliknite Properties.
Datum: 08.10.2004
Stran 45od 54

V pogovornem oknu Properties kliknite na jeziek Tolerance.
Za Main Value izberite ISOALPHA2.
V okence First value: vpiite toleranco luknje, v okence Second Value vpiite toleranco epa.
Datum: 08.10.2004
Stran 46od 54

e elimo zmanjati velikost rk: 1. Kliknemo eno od kotirnih rt. 2. Spremenimo velikost pisave
1 Za izdelavo pozicijskih tevilk uporabimo ikono Text with Leader.

lahko
1. Kliknemo na podroje na katerega naj kae pozicionirna t. 2. Kliknemo na mesto kjer elimo imeti pozicionirno t. 3. V okno Text Editor vpiemo pozicionirno t. V oknu Text Editor kliknemo OK.
Datum: 08.10.2004
Stran 47od 54

Vidimo, da je na zaetku nosilne rte pozicionirne t. Puica namesto krogca. Puico spremenimo v krogec tako, da kliknemo na nosilno rto.
Nato z desno tipko kliknemo na rumen kvadrat.
Iz menija, ki se odpre izberemo Symbol Shape Filed Circle.
Datum: 08.10.2004
Stran 48od 54

Za vstavljanje glave kliknemo Edit Background
Nato z File Open odprete datoteko z glavo. V tej datoteki oznaite glavo in okvir: 1. Tiite levo tipko in se z miko pomaknite k toki 2. 2. Spustite levo tipko. 2 Za kopiranje oznaenega hkrati pritisnite Ctrl+c.
S klikom na Window 1. Ime datoteke z risbo preklopite na okno, kjer je odprta datoteka z risbo.
Da prilepite glavo na risbo hkrati pritisnite Ctrl+v.
Datum: 08.10.2004
Stran 49od 54

Za vnos teksta v glavo kliknite ikono Text iz Text orodne vrstice. Izberemo velikost pisave.
Izberemo tip pisave.
Kliknite na mesto kjer elite imeti tekst.
V okno Text Editor vpiemo tekst
e imamo ve kot en ujem lahko okence z ujemom in odstopki prekopiramo, tako da najprej oznaimo rte ki jih elimo kopirati (tiimo tipko Ctrl in klikamo rte)
Datum: 08.10.2004
Stran 50od 54

Kliknite na ikono Translate. 1. Kliknite na zaetno toko translacije. 2. Kliknite na konno toko translacije.
Kliknite ikono Line, da boste narisali manjkajoo rto v tabeli. 1. Kliknite na zaetno toko rte. 2. Kliknite na konno toko rte. 1 Namesto da se izbereta obe konni toki rte, lahko izberemo samo zaetno toko in v okno Tools Palette vpiemo dolino rte L: in kot rte A:.
Da zapustite urejanje glave kliknemo Edit WorkingViews.
4.2. Izdelava delavnikih risb

Za izdelavo delavnikih risb uporabljate iste ukaze kot za izdelavo sestavne risbe, s tem da je na delavniko risbo potrebno dati tudi obdelave in oblikovne tolerance.
Datum: 08.10.2004
Stran 51od 54

Za postavitev reference geometrijske tolerance najprej kliknemo ikono Datum Feature. 1. Kliknemo na element na katerega postavimo referenco. 2. Kliknemo na mesto kjer bo oznaka reference.
V okno vpiemo oznako reference in kliknemo OK.
Za postavitev geometrijske tolerance, kliknite ikono Geometrical Tolerance.

Nato kliknite element na katerega se toleranca nanaa.
Datum: 08.10.2004
Stran 52od 54

V oknu Geometrical Tolerance izberete vrsto geometrijske tolerance, ki jo boste postavili.
1. Da v polje Tolerance Value vnesete znak kliknite na ikono Insert Symbol. 2. V polje Tolerance value vpiite vrednost geometrijske tolerance. V polje reference vpiite oznako reference in kliknite OK.
e prinesete kurzor na element, in tiite levo tipko, lahko premikate ta element.
Datum: 08.10.2004
Stran 53od 54

Za postavitev simbola za kvaliteto povrine kliknite, na ikono Roughness Symbol. Kliknite na element na katerega elite postaviti simbol za kvaliteto povrine.
1. Izberemo ustrezen hrapavost.
simbol
za
2
2. V ustrezno polje v pogovornem oknu Roughness Symbol vnesite ustrezne vrednosti in kliknite OK.
Datum: 08.10.2004
Stran 54od 54

Tuturial Catia Slo

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Tuturial Catia Slo

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Fakulteta za strojnitvo

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

Navodila za uporabo Catie

LAVEK - Laboratorij za vrednotenje konstrukcij, LAVEK, 2004, SAMO ZA INTERNO UPORABO!

Pripravil: Toma Beter

Navodila za uporabo Catie

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

Navodila za uporabo Catie

Univerza v Ljubljani 1. Uvod

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

Program Catia V5 zaenemo s klikom na ikono CatiaV5R13 v Start meniju.

1.2. Catia V5 - osnovni moduli.

LAVEK - Laboratorij za vrednotenje konstrukcij, LAVEK, 2004, SAMO ZA INTERNO UPORABO!

Navodila za uporabo Catie

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

LAVEK - Laboratorij za vrednotenje konstrukcij, LAVEK, 2004, SAMO ZA INTERNO UPORABO!

Zaslon in orodne vrstice na njem so prikazani na spodnji sliki.

Navodila za uporabo Catie

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

LAVEK - Laboratorij za vrednotenje konstrukcij, LAVEK, 2004, SAMO ZA INTERNO UPORABO!

Sl. 2. Zaslon Catia V5 R13.

1.3. Premikanje, obraanje in skaliranje objektov

2. Delo s Part Design workbench-em

Navodila za uporabo Catie

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

Tab. 1. Postopek izdelave modela vilice. 1. poteza 2. poteza 3. poteza

Navodila za uporabo Catie

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

LAVEK - Laboratorij za vrednotenje konstrukcij, LAVEK, 2004, SAMO ZA INTERNO UPORABO!

Sl. 3. Skica vilice

2.1.1. Prva poteza

Navodila za uporabo Catie

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

LAVEK - Laboratorij za vrednotenje konstrukcij, LAVEK, 2004, SAMO ZA INTERNO UPORABO!

Nekatere ikone imajo v spodnjem desnem kotu majhen trikotnik.

Navodila za uporabo Catie

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

LAVEK - Laboratorij za vrednotenje konstrukcij, LAVEK, 2004, SAMO ZA INTERNO UPORABO!

Navodila za uporabo Catie

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

LAVEK - Laboratorij za vrednotenje konstrukcij, LAVEK, 2004, SAMO ZA INTERNO UPORABO!

Ko je skica dovolj omejena, zapustimo Sketcher s klikom na ikono Exit workbench.

Navodila za uporabo Catie

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

Narisan pravokotnik s klikom na ikono Pad ekstrudiramo.

LAVEK - Laboratorij za vrednotenje konstrukcij, LAVEK, 2004, SAMO ZA INTERNO UPORABO!

Navodila za uporabo Catie

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

2.1.2. Druga poteza

LAVEK - Laboratorij za vrednotenje konstrukcij, LAVEK, 2004, SAMO ZA INTERNO UPORABO!

Navodila za uporabo Catie

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

V primeru, da izberemo Reference Elements (Extended) pa dobimo celotno orodno vrstico.

Za kreiranje obrisa ekstrudirane poteze kliknemo na ikono Profile.

Navodila za uporabo Catie

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

LAVEK - Laboratorij za vrednotenje konstrukcij, LAVEK, 2004, SAMO ZA INTERNO UPORABO!

Navodila za uporabo Catie

Laboratorij za vrednotenje konstrukcij

Za kotiranje radija klikni na lok.

Za kotiranje centra radija: 1. Klikni center radija. 1 2. Klikni vertikalno os

LAVEK - Laboratorij za vrednotenje konstrukcij, LAVEK, 2004, SAMO ZA INTERNO UPORABO!

Navodila za uporabo Catie