20.11.

2010

Avtor: Bortolato Blaž

Mentor: Vermiglio Robert

Šolski center Postojna

Strojna šola

20.11.2010

1
 20.11.2010

Kazalo

1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

2 Vrste rezkanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3-4

-obodno
-čelno

3.Vrste rezkal. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . 5

4.Sile pri rezkanju. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

-isto smerno rezkanje
-proti smerno rezkanje

5.Vplivne veličine. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
-premer rezkala
-število zob
-vpliv vijačnice

6. Motne pri rezkanju. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

7. Rezkalni stroji. . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9-10

-klasični
-univerzalni

2
 20.11.2010

Uvod

Rezkanje je postopek odrezavanja, pri katerem opravlja rezkalo rotacijsko glavno

gibanje, podajalna gibanja pa so lahko prečna (y) ali vzdolžna (x) ali kombinirana.

Rezkanje največ uporabljamo za obdelavo ravnih površin. S posebnimi oblikami

rezkal lahko obdelujemo tudi ukrivljene površine – s kopirnim rezkanjem lahko
oblikujemo poljubno oblikovane površine, če pa uporabljamo profila rezkala, dobimo
tudi v prerezu oblikovane površine (spodnja slika na strani 8).

Z finim rezkanjem dosežemo hrapavost površine Ra od 3,2 do 0.4µm. Z grobim pa

od 50 do 3.2µm. Dosežen Ra je odvisen od hitrosti rezkala (čim večja je tem bolj
gladka je površina) in od pomika, manjša je hitrost pomika, gladkejša je površina.

Vrste rezkanja:

Podvrste:

Obodno rezkanje je rezkanje z zobmi na obodu - rezkalo se obdelovanca dotika s

svojim obodom. Prerez odrezka se med delom spreminja, zato obremenitev rezkala
ni enakomerna.

Čelno rezkanje je rezkanje z zobmi na čelu - rezkalo se obdelovanca dotika s svojim

čelom. Odrezek ima enakomeren prerez.

3
 20.11.2010

Rezkala:
Poznamo dve vrsti rezkal:

-rezkala iz hitroreznih materialov (slika spodaj)

-rezkala z menjalnimi ploščicami (slika na prejšnji strani)

Rezkala so iz HSS (hitroreznih jekel)

ali PM (prašnih jekel) ali HM (trdo kovinskih) jekel.

Lahko so prevlečena s prevlekami, katere povečajo obstojnost in vzdržljivost rezkala

npr: AlTiN je kompozitna prevleka iz AlTiN in Si3N4, debelina ~1nm, taka prevleka je
obstojna tudi pri obdelavi do 1100 stopinj Celzija, med tem ko je prevleka TiAlN
obstojna do 700 stopinj Celzija.

4
 20.11.2010

Sile pri rezkanju

Pri proti smernem rezkanju je navpična sila v prvi točki dotika usmerjena navzdol,
ko pa zob rezkala opravi določeno pot, se le-ta usmeri navzgor in skuša obdelovanec
dvigniti (FN). Podajalna sila (FA) pa skuša obdelovanec odriniti.

Pri isto smernem rezkanju pa je navpična sila vedno usmerjena navzdol

5
 20.11.2010

Vplivne veličine na rezalne sile

Vpliv premera rezkala

Pri konstantnem prerezu odrezka se rezalne sile zmanjšujejo, če se zmanjšuje

premer rezkala. Zaradi tega izbiramo rezkala s kar mogoče majhnim premerom – pri
tem pa je potrebno paziti, da ustrezen rezkalni trn prenese obremenitev.

Vpliv števila zob

Sile na rezkalu so manjše tudi v primeru, ko se zmanjšuje število zob, zato izberemo
čim manjše število zob, da bi bile sile manjše. Seveda pri tem ne smemo pretiravati,
sicer se lahko zgodi, da je samo en zob v ubiranju in lahko nastane pri ubiranju
naslednjega zoba vrzel.

Vpliv vijačnice

Rezkala z ravnimi zobmi povzročajo vedno velika nihanja. Za mirni gib je pomembno,
da sta sili, ko se zob rezkala vrine oziroma ko zapušča material, enaki. To lahko
dosežemo le z ustreznim kotom vijačnice λ . Zato je potrebno paziti, da je pri
valjastih rezkalih širina rezkanja enaka delitvi rezkala v aksialnem prerezu t ali
njenemu mnogokratniku s celim številom – to je širina enakomernosti:

bo = io t = io to cot λ

Iz tabel zato izbiramo za določeno širino rezkanja ustrezno rezkalo, ki reže

enakomerno. Praktično je to sicer nemogoče, vendar so rezkala konstruirana tako,
da tudi v neugodnem primeru rezkanja režejo kar se da enakomerno.

6
 20.11.2010

S kotom vijačnice λ pa se večajo rezalne sile. Do λ = 400 se sile večajo le

postopoma nato pa je njihova rast občutna, zato ni zaželen kot vijačnice > 400.

MOTNJE PRI REZKANJU

Rezkarji se lomijo: Površina je groba:

Zaradi prevelikega pomika Zaradi prevelikega pomika

Zaradi kopičenja odrezkov Premajhne rezalne hitrosti

Zaradi neenakomernega pomika Topega rezkarja

Zaradi topih rezalnih robov Proti smernega rezkanja

Valjasti rezkarji se lomijo, če Neprimerne hladilne tekočine

istočasno reže več zob

Odrezek se kopiči: Rezalni rob se žge:

Zaradi premajhne delitve zob Zaradi prevelike hitrosti

Premajhne količine hladilne Pretrdega obdelovanega materiala

tekočine
Neprimerne rezalne tekočine
Zaradi namagnetenega materiala

Pri pojavih vibracije se priporoča: Izjedanje cepilne ploskve:

Spremembo rezilne hitrosti – Prevelika rezalna hitrost

navzgor ali navzdol
Preveliko podajanje
Preizkus togosti vpetja
obdelovanca Premajhen cepilni kot

Preizkus togosti stroja

Spremembo geometrije rezkarja

7
 20.11.2010

Klasični rezkalni stroji

-Čelni

Vzdolžni

8
 20.11.2010

Univerzalni rezkalni stroj

Miza se lahko giblje vzdolžno ali prečno. Glavo lahko zasukamo v vzdolžni ali prečni
smeri. Omogoča nam rezkanje ravnih poševnih površin, pa tudi krivih. S kopirnim
rezkanjem, oziroma programiranem lahko rezkamo površine poljubne oblike.

Rezila večji del poti ne režejo in zato se ohlajajo. Rezkalo oziroma rezila me
obdelovanjem zračno hladimo, če je to potrebno.

Rezila so podobna stružnim nožem.

Termično so manj obremenjena kot stružni noži, zato so pa mnogo bolj obremenjena
z mehaničnimi udarci.

9
 20.11.2010

Literatura

http://quanon.wordpress.com/2008/01/30/cnc-milling/

http://www.cncmillinglathe.com/gang-milling-router-application

http://www.efunda.com/processes/machining/mill.cfm

http://www.custompartnet.com/wu/milling

http://www2.sts.si/arhiv/tehno/projekt2/r1.htm

10