Scribd Logo
Upload

Welcome to Scribd!

  • 3 Var. Tehnika III Del

    Uploaded by

    Denis Potočnik
    8 views14 pages

    Copyright

    © © All Rights Reserved

    Available Formats

    PDF or read online from Scribd

    Did you find this document useful?

    Is this content inappropriate?

    Report this Document

    Copyright:

    © All Rights Reserved
    Download as PDF or read online from Scribd
    Flag for inappropriate content
    8 views14 pages

    3 Var. Tehnika III Del

    Uploaded by

    Denis Potočnik

    Copyright:

    © All Rights Reserved
    Download as PDF or read online from Scribd
    Flag for inappropriate content
    of 14
    Posebnost 1. Meloda presvetievanja je primema predvsem za volumske nehomogenost, man) za rauninske, £2 posebne, 62 npr. razpoka ni razmaknjena in ne lei v smari vpaclega Zastenja (sl 4.10a) 2. Metoda presvetlevanja je primerna predvsem za solegne zvare sl, 4.10b (x koi aK rhe problem necnakome aianostaotive ana te et, pao var aS) avi z velkim premerom je mozno slkal panoramska (sl_4,10e) ozirama zelo ‘ekonomigno. Na ta nacin se pri en sami eksporif lahko hkrallnaredi velko Stovilo Faiogramov (a i je peer eresveve Woh w2doanh aon Ee page ara a, nko tea, hth je ptebna 2a ceeno doting evra). Seveda mara polmer ustegal zahlevam po ‘minimal fokusn razdali (2), Pretanke covi za panoramsko sikanje (Ref) e labko ska skozi dye sleni (sl. 4.103) Ipvoru bij stena vplva le na zmanjsanje intenatete vpadioga 2aréenja a steno ob fimu Morebiine napake na nepravam del stone so tako razmazane(o,), daimaj wpa, Zolo tanke cov, Ko je Ref, se lahko slka ona elipeox (sl. 4.10a). Tako dobimo posnetek celotnega absega cevi (gsomtissareostnanapskV stn igle voru?), Or je ’pa pamaknjen i cavnine kroznega, da se morebie napake ne pokrivajo. 6. Radiogrami so projekeja avara na z vsemi napakani ravnino, v kateri se nahja fi. Zato razon na osnavi sklepanja, ni mogote zanesve veda, Ke se po daboli zvara hhapaka dejansko nahaja (ca reistre wate napake se 19 ve, © fe opts) noprevajonegs ena ane zsje often). Z dvakratnim slixanjem, pri Gemer se tzvor pri druger sikanju premakne za znano razdalo (sl 4.100), Je magoée ugotovt, Ke po debetint ‘materisia 20 zabelezena napaka dejansko nahaja (0 je gomemino za popravia nat, 9 {ako vemos Fare sani enesnopristopksanaci- brane nt ares) Zaradi vplvionziajaéega sevanja na Hud j le te treba pri izdelaviradiogeama v fazi presevanja zara za8étt. Nepostedno ypleteni so ponavadi 0 nevamnostih. dobro SSeznanjon, drupi (vail itd) v delavnicl all na torent pane (aici aa). Zato je treba rmosta, Ker se iavaja presvetitev zvara dobro oznaci (cana. uipgota Wt) 2080 (Cozasion, veita osafenos), najbolle pa je odstranti Hud Zato se radiografiranje pogosto izvaja ponot, Uttrazvoéna kontrola zvarov 2vok je mahansko valovarje, Ki se Si skozi snoy (ekosi vakuum pa ne), pri Gomer se posamezni dell snovi (mrisu, ston) ne gibiejo tanslatorne, amoak okal misovne lege Priodiéno nihajo. Slgni spekior 2vaka je vfrekvenénem cbmosju 16 ~ 20 000 Hz (rok, Ima rakenco nije ina 20, ca a pa vila ura 2) ‘Vpinin in tekoéinah delci lahko ria le longtudinalno (redsne). V elastin tah {osih delci snow lahko rina longitudinalna in transterzan (pretna). Zvok na mej dveh stedstev, ki se razihujeta po akustién gosto (gr za raxka v hives Siena zveka) deloma, preide v drugo snoy, deloma pa se cdbje. Odbojal zakon inom zakon (4. 11) shat Sam wt gat w= Pat Stans _ SO Penie \alowna dotn 2. 2voka je odie od rekvencevalovanla in let Bina oka v Me Hirost 2voka v kovinah je mnogo wesja kot v 2raku, tansforzlna oblka pa se skozi 2a spl ne mare it zate pe names koma zak do al shor] popdnegs echo valvana. ‘uspemo registirati odbitl val od napake (ao kot netpr od eure ena), Zverno da Je ¥ var napaka (na osben natn dejo sonar naa eds podmomie, ep lene Nastanek UZ valovanja za neporusne preizkave material Nekaterh snow (eave soa, main; undne ps bare sta sev centr tas) se pod ‘wivom spementivejakosteleirenega pola & defomirajo,Pojv fe reverzton 6 ako Show mehansko dofomamno z noko lo, £0 na Induce skin abo Naboo ‘atk ‘a elotbino pole. Takine snow 80 takoimenovan eletostclsk material in Diezocektnl mate (eso ts apres mae ir pa ge --nagnero po) Oseitajota napelost na kondenzatorkh plazh o vzok za oscrane elktiGhega pola \ telsu ie eekosirkajskega matorala, Kise nahaja med ploseama. To poverot osctrjo6o defomacio in pomke Konus telesa. Ta jo vr avotnega valor, ot fe prkaano na ‘514.129 anit sen). Go a na stanza taksoga eles ypade oe valores ot pp prkazana na sid 72h, sel 2 oekrostacjskoga malealav stom rimu defor, kar Se oda ra scajozem pon napetost med ploseama (nando) Prav to doje e uporab pri neporuini preiskavah 2varov. Potrebujemo fe pieren utiazvogni (UZ) prelvernk (puss Uz gaa) Pizoelatiéno snow (pons ae oh Bart), fe zalla'v ahusbno prevodno soo (arino ae 23 postin el), = Kraken tlektiéni impulzom vebucimo ¥ niharye £ njegove lasino fekvenco, Ki je odvisha, od Tasinost snow (eeien mats ootcia) m dimora}. Dimenaje so. brane tako, da je trekenea nha vultazvotnem (UZ) podtotjV amertnihana ses tem spro2 Seno pakela longludinainaga Uz-valovanay diekine preskovano snow kovno (4.190) a posted skoz! pokakrino steko (S413). V prvem primey re za pravokotn ved arog sare han longtucinana (nactlne UP ve pr aoth sv proach pak Tondo U2 valovaye) vdiugem pa je star diugaéna. Tu sev sman anja prav tho "Spr Sfenje paket lnginalnega UZ-valovanay (cre eet ap sea tlrna sinks). To valoanje proto v proshovano snow Sela na mej. Ker jo pa vpad poseven pod primenim katom sev peikovars mater sis transfrzalno UZ valovane (tne Uz ge Fat spor sa ane napa vartecalno Uz avai) “mera piso 120 mo piezoelekti kistlom oakieim sleKlom in peiskovano ovino mocamo Zapoini'ssnejo, Ki 2v0k bison ble provaa Korb ga stale Prenemi£0 le, vodalstita, mod, Ce ne bi poskrbe za to, bi se valvanje na 2raén rev elo ‘abil ota eg sei). nonatioa valovara, Kena pezoseténega stain ima ino porazdeitoy, zlo UZ-snop (seen ra tamam sets) nparallon, ampake neko sivergnten (1 Pogo, kako splch pide na mej dveh skusiéno razigno gosth snow (ois {otaao si) do rasarka ansfezanoga Valovania ne pa do nghudnainega. V aks fest se kovina In steKloprece) razikiyeta (ea po va nae: 820 ml e220 oe Poti asp se ets vs hosp 270 ns). Longing val, Ki ypade pod Ketom az ampltudo A ones pce engtaie vab) ona mej mogoce azsavt fa A (ons loiengs logteiane abana) Ax (rea feng tasersnoge ‘ola, lor na vedotin in na preéno Komporento-nharje eno po preach, mee (GL. 11h) V odvsnos od vpadoga kota wt raznera aks gostte Ode snow 23 Posamezno wsto UZ valovaja¥ jek (ge 20 rez os), so Sit pod Kolorn fi Tengu ia pod katy Wantezalo UZ vlan, za katera pa velo akon Ge je 20 *,v jelly ni ransferzainega valovania, jefe longiudinalno (ong. provoloina UZ gjovege| a 4s), Co jp a<2755 *, imamo v jeu L in T val (ong. tone gle ipaabiao 2 pt ‘asteninh sant), Ce je 27,457.14 *, imamo v jak le T val (eaten kone ot). C2 2 (0°57, 14", 60 valovanje Si po poutsini Gav 2 portinso UZvalvane), Dela® UZ valovana, Ki ‘se na maj med obema sredstvoma pi koiihglavah vse odbje, se absorbirav duSini mas sinBy = UZ preiskovanje 2varov Ko snop valovana vpreiskovarikovii (x) zadene napako, v kate je noka druga snow (Gin dige towne. inca, J, ma pa steno. al vsaj en del slene pravokotno na_smer ‘alovanj, se del valovanja zaradirazlike v-okusténi gosto db v nasprotno sme, tore prot UZ glav (sl 4_ 18a). UZ-lava zazna odbitovalovanj, sal po far, Ko piezoelekiriéna nov delije Kot oddajnik(eotnk), nastpifaza ko delve kot sprejemnik (rikcton). Ker 30 Zhan’ Koi hivost Sijenjavalovana, je tea lzmeti le 6as polovanja UZ-vala od lzvora do hhapake, kar jo merio 2a azdaj. Usttezna obdelava sigala v UZ aparatu prkaze polo23} hhapake'na ektanv, na katerem se 2arck enakomerno premika po cosh Ta promi ja Sorazmeren s Easom potovanja signala 02.2 oddaljenoso napake (si 155). UZ glavo ‘remikamo sem ter ja, da »posvetimox or preskeniramo vse dele 2vara Uz-gava posi v peiskovano snov valovanje v impulzh stakSno frekvenco, da je med

    You might also like