VRSTA IN KAKOVOST LESA, PRIMERNEGA ZA LICITACIJO Za licitacijo so primerni predvsem listavci (glej preglednico) primerne debeline in dobre do najbolje

kakovosti. V nadaljevanju vam bomo predstavili pogoje sodelovanja na licitaciji ter nekaj napotkov pri krojenju in preagovanju sortimentov. Na licitaciji lahko prodamo sortimente naslednjih kakovosti in drevesnih vrst: Preglednica 1: Drevesne vrste in primerna kakovost lesa Les za ago Od 3 m naprej, vsakih 0,5 m 40 cm+ A, dobra B Od 2,5 m naprej, vsakih 0,5 m 30 cm+ A, dobra B Od 2,5 m naprej, vsakih 0,5 m 30 cm+ (A); 40 cm+ (B) A, B, dobra C Od 2,5 m naprej, vsakih 10 cm 30 cm+ A, B, dobra C Les za furnir Doline 2,5 m- 3,5 m ter dvojne doline 50 cm+ Furnir, svetla barva Doline od 2,5 m naprej 45 cm+ Brez napak rnjave Doline od 2,5 m naprej 45 cm+ Furnir, brez zelene barve Doline od 2,5 m naprej 40 cm+ Brez obarvanja

Dolina Hrast Premer Kakovost Dolina Premer Kakovost Dolina Premer Kakovost Dolina Premer Kakovost Dolina Premer Kakovost Dolina Premer Kakovost Dolina Premer Kakovost

Gorski javor

enja, brek Sliva Hruka/oreh/ jablana Bukev Lipa rna jela Breza Macesen Smreka

Doline od 2,5 m naprej 40 cm+ Brez obarvanja, brez neprave rnjave Doline od 2,5 m naprej 50 cm+ Ozke letnice, brez napak rnjave

Pri izbiri hlodov, ki jih bomo pripeljali na licitacijo, poskrbimo, da bodo hlodi ustrezali navedeni kakovosti, predvsem pa bodimo pozorni na primerno barvo lesa. To velja predvsem pri enji, drugih sadnih vrstah in brestu, kjer mora biti obarvanost enakomerna. Pri iglavcih bodimo pozorni na enakomernost branik, hlodi pa morajo biti brez smolnih kanalov. Les, ki se prodaja na licitaciji, mora ustrezati modnim smernicam. Trenutno ne priporoamo prodaje jesena in bukve, saj za ti dve vrsti trenutno ni povpraevanja. V tem primeru les tudi ne dosee primerne cene.

KROJENJE HLODOV Primerne dimenzije Ker so hlodi veinoma predelani v furnir, mora ta dolina ustrezati viini vratnih kril in podbojev. Zaradi tega je primerna dolina hlodov listavcev najmanj 2,5 m. Doline naraajo po 0,5 m, tako da govorimo o dolinah 2,5m; 3m; 3,5m; 4m; 4,5m in 5 m. Izjema so redke sadne vrste, ki pa morajo biti primerne debeline. (glej preglednico) Les za ago mora biti krojen na hlode maksimalne doline 5 m, ne pozabimo pa na ustrezno nadmero. Les, ki je razstavljen na prostoru, kjer poteka ogled hlodov, je pred uradnim odprtjem ustrezno prikrojen, tako da je dobro viden preni prerez, na katerem ne sme biti nobene umazanije. Zaradi tega je zahtevana nadmera posameznega hloda najmanj 15 cm. Za sodelovanje na licitaciji so primerni hlodi debeline nad 40 cm. Debeleji, ko je hlod, ve napak se tolerira. Trenutno je najveje povpraevanje po lesu gorskega javora, ki ne glede na napake dosee relativno dobre cene, vendar je osnovni pogoj, da je hlod primerne debeline. e se le da, se napakam lahko izognemo s primernim krojenjem. Najpogosteje napake lesa (listavci) Debla listavcev krojimo po kakovosti oziroma po napakah. Krojenje listavcev je izredno zahtevno in zamudneje kot krojenje iglavcev: sortimentov je ve, veje so tudi razlike med vrednostjo posameznih sortimentov. Zato napake pri krojenju listavcev lahko e v veji meri zmanjajo prihodek od lesa. Razpored kakovosti od panja proti vrhu je popolnoma nepredvidljiv. Vsako drevo je primer zase, zato delo po receptu (kalupu, abloni) ni mogoe, e hoemo dosei im veji prihodek od lesa. Z dobrim krojenjem skuamo optimalno ovrednotiti deblo, temelji pa na poznavanju drevesnih vrst, napak lesa, vrstah, kakovosti in vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Najpogosteje napake, ki jih je potrebno upotevati pri krojenju lesa, so: 1. gravost: Zdrave gre so manja napaka kot gre slepice, ki so predvsem v spodnjem delu debla. Slepice so vedno gnile gre in sicer v celoti ali deloma, e proces gnitja e ni konan in so temne ali rne barve. (glej sliko)

Slika 1: Zdrave gre so estetska napaka lesa, ki ni primeren za prodajo na licitaciji (Vir: Holz richtig ausformen, 2001).

Slika 2: Izpadajoe gre so huja napaka. Les s takimi napakami prodamo v redni prodaji (Vir: Holz richtig ausformen, 2001).

Po poloaju v deblu so slepice lahko: gnile ali nagnite gre na povrini od e ne odpadlih ali pravkar odpadlih vej bule, kjer kae zunanja odebelitev na slepico tik pod povrino in slepice v notranjosti, ki jih spoznamo le po sledovih na lubju oziroma po bradavici ali kitajskih brkih. (glej sliko)

Slika 3: Kitajski brki pri bukvi. Globino gre lahko doloimo glede na razmerje med viino in dolino napake.(Vir: Holz richtig ausformen, 2001).

Slika 4: Pri vseh drevesnih vrstah moramo biti pozorni na morebitne spremembe, ki so vidne na zunaj. Roe pri hrastu nakazujejo globoko vraene veje.(Vir: Holz richtig ausformen, 2001). Iz razmerja med dolino in viino lahko ugotovimo priblino globino slepice. im veja je dolina in manja je viina, tem globlje je slepica in obratno. Iz viine bradavice ugotavljamo priblino debelino veje pred zaraanjem, ki znaa polovico viine. Sortimente, primerne za licitacijo, je potrebno krojiti tako, da je tevilo gr kar se da majhno. e preden drevo posekamo, ga je potrebno pogledati z vseh strani. Priblino ocenimo, kako ga bomo krojili, da bo ustrezalo predpisom. e na noben nain ne moremo iz njega dobiti doline 2,5 m brez velikih napak, je bolje, da ga ne posekamo za to prilonost. Da se bo licitacija za nas splaala, naj bo vsaj en hlod vrhunske kakovosti- to pomeni brez gr, poleg tega pa mora biti dovolj debel!

2. Krivost Krivost je druga najpogosteja napaka listavcev, ki nastane zaradi naina rasti drevesa v viino. e je krivina enojna, pri tem pa je drevo debelo in primerne drevesne vrste, je primerno za licitacijo, sicer pa je bolje, da ga prodamo za kaken drug namen.

Slika 5: (Vir: Holz richtig ausformen, 2001) 3. Napake srce Med napake srca tejemo gnilobo, mrazno ali temno obrobljeno in zvezdasto nepravo rnjavo, kolesivnost, dvojno srce ali ekscentrinost. Dvojno srce in ekscentrinost sta redki napaki. Les, ki je primeren za prodajo na licitaciji, je lahko nekoliko ekscentrien, e posebej, e je zelo debel ali iskan. Ostale napake srca, kot tudi neprava barva lesa, so za prodajo na licitaciji nezaelene.

Slika 6: (Vir: Holz richtig ausformen, 2001)Tudi kolesivost ali druge napake srca pri prodaji lesa niso zaelene.

Slika 7: Nedopustna je tudi neprava obravanost listavcev ali rdee srce pri bukvi (Vir: Holz richtig ausformen, 2001)

Slika 8: Seveda pa je takna obarvanost pri macesnu zaelena in povsem normalna. (Vir: Holz richtig ausformen, 2001)

Slika 9: Smolni kanali so pri iglavcih, namenjenih za furnir, huda estetska napaka. (Vir: Holz richtig ausformen, 2001) Postopek krojenja Pri vsakem drevesu e na stojeem drevesu orientacijsko presodimo mesta prerezov. Ker pri prodaji lesa za licitacijo govorimo o visoki kakovosti sortimentov, e pri stojeem drevesu preverimo, ali je primerno za posek ali ne. Vse veje napake (krivost, zgostitev gr, rogovila, prelom itd.) izloimo tako, da jih izagamo ali krojimo tako, da padejo v nadmero ali zaito ela.

Slika 10: Pri podiranju bodimo posebej pozorni na tehniko, saj so razpoke napaka, ki znia ceno lesa! (Vir: Holz richtig ausformen, 2001) Izloanje krivine: Na sliki je prikazan nain krojenja v primeru veje krivine. e krivino izloimo, izboljamo kakovost hlodov, e pa krojimo tako kot je prikazano v prvem primeru, je kakovost hlodov bistveno slaba. Krojenje je mono tudi le z enim prerezom. Tukaj najslabi del slui za zaito ela, ki je e posebej pomembna pozimi.

Slika 11: (Vir: Holz richtig ausformen, 2001)

Slika 12: Nepravilna doloitev mesta preagovanja- posledica je majhna skupna vrednost lesa

Slika 13: Primer pravilnega izloanja napak (Vir: Furlan, Koir: Vrednotenje okroglega lesa, 2006) Izloanje rogovil

Slika 14: Doloitev mesta preagovanja: 2 pravilno, 1 in 3 nepravilno!

Na sliki 15 je prikazan primer krojenja, ko smo izloali rogovilo. V tem primeru je bil hlod odrezan preblizu in je s tem izgubil na kakovosti. Tak prerez velja, e je ta del vkljuen v nadmero in slui kot zaita ela Slika 15: Preagovanje preblizu rogovili (Vir: Holz richtig ausformen, 2001)

Izloanje gr: Pri zgostitvah gr hlod dobro premerimo in jih izloimo, kolikor se le da. S tem znatno izboljamo kakovost in s tem ceno. Pri lesu, namenjenemu za prodajo na licitaciji, morajo biti vse velike in gnile gre izloene. Prav tako velja za globinske slepice. Slika 16: Izloanje gr je zahtevno delo. (Vir: Furlan, Koir: Vrednotenje okroglega lesa, 2006)

Slika 17: Pravilno izloena gra (Vir: Furlan, Koir: Vrednotenje okroglega lesa, 2006) Izloanje neprave rnjave: Pri nekaterih drevesnih vrstah je pogostost nastanka neprave rnjave izredno velika. V tem primeru lahko poskusimo z izloanjem neprave rnjave, saj je tak les za prodajo na licitaciji neprimeren. Velikost ali manjanje delea neprave rnjave vzdol debla ugotovimo s preizkusnimi vbodnimi rezi. Le teh ne smemo narediti pravokotno na vzdolno os debla, ampak vzporedno z vzdolno osjo debla. Sortimente z velikim deleem neprave rnjave je mogoe uporabiti v predelavi za embalao, ki najvekrat temelji na razrezu s tranimi agami. Zato preni rezi zelo motijo, vzdolni pa ne. Debla z velikim deleem neprave rnjave ne preagujemo na metre, ampak ga pustimo v enem kosu. Popolnoma enak postopek velja pri odstranjevanju gnilobe pri iglavcih.

Slika 18: Nepravilno izloanje neprave rnjave (Vir: Furlan, Koir: Vrednotenje okroglega lesa, 2006)

Slika 19: Pravilno izloanje neprave rnjave z vzdolnimi vbodnimi rezi (Vir: Furlan, Koir: Vrednotenje okroglega lesa, 2006) Zaita ela

Ker les sekamo pozimi, ko so temperaturne razlike veje, bodimo posebej pozorni na zaito ela takoj po poseku lesa. V ta namen pri prodajalcih gozdarske opreme kupimo posebne sponke, ki onemogoajo pokanje lesa. Poznamo ve tipov sponk: Sponke v obliki rke S, ki so navadno kovinske. Prednost teh sponk je, da jih lahko zabijamo z obiajnim kladivom ter jih zelo natanno umestimo tam, kjer bo razpoka nastala. Slabost teh sponk je, da jih pri nekaterih vrstah lesa (npr. hrast), ne moremo uporabiti. Sponke so kovinske, zato jih morajo na agi odstraniti oziroma odrezati elo s sponkami vred. (slika 22,23) Sponke v obliki rke T- LogSaver sistem, so iz umetnih materialov, za zabijanje v les pa obstaja posebno kladivo. V nasprotju z S sponkami jih lahko uporabimo za vse drevesne vrste. Sponke iz umetnega materiala so zelo lahke in so epnega formata. Najpomembneja slabost je, da potrebujemo posebno kladivo. Poleg tega za zabijanje potrebujemo nekoliko ve veine. Pri zelo zmrznjenem lesu je delo s takimi sponkami oteeno. (slika 20,21) Save Plug sistem so sponke iz umetnega materiala , ki so bile prvi predstavljene na licitaciji vrednejih sortimentov v Nemiji leta 2003. najveja prednost teh sponk je, da so preproste za uporabo, prenesejo pa tudi zelo nizke temperature (test je potekal pri 12C). Sponke lahko zelo dobro namestimo, saj potem, ko zabijemo en del, njihovo natanno lego lahko e dodatno korigiramo. Za zabijanje v les zadostuje navadno kladivo, so ergonomsko oblikovane (prijazne hlanim epom), globina, do koder seejo, pa je najveja od vseh sponk, to je 17, 5 mmm (pri ostalih 12,5mm). (slika 24) Kovinski trakovi iz valovite pocinkane ploevine so sicer zelo uporabni, vendar so neprironi zaradi svoje tee, e posebej, e jih kupimo v kolutu. (slika 25) Mona pa je tudi zaita lesa pred posekom. V specializiranih trgovinah je mono kupiti pripravo, s katero zavarujemo hlod. Posebej je naprava primerna za debeleje hlode, ki so pod obremenitvijo. (slika 26)

Slika 20: T- Sponke za les

Slika 21: Posebno kladivo za zabijanje T- sponk

Slika 22: kovinske S- sponke so razlinih velikosti

Slika 23: Pripomoek za odstranjevanje sponk.

Slika 24: Plastine sponke Save Plug sistem

Slika 25: Trakove iz valovitega pocinkanega eleza v specializiranih trgovinah kupimo na kolutu ali razrezanega na posamezne doline.

Slika 26: Hlod lahko pred pokanjem zaitimo s posebno stiskalnico, ki jo namestimo nad mesto, kjer bomo hlod preagali. Posebej primerno je za hlode, ki so pod tlakom in je nevarnost pokanja velika.

NAPOTKI ZA VARNO DELO

Ker senja lesa za prodajo na licitaciji poteka pozimi, debeline dreves pa so pogosto neobiajne, je potrebno biti posebno pozoren na varnost pri delu. e senje ne zmoremo sami, se raje obrnimo na usposobljene in izkuene delavce. Z nekaj shemami bomo prikazali najprimerneji nain senje. S svetlo barvo je oznaen zasek, obrobljena je etina, puica pa kae smer reza.

Primer1: Standardna tehnika podiranja dreves, ko je uinkovita dolina mea motorne age dalja od premera drevesa.

Primer 2: Senja z naganjanjem. Pri tem nainu je potrebno pravoasno vstaviti zagozde! Primer 2a:

Primer 2b:

Primer 3: Standardna tehnika podiranja dreves, ko je premer drevesa veji od dvakratne uinkovite doline mea

Ko naredimo normalno etino, odstranimo srce z vbodnim rezom. Rez je potrebno zaeti s spodnjim delom mea, da prepreimo povratni udarec letve; Podagovanje je potrebno izvesti vsaj 10-20 cm nad spodnjim nivojem sprednje etine; Nastane naj vsaj 5 cm debela etina na vsaki strani. Primer 4: Preagovanje lesa, ki je pod rahlo obremenitvijo Za les pod obremenitvijo velja splono pravilo, da se prvi rez napravi v podroje stisnjenih lesnih vlaken in drugi v podroje nategnjenih lesnih vlaken.

Na sliki je prikazan postopek preagovanja hloda, e je premer drevesa veji od uinkovite doline mea, drevo pa je pod obremenitvijo. Potem, ko naredimo zasek, naredimo vbodni rez na obeh straneh zaseka. Na koncu previdno odagamo e sredinski del do etine.

MERJENJE IN KUBICIRANJE LESA Merjenje doline hloda: Merjenje se zane pri zaseku ali na obrobku. Nadmera ni vteta v izraun volumna hloda. Hlode zmerimo z gozdarskim metrom, ki ga na eni strani zapiimo in vleemo do prereza. S tem prihranimo na asu, izmera pa je natanna. Merjenje premera:

Premer stojeega drevesa merimo na prsni viini, ki je priblino 1,3 m. Premer izdelanega hloda merimo na sredini. Listavci obiajno niso popolnoma okrogli, zato za izraun velja povpreje premerov. Merjenje volumna: Za merjenje volumna uporabljamo standardizirane tablice, s katerimi hitro izraunamo volumen hloda. Za izraun velja dolina hloda brez nadmere ter premer hloda brez skorje. Za posamezne drevesne vrste obstajajo tablice, ki upotevajo debelino hloda in s tem debelino skorje. Uporabljena literatura: Franci Furlan, Botjan Koir: Vrednotenje okroglega lesa, Zveza gozdarskih drutev 2006 Varnost in zdravje pri delu: Zavod za gozdove Slovenije 2003 Holz richtig ausgeformt- hherer Erlos: broura 2001 www. waldwissen.net