5 POSTOPKI ZA OBDELAVO IZVRTIN

5.1 RAZDELITEV POSTOPKOV

Med postopke odrezavanja za izdelavo in nadaljnjo obdelavo izvrtin štejemo (Slika 5.1):
vrtanje, središčenje, grezenje, povrtanje, rezanje navojev.
Vrtanje je verjetno od vseh postopkov odrezovanja najstarejši postopek [5,18,21,24]. Vrtanje
je postopek, s katerim izdelamo izvrtino v polni material. Obdelovanec miruje, orodje pa
opravlja glavno gibanje, ki je vrtilno, obenem pa tudi podajalno gibanje, ko se pomika
premočrtno v smeri svoje osi (Slika 5.1).

Slika 5.1: Razdelitev postopkov za obdelavo izvrtin [4]

Grezenje je širjenje že obstoječe izvrtine, ki je bila izdelana z vrtanjem ali litjem.

Povrtanje je zelo fino grezenje, ki po natančnosti oblike in po kakovosti površine že sega v
področje fine obdelave. Povrtamo lahko različne izvrtine valjastih ali stožčastih oblik.
Rezanje navojev v matice ali ohišja je posebna vrsta povrtanja [6, 18]. Orodja za vrtanje so
svedri. Skoraj vsi svedri so dvorezilni in imajo dve popolnoma enaki, simetrično postavljeni

~ 121 ~
rezili (Slika 5.2). Večje število rezil pa imajo moderna vrtalna orodja za CNC-stroje, ki vsa
gibanja in vse premike ter celo zamenjavo orodij opravljajo avtomatsko.

Slika 5.2: Razvoj vrtalnega orodja [4,26]

5.2 VRTANJE

Za navadno vrtanje uporabljamo skoraj vedno vijačne svedre, ki imajo dve popolnoma
simetrični glavni rezili. Pri navadnem vrtanju ne dosežemo niti posebne natančnosti, niti
dobre kakovosti površine izvrtin.
Uporabljamo vijačni sveder s cilindričnim držajem za manjše izvrtine z držajem v obliki
stožca Morse (Slika 5.3).

Slika 5.3: Oblike vijačnih svedrov za navadno vrtanje

Slika 5.4: Osnovni elementi vijačnega svedra

~ 122 ~
Vijačni sveder je dvorezilno orodje za vrtanje. Značilna zanj sta dva vijačno zavita utora.
Spodnji del utora je obenem cepilna ploskev, presečnici utorov in prostih ploskev sta glavna
rezalna robova. Presečnica obeh prostih ploskev pa je prečni rezalni rob, ki povezuje oba
glavna rezalna robova (Slika 5.5).

Slika 5.5: Geometrija vijačnega svedra

K vsakemu od obeh rezil sodi glavni rezalni rob in polovica prečnega rezalnega roba.
Praktično vse delo rezanja opravita oba glavna rezalna robova. Prečni rezalni rob je samo
nujno zlo, ker prečni rezalni rob bolj strga kakor, reže.
Vijačna oblika omogoča odvajanje odrezkov iz izvrtine med delom. Oblika utorov je različna.
Iz trdnostnih razlogov imata utora takšno globino, da v sredi svedra ostane jedro z dovolj
velikim premerom. Utora nista po celi dolžini enako globoka, proti vrhu postajata plitvejša,
jedro se zato povečuje.
Osnovne rezalne kote α, β, γ merimo v prerezu, pravokotno na oba rezalna robova. Cepilni
kot je odvisen od kota vijačnice. Kot vijačnice je odvisen od tega, kakršne odrezke daje
material obdelovanca.
Prosti kot α je odvisen od oblike proste ploskve, ta pa je odvisna od načina ostrenja vrha
svedra. Kot pri vrhu svedra izbiramo skoraj vedno glede na material obdelovanca.

~ 123 ~
Vijačne svedre razdelimo v tri skupine (Slika 5.6). Razdelijo se glede na kot pri vrhu in glede
na kot vijačnice. Stranski cepilni kot γf nastane z obliko vijačnice, ki tvori utor svedra, zato
ga imenujemo kot vijačnice.

Slika 5.6: Razdelitev svedrov v skupine H, N inW

Za vrtanje žilavo trdih materialov se uporablja kot vijačnice od 10 do 19°, ki ga ima tip svedra
H. Za splošne jeklene materiale in nekatere neželezne kovine uporabljamo tip svedra N s
kotom pri vrhu 118° in kotom vijačnice od 19° do 40°.

Stožčasto ostrenje Stožčasto dvojno ostrenje

Korigiran rezalni rob Zabrušen prečni rezalni rob Brušena konica svedra

Slika 5.7: Različni načini ostrenja vijačnih svedrov

~ 124 ~
Za mehke materiale se uporablja tip svedra W. Pri materialih z nizko toplotno prevodnostjo
(npr. plastične mase) se uporablja kot pri vrhu 80°.
Do obrabe rezila pride na glavnem rezalnem robu. Prevelike rezalne hitrosti povzročijo tudi
obrabo stranske fazne ploskve, pomanjkanje hladilno-mazalne tekočine pa povzroča stranske
konice svedra. Poznamo različne načine ostrenja svedrov iz hitroreznega jekla: vijačno,
stožčasto, valjasto, fazno itd.
Najbolj razširjeno je stožčasto ostrenje, torej je na voljo vrsta strojev, od preprostih ročnih do
sodobnih avtomatskih (Slika 5.7).
Danes se v proizvodnji veliko uporabljajo vijačni svedri, ki imajo kanale za dovod hladilno-
mazalnih sredstev. Nekateri so prevlečeni s TiN in omogočajo velike rezalne hitrosti. Odrezki
se pod pritiskom prisilno odvajajo. Tudi te svedre lahko brusimo na prosti ploskvi, tam se sloj
TiN posname, vendar cepilna ploskev ostaja prevlečena s TiN (Slika 5.8).

Slika 5.8: Vijačni svedri s kanali za hlajenje

Obdelovalni CNC-centri uporabljajo svedre z mehanično pritrjenimi rezalnimi ploščicami iz
karbidnih trdin. Poznane so razne izvedbe svedrov. Razlikujejo se po številu rezalnih ploščic,
premeru, namenu vrtanja itd.
Zelo pomembno je vpenjanje svedra. Tukaj ni več uporaben klasičen Morse konus, ampak
obstajajo različne variante vpenjanja. Posebno zanesljivi so principi hidravličnega vpenjanje
na CNC strojih (Slika 5.9).

Izvrtine dolžine tri do pet premerov svedra se lahko izvrta z vijačnim svedrom. Pri dolžinah
vrtanja nad 5 - kratnim premerom svedra govorimo o »globokem vrtanju«.
Za globoko vrtanje uporabljamo enorezilne svedre (Slika 5.10). Takšen sveder ne more
začeti vrtati v gladko ploskev, ker bi ga takoj zaneslo vstran.
Potrebno je prej izvrtati predhodno krajšo luknjo enakega premera z navadnim svedrom in ta
je potem vodilo svedra za globoko vrtanje.

~ 125 ~
 Slika 5.9: Sodobna vrtalna orodja [26]

Slika 5.10: Sveder za globoko vrtanje

Nekateri svedri za globoko vrtanje imajo vrtalno pušo, ki usmerja sveder, obdelovanec pa ne
potrebuje predvrtanja. Princip vrtanja prikazuje Slika 5.11.

Za večje izvrtine (od 40 mm naprej) je zelo primeren BTA-sveder (Boring and Trepanning
Association). BTA-oznaka postaja karakteristična za ta postopek vrtanja.
To orodje za globoko vrtanje dela podobno kakor navadni sveder. Razlika je le v tem, da se
dovaja hladilna tekočina skozi prostor med obodom svedra in med izvrtino.
Ob rezilu se tekočina obrne in odplavlja odrezke skozi veliko izvrtino v svedru (Slika 5.12).

~ 126 ~
 Slika 5.11: Prikaz principa vrtanja s svedrom za grobo vrtanje [26]

Slika 5.12: Sveder za globoko vrtanje »BTA«

Za BTA-svedre potrebujemo ustrezne vrtalne stroje, ki omogočajo natančno vodenje orodja
ter ustrezno dovajanje hladilne tekočine do pritiska 40 barov (Slika 5.13).

Slika 5.13: Princip vrtanja z BTA-svedrom [26]

~ 127 ~
Za globoko vrtanje se uporabljajo ejektorska vrtalna orodja. Pri tem se izkorišča ejektorski
princip tekočine, tako da se del hladilne tekočine v glavi preusmeri skozi šobe nazaj v vrtalni
drog.
S tem nastane v spodnjem delu orodja učinek sesanja, ki dodatno hitreje odvaja odrezke od
bližine mesta rezanja (Slika 5.14).

Slika 5.14: Ejektorski princip ( po Bernoulliju ) globokega vrtanja [26]

Za orodje je pomembna izbira geometrije. Proizvajalci orodja natančno svetujejo izbiro

geometrije in vseh parametrov rezanja. Orodje je izredno obremenjeno z različnimi silami, ki
so posledica rezanja velikega volumna odrezkov (Slika 5.15).

Slika 5.15: Osnovne geometrijske veličine in sile na BTS-vrtanje

Danes imamo več primerov in principov globokega vrtanja z enorezilnim in več rezilnim
orodjem prikazuje (Slika 5.16). Za vrtanje z jedrom nekoliko daljših izvrtin, vendar ne

~ 128 ~
predolgih, uporabljamo kronske svedre, ki so lahko izdelani v celem ali pa imajo obliko
obroča, ki je privit na ustrezno oblikovan trn.

Slika 5.16: Prikaz principa globokega vrtanja z enorezilnim in večrezilnim orodjem [26]

~ 129 ~
5.3 ORODJA ZA GREZENJE

Za širjenje izvrtin ali grobo grezenje uporabljamo navadne vijačne svedre. Za fino grezenje
uporabljamo vijačna grezila, ki so zelo podobna vijačnim svedrom (Slika 5.18).
Za grezenje večjih izvrtin (premera od 15 do 100 mm) so na voljo natična grezila iz
hitroreznega jekla ali s ploščicami iz karbidne trdine. Posebna izvedba čelnega grezila je
vratno grezilo (Slika 5.17). Grezilo ima na koncu vodilni čep, ki nima rezil.

Slika 5.17: Različne izvedbe čelnih grezil

Namenjeno je predvsem za širjenje izvrtin za vijake s poglobljeno glavo ali druge tipe
vijakov. Vodilni čep omogoča širjenje izvrtin tudi na navadnih vrtalnih strojih. Brez njega ni
mogoče začeti širiti obstoječe izvrtine, ker orodje takoj zanese vstran.
Med oblikovanimi grezili so največ v rabi različne izvedbe za izdelavo stožčastih izvrtin.
Orodja za grezenje imajo vse osnovne geometrijske in dimenzijske veličine orodij za
odrezavanje (Slika 5.18).

Slika 5.18: Geometrija vijačnega in stožčastega grezila

Zelo veliko posebnih izvedb grezil srečujemo pri delu na kombiniranih vrtalno – frezalnih
strojih in na najsodobnejših CNC-strojih.

~ 130 ~
Med temi grezili so posebnost enorezilna orodja, pri katerih je na držaj ali v vpenjalni trn
pritrjeno rezilo, ki je po geometriji skoraj povsem enako rezilom pri orodjih za notranje
struženje.
V praksi takšno grezenje pogosto označujemo napačno kot struženje, to pa ne ustreza, ker se
pri delu ne vrti obdelovanec, ampak orodje (Slika 5.19).

Slika 5.19: Enorezilna glava za grezenje

5.4 ORODJE ZA POVRTAVANJE

Povrtala so v bistvu orodja za zelo fino grezenje, se pa po izvedbi od grezil precej razlikujejo.
Ta orodja niso namenjena za širjenje obstoječe izvrtine, ampak za izboljšanje kakovosti
površine in za doseganje večje natančnosti do H7. Pri tem izvrtino povečamo, vendar tako
malo, kot je nujno potrebno, da še nastajajo pravilni odrezki. Princip povrtanja in začetno
stožčasto prisekan del za rezanje in valjasti del za vodenje povrtala so značilnosti postopka
(Slika 5.20).

Rezila so zbrušena poševno pod kotom α tako, da ostane ozek okrogel del širine 0,1 do 0,2
mm. Še boljše reže povrtalo, če je tudi ta ozki del zbrušen poševno pod majhnim faznim
kotom (Slika 5.21).
Rezila oziroma utori imajo pri povrtalih neenakomerno porazdelitev, da orodje pri delu ne
poskakuje. Kot od zoba do zoba je različen. Vedno sta dve po dve rezili natanko nasproti
drugo proti drugemu.

~ 131 ~
 Slika 5.20: Navadna povrtala za povrtanje valjastih izvrtin

Slika 5.21: Porazdelitev rezil in oblika faze

Povrtala delimo lahko na ročna ali strojna. Vsa povrtala, nastavljiva in nenastavljiva, imajo
lahko vstavljena rezila. Povrtala, ki so izdelana v celem ali imajo prilotane ploščice iz
karbidnih trdin, so lahko samo nenastavljiva.
Strojna povrtala se razlikujejo od ročnih po tem, da imajo krajši rezilni del in drugačen kot na
prisekanem delu. Za večje premere izvrtin uporabljamo natična povrtala.
Ta povrtala natikamo na enake trne kakor podobno izvedena grezila, od katerih se le malo
razlikujejo. Povrtala imajo lahko ravne ali vijačno zavite utore.
Za večje izvrtine je namenjeno nastavljivo povrtalo. Rezila so iz karbidne trdine in se z matico
prek stožčastega dela spreminja zunanji premer (Slika 5.22).

~ 132 ~
 Ročno povrtalo Nastavljivo povrtalo

Povrtalo za grobo obdelavo Trn za nastavljivo povrtalo

Nastavljivo natakljivo povrtalo Nastavljivo povrtalo

Slika 5.22: Standardna ročna in strojna povrtala

Glavno in pomožno rezilo pri povrtalu Vodenje povrtala z vodilnimi letvami

Vpenjanje in nastavljanje rezalne ploščice Povrtanje s CBN - rezalno ploščico

Slika 5.23: Moderna enorezilna povrtala [26]

~ 133 ~
Pri povrtalih se moramo najprej odločiti za število rezil, ki ga izbiramo odvisno od premera
izvrtin. Nato izberemo še kotno porazdelitev rezil, ki jo praviloma jemljemo neenakomerno.
Ustrezne smernice za izbiro so zbrane v priporočilih proizvajalcev.
Sodobna strojna industrija zahteva veliko produktivnost. Ker je v strojnih delih veliko izvrtin,
predvsem pri avtomobilski industriji, so se razvila enorezilna povrtala (Slika 5.24).
Rezilo ima obliko moznika, ki ima zgornjo stran prirezano poševno, da tako nastane potrebni
prosti kot. To rezilo je mogoče dvigati s privijanjem vijaka.
Za še večje rezalne hitrosti in visoko natančnost se uporabljajo rezalne ploščice iz kubičnega
borovega nitrida (CBN).

Glavno in pomožno rezilo pri povrtalu Vodenje povrtala z vodilnimi letvami

Vpenjanje in nastavljanje rezalne ploščice Povrtanje s CBN - rezalno ploščico

Slika 5.24: Moderna enorezilna povrtala [26]

~ 134 ~
5.5 VRTANJE CENTRIRNIH IZVRTIN

V strojni industriji obstajajo številni rotacijski deli, ki imajo izdelane centrirne izvrtine (Slika
5.25, Slika 5.26) in se uporabljajo za vpenjanje obdelovancev med konice. Centrirni svedri so
izdelani iz hitroreznih jekel, v novejšem času pa so izdelani v celoti iz karbidne trdine.
Obstajajo tri izvedbe z oznakami A, B, C. Pri navadnih izvrtinah (A) je drugi del stožec s
kotom 60°, pri zaščitenih (B,C) pa ima stožec rob, posnet z drugim stožcem s kotom 90° ali
pa je namesto stožca zaokrožitev. Podatke o rezalnih pogojih podajajo proizvajalci orodij.

Slika 5.25: Izbira centrirnega svedra [4] Slika 5.26: Standardna oblika centr. svedrov

5.6 VRTANJE STOPNIČASTIH IZVRTIN

Pri obdelavi večjih serij obdelovancev uporabljamo pogosto razne izvedbe stopničastih
svedrov. Z njimi je mogoče izdelati izvrtine, kakršne so potrebne pri vijakih s pogreznjeno
glavo. Ti svedri predstavljajo kombinacijo svedra in grezila (Slika 5.27,Slika 5.28), izdelani so
iz hitroreznih jekel.

Slika 5.27: Stopenjski sveder Slika 5.28: Stopenjski sveder iz karb. trdine

Takšnega svedra ni mogoče izdelati iz navadnega vijačnega svedra, ki bi ga na koncu zbrusili

na manjši premer. Sveder ima dvojne utore. Večji so za zgornji širši del in manjši so globlji

~ 135 ~
za spodnji del z manjšim premerom. Avtomobilska industrija uporablja stopenjske svedre,
izdelane v celoti iz karbidne trdine (Slika 5.28).

5.7 VRTANJE NAVOJEV

Navoje režemo z navojnimi svedri, ki so po obliki podobni povrtalom (Slika 5.29). Tudi
postopek vrezovanja je v bistvu profilno povrtavanje, ki se od povrtanja razlikuje po tem, da
sta globina rezanja in podajanje nespremenljiva in sta določeni s profilom navoja in njegovim
korakom.

Slika 5.29: Princip rezanja navojev in osnovna geometrija navojnega svedra

Pri ročnih navojnih svedrih je vrezovanje porazdeljeno na tri faze. V prvih dveh fazah režemo
navoj samo do zmanjšane globine, šele zadnje orodje izdela profil v celoti (
Slika 5.30).

Slika 5.30: Set ročnih navojnih svedrov za končno obdelavo

~ 136 ~
Pri ročnem vrezovanju navoja se podajanje uravnava samo od sebe. Navojni sveder se
premika v smeri osi zaradi svojega vijačnega profila. V smeri podajalnega gibanja je potrebno
sveder samo na začetku potiskati v izvrtino, pozneje za to ni potrebna sila. Pri strojnem
vrezovanju mora biti stroj natančno programiran na korak navoja (Slika 5.31).

Slika 5.31: Sveder za vrtanje mehkih materialov in za vrtanje kratkih izvrtin

Za vrtanje mehkih legur (Al, Cu, Zn) z navojnim svedrom ne režemo, ampak izvrtino hladno
preoblikujemo. Orodje nima utorov za odrezke.
Za vrtanje kratkih izvrtin imajo navojni svedri ravne utore za odrezke. Odrezke orodje pred
seboj pritiska skozi izvrtino.
Za rezanje navojev v »slepe izvrtine« ima orodje posebno obliko utora za odrezke, ki morajo
neovirano odtekati iz izvrtine (Slika 5.32).

Slika 5.32: Različni navojni svedri za vrtanje »slepe izvrtine« za različne materiale

Presek navojnega svedra ima izredno zapleteno geometrijo rezil (Slika 5.33). Navojni svedri
se izdelujejo iz hitroreznih jekel ali za avtomobilsko industrijo iz karbidnih trdin.
Pogoje rezanja izbiramo iz priporočil proizvajalcev ali lastnih izkušenj.

~ 137 ~
 Slika 5.33: Geometrija rezilno-navojnega svedra

5.8 REZALNE SILE PRI VRTANJU

Pri vrtanju se pojavijo rezalne sile hkrati na obeh rezilih [2]. Pri normalnem pravilnem delu je
prerez odrezka na obeh rezilih enak in so zato enake tudi rezalne sile.

Če opazujemo samo eno rezilo, je navadno mogoče rezalno silo na tem rezilu razstaviti na tri
komponente na podoben način kakor pri enorezilnih postopkih. Na težave naletimo pri
razstavljanju sil pri orodjih za vrtanje, ki imajo razen glavnih rezil še prečno rezilo.

Na vijačnem svedru imamo zato opravka z naslednjimi komponentami (Slika 5.34):

Fcg Fcg
• glavni sili na glavnih rezalnih robovih: in - ,
2 2
Ffg Ffg
• podajalni sili na glavnih rezalnih robovih: in - ,
2 2
Fpg Fpg
• odrivni sili na glavnih rezalnih robovih: in - ,
2 2
Fcp Fcp
• glavni sili na prečnem rezalnem robu: in - ,
2 2
• podajalna sila na prečnem rezalnem robu: Ffp .
Takšna analiza sil je za prakso dokaj neuporabna, zato razmere poenostavljamo na ta način, da
po eno polovico prečnega rezalnega roba prištejemo k vsakemu glavnemu robu.
V tem primeru ostanejo samo še naslednje prikazane sile (Slika 5.34):

~ 138 ~
 Fc Fc
• glavni sili: in -
2 2
Ff Ff
• podajalni sili: in -
2 2
Fp Fp
• odrivni sili: in -
2 2
Obe glavni sili se kažeta navzven v obliki momenta glavne sile:
Fc
Mc = ⋅ lc (5.1)
2
Za razdaljo lc dvojice sil lahko vzamemo s precejšnjo natančnostjo, kakor kažejo novejše
meritve:
d
lc = d - premer svedra. (5.2)
2

a.) b.)
Slika 5.34: Sile pri vrtanju

Moment glavne sile lahko zato računamo po enačbi:

Fc ⋅ d
Mc = . (5.3)
4
Zanimivo bi bilo omeniti, da so pri prejšnjih meritvah posamezni raziskovalci dobili za lc zelo
različne vrednosti. Če uporabljamo za računanje sil še vedno njihove podatke, moramo to
upoštevati in v račun vstavljati takšne vrednosti za lc, kakor jih navajajo, sicer z njihovimi
podatki za specifično rezalno silo kc dobimo napačne vrednosti za moment.
Obe podajalni sili se seštevata in se navzven kažeta kot ena sama podajalna sila Ff, ki deluje v
osi svedra (Slika 5.35). Obe odrivni sili se pri pravilno simetrično brušenem svedru uničujeta
in povzročata samo nepomembne notranje napetosti v svedru. Nasprotno pa pri nesimetričnem

~ 139 ~
svedru (zaradi napačnega ostrenja) nastane manjša rezultanta, ki vleče sveder radialno vstran.
Posledica je nekoliko večja izvrtina, kakor ustreza premeru svedra.

Slika 5.35: Komponente rezalnih sil, odvisne od stranskega cepilnega kota

Novejše meritve kažejo, da podajalni sili delujeta približno v razdalji:
d
lf = . (5.4)
3
Moment Mc, s katerim je treba vrteti sveder, in podajalna sila Ff, s katero ga moramo potiskati
v aksialni smeri, sta nekoliko večja od sil, ki so potrebne za tvorbo odrezka, ker se pojavlja
med svedrom in izvrtino tudi trenje. Kako se moment Mc in sila Ff, potrebna za premagovanje
vseh uporov, porazdelita na posamezne upore (Preglednica 5.1).
Preglednica 5.1: Porazdelitev uporov pri vrtanju v polno

Porazdelitev v [%]
momenta Mc podajalne sile Ff
Na glavna rezalna roba 80 % 45 %
Na prečni rezalni rob 10 % 50 %
Na trenje po obodu svedra 10 % 5%

Pri svedru s skrajšanim prečnim rezalnim robom se sile in momenti zmanjšajo v različnih
deležih (Preglednica 5.2).

~ 140 ~
 Preglednica 5.2: Zmanjšanje momenta Mc in podajalne sile Ff zaradi vpliva prečnega
rezalnega roba

Zmanjšanje v [%]
momenta Mc podajalne sile Ff
Zaradi skrajšanja prečnega rezalnega roba na
5% 30 %
0.1⋅d
Pri delu s poprej izvrtano luknjo s premerom,
enakim dolžini prečnega rezalnega roba 8% 50 %

Za računanje glavne sile Fc uporabljamo kot izhodišče enačbo, ki sicer velja za enorezilne
postopke:
Fc = A ⋅ kc . (5.5)
Podobno enačbo lahko vzamemo tudi za računanje podajalne sile Ff:
Ff = A ⋅ kfs . [N] (5.6)
A - prerez odrezka [mm2]
kc - specifična rezalna sila za računanje glavne sile [N/mm2]
kfs - specifična rezalna sila za računanje podajalne sile [N/mm2] .
Prerez odrezka A1 na enem rezilu je pri vrtanju v polno z dvorezilnim svedrom (Slika 5.36a):
d f d ⋅h
A1 = ⋅ = [mm2] . (5.7)
2 2 2 ⋅ sin ϕ
2
Celotni prerez odrezka A je potem :
d⋅ f d ⋅h
A = 2 ⋅ A1 = = [mm2] . (5.8)
2 sin
ϕ
2
d - premer svedra [mm]
f - podajanje [mm]
h - debelina odrezka [mm]
ϕ - kot pri vrhu orodja .

Pri širjenju, grezenju in povrtavanju izvrtine s premerom d1 na premer d z vijačnim svedrom

je prerez odrezka na enem rezilu, če ima orodje z rezil (Slika 5.36b), enak:
f d − d 1 f (d − d 1) ⋅ h
A1 = ap ⋅ = ⋅ = . (5.9)
z 2 z 2 ⋅ sin
ϕ
2

~ 141 ~
 a.) b.)
Slika 5.36: Prerez odrezka pri vrtanju in povrtavanju

Celotni prerez odrezka A je v tem primeru:

d − d1 (d − d 1) ⋅ h ⋅ z
A = ap ⋅ f = ⋅f = . (5.10)
2 2 ⋅ sin
ϕ
2
Z zgornjimi podatki in ob uporabi Kienzlejeve enačbe dobimo končno obliko enačbe za
računanje glavne sile Fc pri vrtanju v polno:
d
Fc = kc1x1 ⋅ ⋅ h1− z . (5.11)
ϕ
sin
2
Podobno enačbo dobimo tudi za računanje podajalne sile Ff:
d
Ff = kf 1x1 ⋅ ⋅ h1− y (5.12)
ϕ
sin
2
Fc - glavna sila [N] Ff - podajalna sila [N]
kc1x1 - koeficient Kienzlejeve enačbe za računanje glavne sile [N/mm2]
kf1x1 - koeficient Kienzlejeve enačbe za računanje podajalne sile [N/mm2]
z in y – eksponenta d - premer svedra [mm]

h - debelina odrezka h = f 2 ⋅ sin(ϕ 2) v [mm] ϕ - kot pri vrhu .

Če računamo sile pri vrtanju v polno po enačbah Fc = A⋅kc ter Ff = A⋅kfs , dobimo podatke
za obe specifični sili kc in kfs v (Preglednica 5.3).

Za računanje glavne sile po prej navedeni enačbi jemljemo podatke za koeficient kc1x1 in za
eksponent 1-z (Preglednica 5.4). Po poročilih iz raziskav o meritvah pri vrtanju sta koeficient
kc1x1 in eksponent z enaka kakor pri struženju. Z vstavitvijo koeficienta obrabe in koeficienta
postopka v prej navedeno enačbo za glavno rezalno silo dobimo:

~ 142 ~
 d
Fc = kc1x1 ⋅ ⋅ h1− z ⋅ kp ⋅ kobr (5.13)
ϕ
sin
2
kp - so korekturni koeficienti postopka vrtanja
kp = 1 pri vrtanju v poln kpš = 0.95 pri širjenju izvrtine
kobr - korekturni koeficient obrabe (od 1.25 do 1.4) .
Za računanje momenta glavne sile in podajalne sile pri vrtanju je precej približnih enačb in
v preglednicah podanih vrednosti. Vsi ti podatki so nezanesljivi in dajejo zelo različne izide,
zato jih jemljemo s pridržki. Približno velikost momenta Mc pri vrtanju lahko izračunamo po
enačbi:
Mc = 0.044 ⋅ d 2 ⋅ 3 d [Nm] . (5.14)
Podobno računamo približno vrednost za podajalno silo po enačbi:

Ff = 110 ⋅ d 2 ⋅ 3 d . (5.15)
Obe navedeni enačbi veljata za vrtanje v konstrukcijsko jeklo s trdnostjo σm = 500 N/mm2, če
je velikost podajanja izbrana po enačbi:

f = 0.06 ⋅ d . (5.16)
V vseh treh enačbah pomeni d premer svedra v [mm].

Bolj splošno sta veljavni naslednji enačbi za moment glavne sile Mc in za podajalno silo Ff pri
vrtanju:
Mc = K ⋅ d 2 ⋅ f 0.8 ⋅ HB 0.7 [N] (5.17)
Ff = C ⋅ d ⋅ f 0.7 ⋅ HB 0.75 [N] (5.18)
d - premer svedra v [mm] f - podajanje [mm]
HB - trdota po Brinellu
K in C v preglednici (Preglednica 5.5).

Lom vijačnega svedra lahko pričakujemo, kadar moment glavne sile Mc, doseže vrednost:

M 1 = 0.13 ⋅ d 2.7 (5.19)

d - premer svedra .
Ta enačba je bila dobljena eksperimentalno in daje približne povprečne vrednosti za normalne
svedre.
Največji dovoljeni moment glavne sile Mdov računamo v praksi po enačbi:
Mdov = x ⋅ M 1 [Nm] . (5.20)
Varnostni količnik x naj bo pri normalnem vrtanju x = 8.
Pri vrtanju v male globine zadostuje x = 6 (če je globina manjša od 2⋅d), za večje globine (nad
5.d) pa naj bo x = 10 do 12.

~ 143 ~
Velikost momenta glavne sile in podajalno silo pri vrtanju lahko izberemo tudi neposredno
(Preglednica 5.6).
Preglednica 5.3: Specifična rezalna sila pri vrtanju v polno s svedri, ki nimajo skrajšanega
prečnega rezalnega roba
Material obdelovanca Specifični rezalni sili kc in kfs pri podajanju f [mm]
f 0.10 0.16 0.25 0.40 0.63 1.00
Nelegirana jekla do 500 N/mm2 kc 3090 2940 2750 2600 2310 2200
kfs 3480 3090 2940 2600 2310 19600
do 600 N/mm2 kc 3480 3280 3090 2940 2600 2450
kfs 3920 3480 3280 2940 2600 2200
2
Legirana jekla do 700 N/mm kc 3920 3680 3480 3280 2940 2750
kfs 4420 3920 3680 3300 2940 2450
od 700 ÷ 900 N/mm2 kc 4660 4420 4170 3680 3480 3280
kfs 5200 4660 4170 3680 3280 2940
od 900 ÷ 1000 N/mm2 kc 5200 4900 4660 4420 3920 3680
kfs 5900 5200 4900 4420 3680 3280
Lahko obdelovalna kc 4660 4170 3920 3480 3280 2940
nerjavna jekla kfs 5200 4660 4170 3480 2940 2450
Siva litina do 180 HB kc 2080 1960 1770 1670 1470 1370
kfs 2450 2200 1960 1670 1470 1230
do 220 HB kc 2320 2200 1960 1860 1670 1570
kfs 2750 2450 2200 1860 1670 1370
Čisti aluminij kc 830 735 696 620 590 520
kfs 1040 930 785 696 550 440
Aluminijeve zlitine kc 1370 1300 1160 1100 980 880
kfs 1770 1570 1370 1160 980 785
Magnezijeve zlitine kc 735 660 620 550 520 466
kfs 930 835 700 620 490 390
Cu in Cu zlitine, kc 1770 1570 1470 1370 1230 1040
Al zlitine z 80 ÷ 100 HB kfs 2200 1960 1670 1300 1100 930

100 ÷ 160 HB kc 2100 1960 1770 1670 1470 1370

kfs 2450 2200 1960 1670 1470 1230
160 ÷ 210 HB kc 2200 2080 1860 1770 1570 1470
kfs 2500 2310 2080 1770 1570 1300

~ 144 ~
Preglednica 5.4: Koeficient in eksponent Kienzlejeve enačbe za računanje glavne sile Fc pri
vrtanju v polno

Material obdelovanca Trdnost

kc1x1 1-z Podatki o orodju
DIN [N/mm2]
St 34 380 2290 0.77
St 42 440 1730 0.75 ϕ = 118°, ω = 30°
St 70 815 2380 0.84
18 CrNi 8 N 590 2640 0.82
ϕ = 120 ÷ 130°, ω = 30°
42 CrMo 4 1060 2670 0.86
45 WCrV 7 696 2940 0.81
46 MnSi 638 2340 0.85
55 NiCr 13 810 3830 0.92 ϕ = 118°, ω = 30°
55 NiCrMoV 6 715 3190 0.87
65 Si 7 940 2150 0.68
100 Cr 6 628 3060 0.77
ϕ = 120 ÷ 130°, ω = 30°
100 Cr 6 695 2720 0.76
105 WCr 6 730 2820 0.76 ϕ = 118°,ω = 30°

Preglednica 5.5: Koeficienta K in C

Material obdelovanca K C
Nelegirano konstrukcijsko jeklo 0.079 15
Legirana konstrukcijska jekla 0.094 18
Močno legirana konstrukcijska jekla 3.9 980
Ogljikovo orodno jeklo 0.085 16
Siva litina 0.098 26
Temprana litina 0.098 26

Slika 5.37: Rezalna hitrost je odvisna od premera svedra

~ 145 ~
Preglednica 5.6: Moment glavne Mc sile in podajalna sila Ff pri vrtanju s svedri s skrajšanim
prečnim rezalnim robom

Material Premer svedra

5 6.3 8 10 12.5 16 20 25 31.5 40
obdelovanca
Konstrukcijsko vc [mm/s] 590
jeklo f [mm] 0.14 0.16 0.18 0.20 0.22 0.25 0.28 0.32 0.36 0.40
s trdnostjo do Mc [Nm] 2.20 3.68 6.18 01.3 17.7 29.4 19.1 83.4 137 232
2
500 N/mm Ff [N] 830 1160 1570 2100 2750 3920 5200 6970 9320 12900
Konstrukcijsko vc [mm/s] 370
jeklo f [mm] 0.09 0.10 0.11 0.12 0.14 0.16 0.18 0.20 0.22 0.25
s trdnostjo do Mc [Nm] 2.20 3.68 6.18 10.3 17.7 29.4 49.1 83.4 137 232
600 N/mm2 Ff [N] 830 1160 1570 2100 2750 3920 5200 6970 9320 12900
Legirano jeklo vc [mm/s] 187
s trdnostjo f [mm] 0.07 0.08 0.09 0.10 0.11 0.12 0.14 0.16 0.18 0.20
od 900 do Mc [Nm] 2.20 3.68 6.18 10.3 17.7 29.4 49.1 83.4 137 232
2
1100 N/mm Ff [N] 830 1160 1570 2100 2750 3920 5200 6970 9320 1290
vc [mm/s] 465
Siva litina do f [mm] 0.16 0.18 0.20 0.22 0.25 0.28 0.32 0.36 0.40 0.45
2
220 N/mm Mc [Nm] 0.93 1.57 2.60 4.41 7.36 12.2 20.8 34.8 58.9 98.1
Ff [N] 392 520 697 932 1295 1766 2315 3030 4170 5490
vc [mm/s] 300
Siva litina nad f [mm] 0.12 0.14 0.16 0.18 0.20 0.22 0.25 0.28 0.32 0.36
2
220 N/mm Mc [Nm] 0.93 1.57 2.60 4.41 7.36 12.2 20.8 34.8 58.9 98.1
Ff [N] 392 520 697 932 1295 1766 2315 3030 4170 5490

5.9 PORABA MOČI PRI OBDELAVI IZVRTIN

Kot izhodišče za izračun moči, ki jo mora imeti pogonski motor pri obdelavi izvrtin vzamemo
enačbo:
Fc ⋅ vc
PB = . (5.21)
η
Pri tem moramo upoštevati, da v prijemališču nimamo hitrosti: vc = d⋅π⋅n, (Slika 5.37) ki jo
tudi tu štejemo za rezalno hitrost in je enaka hitrosti na obodu orodja, ampak hitrost:
lc
vc = v ⋅ .
d
Pri vrtanju v polno je lc = d/2, pri širjenju izvrtine pa lc = (d1 + d)/2.
Moč pri obdelavi moramo računati torej po enačbi:

~ 146 ~
 Fc ⋅ vc
PB = . (5.22)
η
Če upoštevamo, da je pri vrtanju v polno:
v π ⋅d ⋅n
vc = = , (5.23)
2 2
pri širjenju izvrtin pa:
d + d1 d + d1
vc = v ⋅ = ⋅π ⋅ n . (5.24)
2 ⋅η 2

Za vrtanje v polno dobimo potrebno moč:

Fc ⋅ vc 2 ⋅ Mc ⋅ vc
PB = = , (5.25)
2 ⋅η η ⋅d
za širjenje izvrtine pa:
Fc ⋅ vc d + d 1 2 ⋅ Mc ⋅ vc
PB = ⋅ = (5.26)
2 ⋅η d η ⋅d
PB - bruto moč [W]
Fc - glavna sila [N]
Mc - moment glavne sile [Nm]
vc - rezalna hitrost [m/s]
d - premer orodja [m]
d1 - premer poprej izvrtane luknje [m]

η - izkoristek stroja .
Za vrtalne stroje η = 0.65 do 0.95, pri novejših η = 0.75 do 0.85.
Po izbiri delovnih pogojev (rezalne hitrosti, velikosti podajanja, premer orodja) bi bilo treba
načeloma vedno pregledati, ali moč pogonskega motorja zadošča za predvideno delo. Pri
navadnih delih je sicer ta kontrola večinoma odveč, ker so pogonski motorji dimenzionirani
dovolj močno. Do težav pa prihaja pri večvretenskem vrtanju, pri katerem dela hkrati večje
število orodij in se potrebna moč sešteva.
Do prekoračitve dovoljene obremenitve motorja prihaja pogosto tudi, ko želimo na navadnem
enovretenskem stroju delati z večvretenskimi napravami. Pri določanju moči potrebujemo
podatke za izračun gl. sile Fc ali momenta glavne sile Mc, ter podatke o izkoristku stroja η.

Ker so vsi ti podatki v literaturi precej nezanesljivi je pogosto lažje, če z meritvijo moči
izbranih strojev na električni strani ugotovimo kako se ti upirajo obdelavi. Iz izmerjene bruto
moči (z wattmetrom) dobimo za vrtanje v polno po prej navedeni enačbi ob vstavitvi enačb za
glavno silo in celotni prerez odrezka naslednjo enačbo:

~ 147 ~
 A ⋅ kc ⋅ vc kc d ⋅ f ⋅ vc
PB = = ⋅ (5.27)
2 ⋅η η 4

Če še upoštevamo, da je:
vf
f = in vc = π ⋅ d ⋅ n , (5.28)
n
dobimo,da je:
d ⋅ f ⋅ vc d 2 ⋅ π ⋅ vf
= =V (5.29)
4 4
d - premer svedra
vc - rezalna hitrost
f - podajanje
vf - podajalna hitrost
n - število vrtljajev orodja
V - volumen, ki ga izvrta sveder v časovni enoti - volumen odrezka .
Z gornjimi podatki dobimo, da je moč enaka:
V ⋅ kc
PB = . (5.30)
η
PB - bruto moč
V - volumen odrezka
kc - specifična rezalna sila .
Povsem enako moč bi dobili tudi pri širjenju izvrtin, samo da je volumen odrezka v tem
primeru enak:
(d 2 − d 12 ) ⋅ f ⋅ vc (d 2 − d 12 ) ⋅ π ⋅ f
V= = . (5.31)
4⋅d 4
Če uporabljamo za računanje moči prej navedeno enačbo za PB, potem je treba paziti, v
kakšnih enotah vstavljamo vanjo posamezne veličine.
Kadar želimo dobiti moč PB v [W], moramo vanjo vstavljati volumen odrezka V [m3/s]. V
praksi je to precej nerodno, ker so vse razpredelnice za specifično rezalno silo sestavljene v
[N/mm2] in se pri pretvarjanju hitro zmotimo, pa tudi enota [m3/s] je za volumen odrezkov
zelo neprimerna. Pomagamo si lahko tako, da vstavljamo v enačbo za PB specifično silo kc v
[N/mm2]. Volumen odrezkov V pa moramo potem vstavljati v [cm3/s].
Namesto da iz izmerjene moči PB izračunamo specifično rezalno silo kc, lahko postopamo tudi
drugače.
Če bi z izbranim pogojem dela porabljali moč PB = 1 [W], bi bil po prej navedeni enačbi za
PB volumen odrezkov enak:
η
V 1( W ) = Vs = . (5.32)
kc

~ 148 ~
Ta volumen odrezkov, ki ga imenujemo tudi specifični volumen, ima podobno vlogo pri
računanju sil in moči kot specifična rezalna sila, le da je z njim mogoče upoštevati tudi
izkoristek stroja. Zelo lahko ga je meriti v delavniških pogojih, zato je računanje z njim zelo
ugodno. Edina slabost je v tem, da izmerjeni podatki veljajo le za izbrani stroj in je za druge
stroje z drugačnim izkoristkom treba meritve ponoviti.
Potrebno moč računamo s specifičnim volumnom po enačbi:
V
PB = . (5.33)
Vs
Za praktično uporabo te enačbe bi bilo najbolj primerno, če bi računali volumen odrezkov po
obeh prej navedenih enačbah. Za V tako, da bi ga dobili v [mm3/s], to je tudi najlaže, saj je
treba v obe enačbi vstavljati premere v [mm], hitrosti pa v [mm/s]. Specifični volumen Vs je
treba potem vstavljati v [mm3/Ws].

5.10 IZBIRA REZALNIH POGOJEV PRI OBDELAVI IZVRTIN

Najbolj pravilno bi bilo izbirati ustrezno rezalno hitrost tako, da bi izhajali iz zahtevane
obstojnosti orodja. Že pred tem bi se morali odločiti, ali želimo najti časovno optimalno
obstojnost. Preračun bi potekal potem načeloma tako, kakor je bilo opisano v poglavju 3.10.
Podobno kakor pri struženju je pogosto zaradi nezadostnih podatkov zelo otežena izbira
ustrezne obstojnosti [24,34].
Podrobna analiza pa pogosto ne bi bila ekonomsko upravičena. V takih primerih se največkrat
odločamo za pot obstojnosti L (npr. L = 2000 ali 1000 mm).
Ustrezne rezalne hitrosti najdemo v ustreznih preglednicah. Za vrtanje so taki podatki zbrani
(Preglednica 5.9), za globoko vrtanje (Preglednica 5.8, Preglednica 5.10).
Vrednosti za podajanje (Preglednica 5.9) je treba množiti glede na globino vrtanja z
multiplikatorji (Preglednica 5.7).

Preglednica 5.7: Globina vrtanja v odvisnosti od premera svedra

Premer svedra [mm] Globina vrtanja

< 20 (4 ÷ 5)⋅d (5 ÷ 8)⋅d 8⋅d

20 ÷ 32 (3.15 ÷ 4)⋅d (4 ÷ 6.3)⋅d (6.3 ÷ 8)⋅d
32 ÷ 50 (2.5 ÷ 3.5)⋅d (3.15 ÷ 5)⋅d (5 ÷ 6.3)⋅d
Multiplikatorji 1 0.8 0.5

~ 149 ~
 Preglednica 5.8: Smernice za izbiro rezalne hitrosti vc in podajanja f pri globokem vrtanju

Material obdelovanca
Orodje Jeklo do 700 [N/mm2] Jeklena litina do 700 [N/mm2] vc
vc [mm/s] f [mm] [mm/s] f [mm]
Topovski sveder - HSS
d < 8 mm 250 001 ÷ 0015
d = 820 mm 415 0025 ÷ 003
d = 2050 mm 335 003 ÷ 005
Topovski sveder - KT 835 ÷ 1500 008 ÷ 015 500 ÷ 1000 008 ÷ 010
Ejektorski sveder - KT 1165 ÷1665 015 ÷ 030
Kronski sveder - HSS 250 010 ÷ 020
Kronska glava - HSS 250 005 ÷ 008
Opomba:
Pri globokem vrtanju morata biti rezalna hitrost in podajanje usklajena tako, da nastajajo kratki odrezki, ki jih
hladilna tekočina z lahkoto odplavja.
Označbe materialov: HSS - hitrorezno jeklo, OJ - orodno jeklo, P 20, P 30, K 10, K 20 - KT - karbidne trdine

Preglednica 5.9: Smernice za izbiro rezalne hitrosti vc in podajanja f pri vrtanju

Material obdelovanca Rezalna Podajanje f [mm]

trdnost [N/mm2] Material hitrost pri premeru svedra d [mm]
trdota [HB] svedra [mm/s] 2 5 8 12 16 25 40
Konstrukcijsko jeklo HSS 465 ÷665 0.04 0.11 0.16 0.22 0.26 0.30 0.45
2
do 500 N/mm P 20 835 ÷ 1250 0.03 0.06 0.10 0.12 0.15 0.18 0.22
2
500 ÷ 700 N/mm HSS 415 ÷ 585 0.03 0.10 0.14 0.18 0.22 0.28 0.40
P 30 665 ÷ 1000 0.02 0.04 0.08 0.10 0.12 0.15 0.18
nad 700 N/mm2 HSS 335 ÷ 500 0.02 0.07 0.12 0.16 0.20 0.25 0.32
P 30 665 ÷ 1000 0.02 0.04 0.06 0.08 0.12 0.15 0.16
Legirano jeklo HSS 200 ÷ 415 0.015 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.28
do 900 N/mm2 P 30 665 ÷ 915 0.01 0.03 0.04 0.06 0.08 0.10 0.12
2
900 ÷ 1100 N/mm HSS 135 ÷ 250 0.01 0.04 0.08 0.12 0.14 0.18 0.23
P 30 415 ÷ 585 0.01 0.03 0.04 0.06 0.08 0.10 0.12
2
1100 ÷1400 N/mm P 30 250 ÷ 415 0.01 0.02 0.03 0.05 0.06 0.08 0.10
nad 1400 N/mm2 P 30 165 ÷ 300 0.008 0.01 0.02 0.04 0.05 0.06 0.08
Nerjaveče jeklo HSS 115 ÷ 250 0.02 0.06 0.10 0.14 0.18 0.22 0.28
P 30 335 ÷ 500 0.03 0.05 0.08 0.10 0.12 0.15
Mn trdo jeklo P 30 100 ÷ 135 0.01 0.02 0.04 0.06 0.08 0.12
Siva in temprana HSS 335 ÷ 585 0.08 0.16 0.25 0.30 0.35 0.45 0.50
litina do 200 HB K 20 1250 ÷ 1500 0.04 0.08 0.10 0.14 0.18 0.22 0.30
nad 200 HB HSS 250 ÷ 415 0.05 0.09 0.15 0.20 0.25 0.32 0.40
K 10 835 ÷ 1250 0.02 0.04 0.06 0.08 0.12 0.16 0.20
Kokilna litina K 10 100 ÷ 165 z roko 0.05 0.08 0.12

~ 150 ~
Jeklena litina HSS 500 ÷ 585 0.05 012 0.20 0.25 0.30 0.35 0.40
2
do 450 N/mm P 30 665 ÷ 1000 0.02 0.06 0.08 0.10 0.12 0.16 0.20
2
450 ÷ 700 N/mm HSS 415 ÷ 585 0.05 0.10 0.15 0.25 0.30 0.35 0.40
P 30 415 ÷ 665 0.02 0.04 0.06 0.08 0.10 0.12 0.15
Baker, bron, cink HSS 665 ÷ 1165 0.04 0.10 0.16 0.22 0.25 0.30 0.40
K 20 1335 ÷ 1665 0.04 0.06 0.08 0.10 0.12 0.15 0.18
Med do 80 HB HSS 1000 ÷ 2000 0.07 0.16 0.25 0.32 0.40 0.48 0.60
nad 80 HB HSS 500 ÷ 1250 0.04 0.10 0.15 0.18 0.20 0.24 0.28
OJ 665 ÷ 1335 0.07 0.14 0.20 0.26 0.30 0.36 0.40
Al zlitine - mehke HSS 2000 ÷ 3335 0.06 0.16 0.22 0.32 0.40 0.50 0.62
K 20 3335 ÷ 5000 0.08 0.16 0.20 0.25 0.28 0.36 0.45
Al zlitine - trde HSS 1665 ÷ 2665 0.05 0.14 0.20 0.25 0.32 0.38 0.42
K 20 2500 ÷ 4165 0.03 0.06 0.10 0.14 0.16 0.20 0.24
OJ 1335 ÷ 2000 0.07 0.14 0.20 0.25 0.30 0.35 0.40
Mg zlitine HSS 1665 ÷ 2000 0.07 0.18 0.28 0.35 0.42 0.55 0.68
K 20 2085 ÷ 4165 0.06 0.08 0.12 0.16 0.22 0.26
Umetne snovi HSS 500 ÷ 1335 0.03 0.05 0.08 0.12 0.16 0.22 0.28
K 20 2000 ÷ 3335 0.03 0.05 0.08 0.16 0.22 0.30 0.40
Marmor K 10 415 ÷ 500 z roko 0.08 0.10 0.12 0.15 0.20
Granit K 10 100 ÷ 165 z roko 0.03 0.06 0.10 0.15
Steklo K 10 250 ÷ 500 z roko 0.05 0.06 0.08 0.10 0.12
Porcelan K 10 165 ÷ 500 z roko 0.03 0.04 0.06 0.08 0.10

Preglednica 5.10: Smernice za izbiro rezalne hitrosti vc in podajanja f pri vodoravnem

globokem vrtanju po postopku BTA z orodji iz karbidnih trdin
Podajanje f [mm]
Premer svedra [mm]
Rezalna do 10 16 20 32 50 80 160
Material Način
hitrost 10 do do do do do do do
obdelovanca dela
[mm/s] 16 20 32 50 80 160 250
Globina vrtanja [mm] do
500 800 1250 2000 3150 80d
Nelegirano jeklo V 0.07 0.09 0.11 0.13 0.16 - - -
2
do 70 N/mm VzJ 2080 - - - - - 0.16 0.20 0.26
Š - - - 0.15 0.20 0.25 0.30 0.35
Legirano jeklo V 0.06 0.08 0.10 0.12 0.15 - - -
850÷110 N/mm2 VzJ 1340 - - - - - 0.15 0.19 0.24
Š - - - 0.15 0.19 0.22 0.25 0.30
Legirano jeklo V 0.04 0.06 0.08 0.10 0.12 - - -
nad 1100 N/mm2 VzJ 830 - - - - - 0.12 0.17 0.22
nerjaveče jeklo Š - - - 0.12 0.14 0.19 0.22 0.25

~ 151 ~
 V 0.07 0.10 0.12 0.15 0.19 - - -
Siva litina VzJ 830 - - - - - 0.19 0.24 0.30
Š - - - 0.15 0.19 0.25 0.30 0.35
V 0.09 0.12 0.15 0.19 0.22 - - -
Bron VzJ 2670 - - - - - 0.22 0.26 0.36
Š - - - 0.15 0.19 0.25 0.30 0.35
V 0.09 0.12 0.15 0.19 0.22 - - -
Aluminij VzJ 4170 - - - - - 0.22 0.26 0.36
Š - - - 0.15 0.19 0.25 0.30 0.35
Opomba: V - vrtanje v polno, VzJ - globoko vrtanje z jedrom, Š - širjenje izvrtine

5.11 VZROKI ZA SLABE IZVRTINE

Pri vrtanju izvrtin lahko nastopijo težave pri doseganju kakovosti izvrtine. Pogosto vzroki
nastopajo po prvem brušenju svedra. Takrat pride do spremembe geometrije rezila. Posledice
so lahko zlom orodja, prevelika izvrtina ali drugo (Slika 5.38).Vzdrževanje svedrov je
zahteven postopek. Potrebno je najprej obvladati oblike svedrov in nato določiti postopek
brušenja (Slika 5.39).

Slika 5.38: Posledice spremebe geometrije rezila

~ 152 ~
 Slika 5.39: Različne oblike konice svedra

Slika 5.40: Posledice nepravilno izbranih pogojev vrtanja

Pri izbiri rezalnih pogojev je izredno pomembno poznavanje vseh vplivnih faktorjev na
postopek vrtanja. Predvsem v serijski proizvodnji ne sme biti napak, ki privedejo do loma
orodja ali izmeta obdelovanca (Slika 5.40).

Poseben postopek vrtanja v pločevino ali razne profile do 6 mm debeline uporablja princip
trenja (Slika 5.41). Pri sami običajni izvrtini ne moremo doseči zadostnega števila navojev za
pritrditev nekega elementa, tudi postopek navarjanja matic je daljši zaradi predhodnega

~ 153 ~
vrtanja, zato je časovno in stroškovno zelo ugoden postopek vrtanje in izdelava navojev z
orodjem Thermdrill (Thermal friction drilling).
Z orodjem v obliki stožca, veliko vrtilno hitrostjo in ustreznim podajanjem ne pride do
rezanja, ampak do plastičnega zagretja materiala. Orodje pri visoki temperaturi oblikuje
zahtevan profil izvrtine (Fliessformwerkzeuge, Fliessbohrer, Fliessformer).

Prednost obdelave s postopkom Thermdrill

Slika 5.41: Vrtanje in izdelava navojev z orodjemThermdrill (Ontool GmbH)

Posebne stožčaste svedre uporabljamo za vrtanje pločevine. Svedri so izdelani stopenjsko

in se njihov premer povečuje (Slika 5.42). Vrtanje je zastopano na vseh področjih, nekaj
zanimivih postopkov je prikazanih v nadaljevanju (Slika 5.43 do Slika 5.47).

~ 154 ~
 Slika 5.42: Vrtanje izvrtin v pločevino (princip, orodje)

Slika 5.43: Vrtalna glava stroja za vrtanje tunelov (WIRTH Group)

Slika 5.44: Vrtalna glava za vrtanje oljnih vrtin

~ 155 ~
 Slika 5.45: Svedri za vrtanje lesa

Slika 5.46: Svedri za zobozdravstvo

Slika 5.47: Različna vrtalna orodja

~ 156 ~
Vprašanja za učenje in razmišljanje

1. Kako razdelimo postopke za obdelavo izvrtin?

2. Opiši značilnosti vrtanja, kakšna je geometrija rezila?
3. Opiši orodja za povrtanje in posebnosti postopka.
4. Opiši postopek in orodja za vrtanje centrirnih izvrtin in stopničastih izvrtin.
5. Kaj je značilno za postopek in orodja za vrtanje navojev?
6. Kako izračunamo sile in moč pri vrtanju?
7. Kako izbiramo rezalne pogoje pri vrtanju?

~ 157 ~