JNU HIDROBIOLO[KI ZAVOD - OHRID

NACRT RIBOLOVNA OSNOVA ZA PRESPANSKO

EZERO


Ohrid, septemvri 2008
1

1.PODATOCI ZA RIBOLOVNATA VODA


PRESPANSKO EZERO


Prespanskoto Ezero e vtoro po golemina prirodno ezero vo
Makedonija. Toa ima tektonsko poteklo od pliocenskiot period i pripa|a
na Dasaretskata grupa od Egejskata ezerska zona, a e locirano na dopirot
na dve geolo{ki razli~ni masivi, {arsko-pindskiot karsten masiv na
planinata Gali~ica i Suva Gora na zapadniot i ju`niot breg i granitniot
planinski masiv na planinata Baba na istok. Del od slivot na Prepanskoto
Ezero ~inat i delovi na nacionalnite parkovi Gali~ica i Pelister vo R.
Makedonija, nacionalniot park Prespa vo R. Albanija i nacionalniot
park Prespa vo R. Grcija.
Na nadmorska viso~ina na nivoto na Ezeroto od 853m zafa}alo
povr{ina od 274km
2
od koi 49 km
2
pripa|aat na Republika Albanija i 48km
2

na Republika Grcija. Prethodniot podatok treba da se zemi so rezerva,
bidej}i zaradi konfiguracijata na dnoto i opa|aweto ili podigaweto na
ezerskoto nivo na makedonska strana se potopuvaat ili otvoraat golemi
povr{ini koi bitno vlijaat na ezerskoto ogledalo.
Vo dolgata istorija na Prespanskoto Ezevo se smeta deka za nego se
karakteristi~ni golemi oscilacii na nivoto. Se veruva deka pojavenite
gradbi na dnoto, posle opa|aweto na nivoto vo poslednive dve dekadi, ja
potvrduvaat pretpostavkata na Cviji} (1911) deka toa vo 10-ot i 11ot vek
bilo ponisko od ezerskoto nivo na po~etokot na dvaesettiot vek.
No, kako i da e, na krajot na dvaesettiot vek koincidiraat nekolku
pri~ini, kako {to se eutrofikacijata, crpeweto na voda za navodnuvawe
vo trite krajbre`ni dr`avi i globalnoto zatopluvawe koi Prespanskoto
Ezero go dovedoa vo sega{nata, po mnogu ne{ta dramati~na sostojba
(MATZINGER ET AL 2006).

2
2.OSNOVNI KLIMATSKI KARAKTERISTIKI NA
GEOGRAFSKOTO PODRA^JE
2.1.KLIMA
Poradi specifi~nite orografski uslovi koi vlijaat vrz
dinami~kite faktori na klimata (transport na vozdu{nite masi i nivnata
modifikacija), kako i pod vlijanieto na geografskite i lokalnite
faktori (vlijanieto na vodenata masa na ezeroto, kako i drugite
karakteristiki na slivot na Prespanskoto Ezero) se javuvaat razli~ni
vidovi na klima. Vo slivot na Prespanskoto Ezero se javuvaat slednite
vidovi na klima, koi se pod vlijanieto na nadmorskata viso~ina,
vlijanieto na vodenata masa na ezeroto i drugite fizi~kogeografski
faktori (po{umenosta, vlijanieto na obrabotlivite povr{ini na
zemji{teto, urbanizacija na zemji{teto i sl.) kako i drugite dinami~ki
faktori (transportot na vozdu{nite masi i sl, kako i solarnite faktori
(intenzitetot na globalnoto zra~ewe, oson~uvaweto, obla~nosta i dr.):
- Toplo i ladno submediteransko klimatsko podra~je od 600 do 900 m,
i od 900 do 1100 m.
- Podgorsko i gorsko submediteransko klimatsko podra~je od 1100 do
1300 m, i od 1300 do 1650 m, kako i
- Subalpsko i alpsko podra~je od 1650 m, do 2250 m i nad 2250 m.

Granicite na vertikalnata promena na klimatskite tipovi e svrzana
so vegetacionoto i po~venoto zamirawe, kako i so termi~kite uslovi vo
zavisnost od nadmorskata viso~ina, kako i preku karakteristi~nite
granici od termi~kiot i pluviometriskiot re`im, spored kepenovata
klasifikacija primeneta za uslovite na teritorijata na Republika
Makedonija.

3. OSNOVNI FIZI^KO-HEMISKI KARAKTERISTIKI

Vrednostite za proyirnosta na vodata od Prespanskoto Ezero (Sl. 1)
vo ovoj izve{taen period poka`uvaat deka uslovite vo Prespanskoto Ezero
se vo golema merka izmeneti vo sporedba od pred petnaesetina godini
3
(NAUMOSKI ET AL 1977). Imeno, registriranite vrednosti vo ovoj period se
za 30-70% poniski od vrednostite registriranipred 15 godini.
Podatocite poka`uvaat deka Prespanskoto Ezero od termi~ki
aspekt mo`e da se klasificira kako suptropsko dimikti~no ezero (Sl. 2).
So opa|aweto na nivoto na Prespanskoto Ezero vo poslednive dve
decenii se registrirani i temperaturi na vodniot stolb poniski od 4
o
C
{to mo`e da ovozmo`i i pojava na zamrznuvawe vo krajbre`niot litoral
na Ezeroto.
Koncentraciite na rastvoreniot kislorod (Sl.2) poka`uvaat
vrednosti karakteristi~ni za eutrofni ezera, a pojavata na anoksija vo
vodniot stolb pod 15mdlabo~ina e redovna pojava vo stagnantniot period.
Namalenata koncentracija na kislorodot vo vodniot stolb mo`e da
poka`e kako ograni~uva~ki factor za distribucijata na planktonot i
nektonot {to mo`e da rezultira so namaluvawe na populaciite na tie
organizmi koi mo`e da rezultiraat so masovni pomori. Ovde mora da se
ima vo predvid deka sega{nata litoralna zona glavno e so~ineta od fina
tiwa koja za vreme na razbranetost polesno i pobrzo se pro{iruva vo
vodniot stolb i predizvikuva dopolnitelno opteretuvawe za ezerskiot
`iv svet. Koncentraciite na vkupniot fosfor ve}e podolg period
poka`uvaat glavno vrednosti na eutrofno ezero (Sl.3).
Nagloto zgolemuvawe na koncentraciite na vkupniot fosfor vo
vodniot stolb od Prespanskoto Ezero vo golema mera e posledica od
zgolemenoto interno optovaruvawe na vodata od sedimentite, a
namaluvaweto na kislorodot vo hipolimnionot doveduva do pogolema
rastvorlivost na neorganskte fosfatni soedinenija vo vodniot stolb na
Ezeroto.
Prezentiranite podatoci poka`uvaat deka Prespanskoto Ezero, sega
ve}e eutrofno ezero e vo dramati~ni promeni koi se ~ini sekojdnevno
stanuvaat se poslo`eni, a `ivotnite uslovi znatno vlo{eni i ni{to ~udno
4
ako pridonesat za opa|awe na biodiverzitetot i simplifikacija na
ekosistemot na Prespanskoto Ezero.
1,5
2,5
3,5
4,5
5,5
6,5
7,5
I
`
0
1
I
V
`
0
1
V
I
I
`
0
1
I
X
`
0
1
X
I
`
0
1
V
`
0
2
V
I
I
I
`
0
2
X
I
I
`
0
2
I
I
I
`
0
3
V
I
`
0
3
V
I
I
I
`
0
3
V
I
I
`
0
4
X
`
0
4
V

'
0
5
X
I
'
0
5
V
I
'
0
6
V
I
'
0
7
Period (vreme/mesec)
P
r
o
y
i
r
n
o
s
t

(
m
)
proyirnost

Sl. 1. Proyirnost na vodata od Prespansko Ezero za periodot 2001-2007 g.
0
5
10
15
20
25
I
`
0
1
I
I
I
`
0
1
I
V
`
0
1
V
`
0
1
V
I
I
`
0
1
V
I
I
I
`
0
1
I
X
`
0
1
X
`
0
1
X
I
`
0
1
I
V
`
0
2
V
`
0
2
V
I
I
`
0
2
V
I
I
I
`
0
2
I
X
`
0
2
X
I
I
`
0
2
I
I
`
0
3
I
I
I
`
0
3
V
`
0
3
V
I
`
0
3
V
I
I
`
0
3
V
I
I
I
`
0
3
I
X
`
0
3
V
I
I
`
0
4
V
I
I
I
`
0
4
X
`
0
4
I
I
I

'
0
5
V

'
0
5
V
I
I

'
0
5
X
I
'
0
5
I
V
'
0
6
V
I
'
0
6
I
V
'
0
7
V
I
'
0
7
V
I
I
I
'
0
7
Period (vreme/mesec)
T
e
m
p
e
r
a
t
u
r
a

(
o
C
)
0
2
4
6
8
10
12
14
R
a
s
t
v
o
r
e
n

k
i
s
l
o
r
o
d

(
m
g
/
l
)
Temperatura Rastvoren kisl0rod

Sl. 2. Promeni na srednite vrednosti od temperaturata i rastvoreniot kislorod vo
vodniot stolb na Prespanskoto Ezero.za periodot 2001-2008 g.

15
25
35
45
55
65
75
I
`
0
1
I
V
`
0
1
V
I
I
`
0
1
I
X
`
0
1
X
I
`
0
1
V
`
0
2
V
I
I
I
`
0
2
X
I
I
`
0
2
I
I
I
`
0
3
V
I
`
0
3
V
I
I
I
`
0
3
V
I
I
`
0
4
X
`
0
4
V

'
0
5
X
I
'
0
5
V
I
'
0
6
V
I
'
0
7
Period (vreme/mesec)
V
k
u
p
e
n

f
o
s
f
o
r

(

g
/
l
)
Vk. fosfor

Sl. 3. Sodr`ina na vkupniot fosfor vo vodniot stolb na Prespanskoto Ezero za periodot
2001-2007 g.
5
4. OSNOVNI BIOLO[KI KARAKTERISTIKI

4.1.Mikrobiolo{ki karakteristiki:

Pirodnite ezera vo R.Makedonija, Ohridskoto Prespanskoto i
Dojranskoto, dolg vremenski period se pod studiski monitoring so cel da
se sledi sostojbata so kvalitetot na vodata, i kako istiot vlijae vrz
florata i faunata vo niv. Kako pokazateli pokraj fizi~ko-hemiskite
koristeni se i biolo{ki parametri. Me|u niv, istra`uvani se i
bakteriolo{kite pokazateli od ekolo{ki i sanitaren aspekt.
Generalno, sogleduvawata poka`uvaat deka i trite ezera si ja
za~uvale svojata prirodna trofi~nost.
Istra`uvawata na fiziolo{kite grupi na bakterii, vo vodata od
pelagijalniot region na Prespanskoto Ezero, uka`uvaat na prisustvo vo
istata na organski materii od razli~na priroda. Nivnata kvantitativna
zastapenost zboruva za opteretenosta na vodata so nutrienti od
proteinska, jaglenohidratna, maslena priroda i sl. Stanuva zbor za
proteoliti~ki, lipoliti~ki, heterotrofni, amiloliti~ki, celulozni,
fosfomobilizatori, fosfomineralizatori i drug vid na bakterii.
Prose~niot kvantitativen sostav na fiziolo{kite grupi na
bakterii vo vodata od pelagijalot na Prespanskoto Ezero se dvi`el vo
granici od: 14-4488 bacml
-1
voda za proteoliti~kite; od 6-4968 bacml
-1
voda;
za amiloliti~kite od 13-158720 bacml
-1
za heterotrofite; od 16-1648
bacml
-1
za fosfomineralizatorite; od 4-8940 bacml
-1
voda za
lipoliti~kite bakterii. Vrednostite za fiziolo{kite grupi na bakterii,
osobeno maksimalnite prose~ni vrednosti, poka`uvaat za zgolemeni
koli~estva na organski materii od spomenatata priroda. Osobeno e golem
maksimalniot brojot na heterotrofnite bakterii ~ija {to vrednost
(158720 bacml
-1
) soglasno klasifikacijata za povr{inski vodi spored
Tumpling (1969) i Sladacek (1973), uka`uva na voda so bonitet od III klasa.
Prose~nite vrednosti za fakultativno oligotrofnite bakterii
koi se pokazateli za vodi so niski koncentracii na organski materii, no
kako fakultativni mo`at da se sretnat i vo sredini so povisoki
6
koncentracii, vo vodata od pelagijalot na Prespanskoto Ezero, se dvi`ele
vo dijapazon od 212-39680 bacml
-1
voda za dadeniot period. Se zabele`uva
deka nivnata prose~na brojnost voglavno, ja nadminuva brojnosta na
ostanatite grupi na bakterii so isklu~ok na heterotrofnite bakterii.
Toa jasno se zabele`uva i od slikata za prose~nite vrednosti na
fiziolo{kite grupi na bakterii vo vodata od pelagijalot na Prespanskoto
Ezero.
Generalno, spored prose~nite vrednosti na heterotrofnite
bakterii, vo spomenatiov period, a soglasno klasifikacijata za
povr{inski vodi spored Tumpling (1969) i Sladacek (1973), vodata vo
pelagijalot na Prespanskoto Ezero e so bonitet od I i III klasa.
Vo pelagijalniot region od Prespanskoto Ezero ne se evidentirani
indikatori od sanitaren aspekt kako {to se vkupen broj na koliformni
bakterii, Escerichia coli, Clostridium perfringens {to zna~i fekalnoto
optovaruvawe vo pelagijalnata voda ne e prisutno.
Zgolemenite maksimalni vrednosti na fiziolo{kite grupi
bakterii, kako i golemata prose~na maksimalna brojnost na
heterotrofnite bakterii uka`uva na zgolemeno optovaruvawe na vodata od
ovoj ekosistem so organski materii koi so aktivnosta na bakteriite se
mineralizira. Ovaa manifestacija e poizrazena najverojatno, i zaradi
namaluvaweto na vodata od ovoj ekosistem ~ij {to volumen postojanno se
namaluva. Ova se potvrduva i so na{ite istra`uvawa pri koi {to
maksimalnata dlabo~ina koja bila prisutna na odreden stacionar, od 15 m
se namalila na 10 m a i pomalku. Vo vakva sostojba, potrebno e da se vlo`at
maksimalni napori za zapirawe na dopolnitelnoto alohtono vlijanite so
organski materii, bidej}i vo sprotivno, }e se sozdadat uslovi za izumirawe
na ovoj priroden akvati~en ekosistem.
7
0
2000
4000
6000
8000
10000
12000
14000
2001 2002 2003 2004 2005 2006
Period na istra`uvawe
B
r
o
j

n
a

b
a
k
/
m
l

v
o
d
a
Proteoliti~ki Amiloliti~ki Heterotrofi
Fosfomineralizatori MPA-100% MPA-10%
Lipoliti~ki


Sl. 4. Prose~ni vrednosti za fiziolo{kite grupi bakterii vo vodata od pelagijalot na
Prespanskoto Ezero za periodot 2001-2008 g.

4.2 Fitoplanktonski karakteristiki:

Fitoplanktonot e edna od najzna~ajnite komponenti na akvati~nite
ekosistemi od koi, vo najgolema mera, zavisi nivnoto funkcionirawe.
Fitoplanktonot se sostoi od mikroskopski rastitelni organizmi
adaptirani na suspenzijata vo vodata i izlo`eni na pasivno dvi`ewe so
vetrot i strueweto (Reynolds, 1984). Ovie organizmi se ednokleto~ni no
mnogu od niv formiraat kolonii i variraat vo golemina od <1 m do >500
m.
Fitoplanktonskata zaednica na Prespanskoto Ezero vo zna~itelna
mera se razlikuva od taa na Ohridskoto Ezero, kako vo odnos na vidoviot
sostav i dominantnite vidovi, taka i vo odnos na sukcesijata i
procentualnata zastapenost na fitoplanktonskite grupi vo razli~ni
periodi od godinata. Vo pelagijalot na Prespanskoto Ezero e
evidentirano pogolemo vidovo raznoobrazie vo odnos na Ohridskoto
Ezero. Toa jasno uka`uva deka dvete ezera imaat razli~en trofi~ki status.
Vo Prespanskoto Ezero, za razlika od Ohridskoto ne postoi zna~itelna
razlika vo vertikalniot raspored i procentualnata zastapenost na
postojnite grupi algi.
8
Glaven beleg na fitoplanktonot na Prespanskoto Ezero mu davaat
sino-zelenite algi i dijatomeite, koi so~inuvaat vo prosek okolu 95% od
fitoplanktonskata gustina. Ovie dve grupi algi se zastapeni so najgolem
broj na vidovi. Relativnata abundantnost na dijatomeite obi~no e
pogolema vo esenskiot, zimskiot i proletniot period, a na cijanofitite
vo letniot period.
Najzastapen vid od Cyanophyta e filamentoznata alga Lyngbya
limnetica, a pomalku zastapeni se heterocisti~nite cijanofiti Anabaena
flos-aquae, Aphanizomenon flos-aquae i Anabaena solitaria f. planktonica, site
indikatori na mezosaprobni vodi.
Najzastapen vid od Bacillariophyta e Cyclotella ocellata, koja be{e ili
dominantna ili subdominantna na site dlabo~ini vo celiot istra`uvan
period, duri i vo letniot. Od ostanatite dijatomei pozastapeni se
vidovite od rod Synedra i Navicula. Vo odredeni periodi pozna~itelno se
zastapeni vidovite Synedra acus var. radians i Fragilaria crotonensis.
Vo tek na celiot istra`uvan period vo Prespanskoto Ezero
zabele`ana e tendencija na zgolemuvawe na procentualnata zastapenost na
sino-zelenite algi, od 30,89% do 55,6%. Dijatomeite bea zastapeni od
40,17% do 63,39%.
Ostanatite grupi algi so~inuvaat nezna~itelen del od vkupnata
biomasa i toa: Chlorophyta so procentualna zastapenost od 1,4%, Chrysophyta
so 1,13%, a Pyrrophyta be{e zastapena so 1,75% od vkupnata gustina, {to e
najcvrst dokaz deka vo Prespanskoto Ezero vo poslednite godini se
slu~uvaat negativni procesi koi doveduvaat do vlo{uvawe na negovata
trofi~ka sostojba.
Vo Prespanskoto Ezero gustinata na fitoplanktonot be{e mnogu
pogolema vo sporedba so Ohridskoto Ezero i vo letniot period dostigna i
nad 2.000.000 ind l
-1
.
Vertikalniot raspored na gustinata e razli~en od istiot vo
Ohridskoto Ezero. Tuka, prose~nata fitoplanktonska gustina maksimalna
vrednost dostigna vo povr{inskata voda i na dlabo~ina od 5 m. Pomala e
gustinata na 10 metri, a potoa zna~itelno opa|a kon dnoto.
9
Vo Prespanskoto Ezero prose~nata gustina na fitoplanktonot vo
tek na celiot istra`uvan period be{e mnogu pogolema vo odnos na
Ohridskoto, dostignuvaj}i vrednost do 474.117 ind l
-1
.
Za razlika od Ohridskoto, vo Prespanskoto Ezero hlorofilniot
maksimum se nao|a vo povr{inskiot sloj i na dlabo~ina od 5 m, vo koi
sloevi e registrirana i maksimalna fitoplanktonska gustina, dodeka so
zgolemuvawe na dlabo~inata sodr`inata na hlorofilot a opa|a.
Vrednostite se dvi`ea vo opseg pome|u 0,91 i 17,51 g l
-1
. Vo letnite meseci
sodr`inata na hlorofilot a e visoka, osobeno vo povr{inskiot sloj, {to
se dol`i na maksimalniot razvoj na fitoplanktonot vo ovoj sloj.
Prose~nata sodr`ina na hlorofilot a za istra`uvaniot voden stolb
na Prespanskoto Ezero, za periodot 2001-2008 godina iznesuva 7,14 g l
-1
,
prose~nata fitoplanktonska biomasa 478,38 g l
-1
, a prose~nata primarna
produkcija 187,75 g C m
-2
god.
Spored OECD fiksniot grani~en sistem na klasifikacija,
Prespanskoto Ezero (vo periodot 2001 - 2008 godina) se nao|a vo
mezotrofna sostojba, dodeka pak vo soglasnost so klasifikacijata na
Nrnberg (1996), koja se odnesuva na letniot period, Prespanskoto Ezero vo
letniot period 2008 godina se nao|a vo eutrofna sostojba, {to e
zagri`uva~ki podatok.
Site navedeni parametri uka`uvaat na faktot deka Prespanskoto
Ezero se nao|a vo proces na eutrofikacija.




Trofi~ki status na Prespanskoto Ezero vo periodot 2001-2008 godina izrazen spored
fiksniot grani~en sistem na OECD, 1982

Chl. a - sredno
(g l
-1
)
Chl. a - max.
(g l
-1
)
Fitoplanktonska
biomasa (g l
-1
)
Primarna
produkcija
g C m
-2
god
Trofi~ka
kategorija
7,14 17,51 478,38 187,75 Mezotrofna




10
Trofi~ki status na Prespanskoto Ezero vo 2008 godina izrazen spored prose~nite letni
vrednosti na povr{inskite vodi (Nrnberg 1996)

Chl. a (g l
-1
)
Fitoplanktonska
biomasa (g l
-1
)
Primarna
produkcija
g C m
-2
god
Trofi~ka
kategorija
10,82 724,94 241,93 Eutrofna



4.3. Zooplanktonski karakteristiki:

Pripadnicite na zooplanktonot zazemaat mo{ne va`no mesto vo
trofi~kata piramida na site tipovi vodni baseni i odlu~uvaat vo {iroki
granici za karakterot na energijata koja {to protekuva vo ekosistemot.
Kako primarni i sekundarni konsumenti tie se va`ni izvori na
hrana na pove}eto invertebrati i vertebrati (Williamson, 1991).
Spored istra`uvawata na Popovska-Stankovi} (1968, 1971, 1972, 1975
1977), zooplanktonot e va`na komponenta vo ishranata na ribite od
Dojranskoto i Prespanskoto Ezero.
Zooplanktonot, voop{to, pretstavuva va`en stepen vo trofi~kata
piramida na ezeroto, na relacijata fitoplankton - zooplankton - ribi. Od
tuka proizleguva i interesot za odreduvawe na negovata sostojba vo
ezeroto.
Vo Prespanskoto Ezero, poslednive decenii, pod vlijanie na
prirodnite i antropogeni faktori se manifestiraat promeni vo
morfometrijata na ezerskiot basen, koi vsu{nost se od negativen
karakter.
Namaluvaweto na vodeniot buxet na ezeroto, sekako vlijae na
`ivotnite zaednici, kako na onie koi go naseluvaat negovoto dno - bental,
taka i na onie koi ja naseluvaat negovata slobodna voda - pelagijal.
Vo periodot 2001-2007 prose~nata vrednost na vkupniot zooplankton
(vo tabelata ne e vnesen vkupniot broj na larvenite nauplialni i
kopepodidni stadiumi) iznesuva 46312 ind/m
3
. Dominiraat pretstavnicite
od Copepoda (Sl. 5.) So pogolemi brojni vrednosti se vidovite Daphnia
cuculata, Diaphanosoma brachyurum i Arctodiaptomus steindachneri.
11
Od izvr{enata saprobiolo{ka analiza vo pelagijalniot region na
Prespanskoto Ezero mo`e da se zaklu~i deka utvrdenite vidovi voglavno
pripa|aat na vodi od I, I-II i II kategorija, so isklu~ok na vidot Fillinia
longiseta koj pripa|a na vodi od II-III kategorija.
Vrednosta na indeksot na saprobnost iznesuva 1,74, {to odgovara na
vodi so oligo--mezosaproben karakter.

Kvalitativen, kvantitativen sostav i saproben indeks na zooplanktonot od Prespansko
Ezero (pelagijal 2001-2007)

Vidovi ind/m
3
Saproben indeks
Rotifera s h
Asplanchna priodonta Gosse, 1850 668
1,6 3
Kellicottia longispina (Kellicott, 1879) 891
1,4 3
Polyarthra vulgaris Carlin, 1943 527
2,1 3
Trichocerca capucina (Wierzejski et
Zacharias 1893) 191
1,5 1
Kerattella quadrata (Mller, 1786) 3376
1,7 5
Gastropus stylifer Imhof, 1891 62
1,2 1
Kerattella cochlearis (Gosse, 1851) 1017
1,9 3
Filinia longiseta (Ehrenberg, 1834) 1152
2,3 3

1,77
Cladocera

Daphnia cuculata 11012
1,7 5
Bosmina longirostris O.F. Mller 148
1,6 1
Diaphanosoma brachyurum 4227
1,6 3
Leptodora kindtii (Focke) 43
1,7 1

1,66
Copepoda

Mesocyclops leuckarti (Claus, 1857) 4114
1,7 5
Arctodiaptomus steindachneri (Richard,
1897) 6408
1,5 5

1,6
Dreissena polymorpha 10748
1,9 5
Vkupno
1,74 (I-II)



12
Copepoda
61%
Cladocer a
22%
Rot if er a
8%
Dr eissena
9%

Sl. 5. Procentualna zastapenost na zooplanktonot od Prespansko Ezero (2001-2007god.)



4.4. Makrofitiski karakteristiki:

Vo krajbre`niot region na Prespanskoto Ezero se razvivaat
razli~ni populacii na makrofitska vegetacija, i se izdvojuvaat tri
karakteristi~ni pojasi: pojas na visoke emergentni makrofiti, pojas na
flotantni (pliva~ki) makrofiti i pojas na submerzni (potopeni)
makrofiti.
Od vkupniot broj evidentirani makrofiti vo Prespanskoto Ezero
so najgolem procent se prisutni submerznite makrofiti, potoa sleduvaat.
emergentnite, a mnogu malku se zastapeni flotantnite.
Od emergentnite makrofiti dominira trskata, Phragmites australis
koja obrazuva diskontinuiran pojas okolu Ezeroto, a se prisutni i
kompleksi od drugite evidentrani emergentni rastenija.
Od submerznite rastenija dominiraat pred se pretstavnicite od
rodot Pot amoget on (Potamogeton perfoliatus, Potamogeton pectinatus,
Potamogeton lucens, Potamogeton pussilus, a pomalku se zastapeni drugite
submerzni makrofiti: Zannichellia palustris, Myriophyllum spicatum,
Ceratophyllum demersum, Ceratophyllum cubmersum, Vallisneria spiralis, Najas
major, Najas minor i dr.
13
Saprobiolo{kata pripadnost na evidentiranite makrofitski
vidovi od Prespanskoto Ezero (spored Hofrat Ottendorfer, 1983) uka`uva
deka vo Ezeroto dominiraat makrofitski vidovi koi se indikatori za
vodi od vtora kategorija (Polygonum amphibium L., Potamogeton perfoliatus L.,
Myriophyllum spicatum L., Ceratophyllum demersum L., Najas major All., Spirodella
polyrhyza i Lemna trisulca L.). Dobienite podatoci poka`uvaat deka vo
poedini lokaliteti od Prespanskoto Ezero ve}e e prisuten procesot na
eutrofikacija.
.
Pregled na evidentiranite makrofitski vidovi vo Prespansko Ezero i
nivnata saprobiolo{ka pripadnost

R. broj VID
saprobnost
- Ottendorfer
1 Phragmites australis (Cav.) Trin ex Steud.
2 Typha latifolia L. I, II
3 Typha angustifolia L.
4
Schoenoplectus lacustris (L.) Palla (Scirpus
lacustris L.)
I, II
5 Polygonum amphibium L. II
6 Potamogeton perfoliatus L. II
7 Potamogeton lucens L. I, II
8 Potamogeton pectinatus L. II, III
9 Potamogeton pussilus Link.
10 Myriophyllum spicatum L. II
11 Ceratophyllum demersum L. II
12 Ceratophyllum submersum L.
13 Vallisneria spiralis L.
14 Zannichellia palustris L. II, III
15 Utricularia neglecta Lehm. I
16 Najas major All. II
17 Najas minor All.
18 Spirodella polyrhyza L. II
19 Lemna trisulca L. II
20 Alisma plantago aquatica L.

4.5. Zoobentosni karakteristiki:


PORIFERA
Spongilla lacustris
Spongilla fragilis
14
Spongila prespensis

CNIDARIA
Pelmatohydra oligactis

PLATHELMINTHES
Turbellaria - Tricladida
Dendrocoelum prespense (Stan.)
Dendrocoelum adenodactylosum (Stan.& Kom.)
Dendrocoelum lacteum (Mll.)

NEMATHELMINTHES
Nematoda - nedeterminirani

ANNELIDA

1. Oligochaeta
Nais pseudooptusa Pig.
Nais communis Pig.
Naos variabilis Pig.
Stylaria lacustris L.
Pristina menoni Aiy.?
Naididae spp.
Tubifex tubifex Mll.
Potamothrix hamoniensis Mich.
Potamothrix prespanensis Hr.
Psammoryctides ochridanus ochridanus Hr.
Psammoryctides ochridanus variabilis Hr.
Limnodrilus hoffmeisteri Clap.
Limnodrilus udekemianus Clap.
Peloscolex tenuis Hr.
Stylodrilus sp.
Rhynchelmis komareki Hr.
Criodrilus lacuum Hoffm.
Eiseniella tetraedra tetraedra Sav.
Eiseniella tetraedra hercynia Mich.
Dendrobaena byblica Rosa
Aporrectodea caliginosa trapezoides Dug.


2) Hirudinea
Glossiphonia complanata (L.)
Glossiphonia complanata concolor ?
Alboglossiphonia heteroclita (L.)
Helobdella stagnalis (L.)
Hemiclepsis marginata (O.F.Mull.)
Herpobdela octoculata (L.)
Dina lineata (O.F.Mull.)
Dina sp.
Haementeria costata (Fr.Mull.)
Haemopis sanguisuga (L.)
Hirudo medicinalis (L.)

15

MOLLUSCA

1. Gastropoda
Prespopyrgula prespaensis (Urb.)
Prespolitorea valvataeformis Rad. ?
Amphimelania holandri
Carinogyraulus sp.
Dadix sp.
Gastropoda spp.

2. Bivalvia
Dreissena polymorpha Pall.


ARTHROPODA

1. Crustacea
A) Amphipoda
Rivulogammarus roseli triacanthus
B) Isopoda
Asellus aquaticus (L.)
Asellus sp.

2. Insecta
A) Odonata (glavno adultni formi)
Coenagrion pulchellum V.d.Lind.)
Enallagma cyathigerum (Charp.)
Erythromma viridulum (Charp.)
Ischnura elegans (Van der Linden)
Ischnura pumilio (Charp.)
Platycnemis pennipes (Pall.)
Sympecma fusca (Van der Linden)
Aeschna mixta (Charp.)
Anax imperator Leach.
Gomphus vulgatissimus (L.)
Onychogomphus forcipatus (L.)
Libellula depressa L.
Libellula quadrimaculata L.
Orthetrum cancellatum (L.)
Sympetrum fonscolombei (Selys)
Sympetrum sanguineum (Mller)

B) Diptera
Chironomidae
Chironomus gr. plumosus (L.)
Cladotanytarsus N
0
2 (Zvr.)
Cladotanytarsus N
0
4 (Zvr.)
Cricotopus gr. sylvestris (Fabr.)
Cryptochironomus defectus (Kieff.)
Dicrotendipes nervosus (Staeg.)
Eukiefferiella brevicalcar (Kieff.)
16
Harnichia sp.
Leptochironomus tener (Kieff.)
Micropsectra praecox (Meigen)
Microtendipes gr.pedellus Kieff.
Microtendipes tarsalis (Walk.)
Orthocladius gr.saxicola (Kieff.)
Paratanytarsus siderophila
Polypedilum aberrans (Tsh.)
Polypedilum bicrenatum (Kieff.)
Polypedilum nubeculosum (Migen.)
Polypedilum scalaenum (Schr.)
Procladius choreus (Meig.)
Procladius ferrugineus (Kieff.)
Procladius nigriventris (Kieff.)
Psectrocladius sp.
Tanypus punctipennis (Meig.)
Tanytarsus arduennensis (Goetgh.)
Tanytarsus longipes (Achr.)
Thienemannimya gr, lentiginosa




17
IHTIOPOPULACIJA OD PRESPANSKO EZERO

AVTOHTONI VIDOVI:

Krap Grunec
Salmo peristericus (Kar.) Cyprinus carpio (L.) Rutilus rubilio ohridanus (Bon.)
(Braj~inska i Leva reka)



Grun~e Klen
Pachychilon pictum (Hec. et Kn.) Phoxinellus minutus (Kar.) Leuciscus cephalus (L.)



Pijor Pisa Pla{ica
Phoxinus phoxinus (L.) Scardinius erythrophthalmus lburnus alburnus arborella (Fil.)
scardafa (Bon.)



Skobust Mrenec
Chondrostoma nasus (L.) Gobio gobio (Kar.) Barbus meridionalis (Ris.)

Gomnu{ka Jagula
Alburnoides bipunctatus (Kar.) Anguilla anguilla (L.)



Kamnar Jagul~e
Nemachilus barbatulus sturanyi (St.) Cobitis taenia meridionalis (Kar.)



ALOHTONI VIDOVI:



Som
Lepomis gibbosus (L.) Silurus glanis (L)












5. VIDOVI I KOLI^INI NA RIBITE



5.1. Kvalitativno - kvantitativen sostav na ihtiopopulacijata

Prespanskoto Ezero, po odnos na sostavot na ribnata naselba e
tipi~no ciprinidno ezero. Vo nego pokraj ciprinidnite ribi povremeno se
sre}avaat i primeroci na poto~na (re~na) pastrmka Salmo peristericus koi
dospevaat od Braj~inska i Leva Reka
Kon familijata Cyprinidae (krapovidni) pripa|aat 12 vida, i toa:
Cyprinus carpio ( L. ) - krap, Rutilus rubilio ( Kar aman) - grunec, Phoxinellus
minutus (Karaman) - grun~e, Leuciscus cephalus ( Bonap. ) - klen, Phoxinus
phoxinus ( L. ) - pijor, Scardinus erythrophthalmus scardafa (Vlad. et Petit) - pisa,
Chondrostoma nasus (Karaman) - skobust, Gobio gobio (Karaman) - mrenec,
Barbus meridionalis petenyi Heck. - mrena, Alburnus alburnus alborella (Filippi) -
pla{ica (nivi~ka, belvica), Alburnoides bipunctatus ohridanus (Karaman) -
gomnu{ka ({lunec).
Od familijata na {tipalkite (Cobitidae) zastapeni eden vid i toa
jagul~eto Cobitis taenia meridionalis (Karaman).
Familijata Anquillidae e zastapena so eden vid, odnosno so jagulata
Anquilla anquilla (L.).
Od alohtonite (introduciranite vidovi) ve{e pove}e od 12 godini
se sre}ava i somot Silurus glanis od koj se uloveni primeroci i do 36 kg.
Karasot Carassius carassius isto e prisuten nad dve decenii i ~esto se
sre{ava vo lovinite.
Son~arkata Lepomis gibosus pak e prisutna isto taka pove}e od edna
decenija i duri predstavuva plevelna riba, bidej{i se sre}ava re~isi vo
site tipovi mre`i.
Kako i vo drugite prirodni ezera taka i vo Prespanskoto Ezero
nastanati se golemi promeni po odnos na ekologijata na ribite i toa
najpove}e izrazeno po odnos na mrestot na pla{icata i krapot. Za razlika
od porano koga pla{icata se mreste{e re~isi na bregot od Ezeroto, sega
taa se mresti vo sredi{nite delovi na ezeroto. Sli~no se slu~uva i so
18
krapot. Ova najverojatno e rezultat na drasti~noto namaluvawe na
ezerskoto nivo, kako i prisustvoto na son~arkata vo ezeroto.
Namaluvaweto na nivoto doveduva i do namaluvawe na volumenot i
povr{inata koja vo posledno vreme za makedonskiot del iznesuva 165 km
2
,
ili 16500 hektari.
Mo{ne e zna~ajno {to skobustot re~isi ve{e i da go nema vo
loviniti, sli~no kako vo Ohridskoto Ezero. Mrenata, koja porano, isto
taka, zna~jno u~estvuval vo lovinite, sega na makedonskiot del od Ezeroto
s pomalku ja ima.
So ogled deka Prespanskoto Ezero e so mezotrofen karakter, toa od
druga strana ima i pogolema ribna produkcija za razlika od Ohridskoto,
no, so ribi so mala ekonomska vrednost. Izrazeno na hektar ezerska
povr{ina godi{niot prinos e procenet do 22 kilogrami ili vkupno za
makedonskiot del 363.000 kg.
Kaj ekonomski pova`nite ribi, dominantna riba e pla{icata i toa
zastapena so 65% vo vkupnata ihtiomasa, potoa krapot so 20%, pisata so
6%, karasot so 5%, a drugite 4% otpa|aat na ostanatite ribi. Ovde ne e
zemena pred vid son~arkata.


5.2. Godi{en prirast na ribite so pogolemo ekonomsko zna~ewe
izrazen vo kilogrami po hektar


Pla{ica 14.3
Krap 4.4
Pisa 1.32
Karas 1.1
Ostanato 0.88
VKUPNO 22

Iako vo vkupniot godi{en prirast na ihtiomasata, pla{icata ima
najgolemi vrednosti, od druga strana, pak, nejzinata relativno niska cena ja
pravi ne tolku privle~na za stopanski ribolov. Vo Prespanskoto Ezero,
ekonomski najgolema vrednost ima krapot.

19
6. Definirawe na modelot na stopanisuvawe so Prespanskoto Ezero
Za Prespanskoto Ezero, se dozvoluva stopanski i rekreativen
ribolov.
So ogled na koli~inite za raspolo`iviot ulov, kako i faktot deka
stanuva zbor za brzo raste~ki vidovi i so pogolem reproduktiven
kapacitet vo sporedba so sporo raste~kite, se utvrduva deka od 363 toni
godi{en prirast 80% mo`at da se koristat za ribolov ili 290 toni. Od
ovaa koli~ina 90% da bidat za stopanski ribolov (261 ton) i 10% za
rekreativen ribolov ili 29 toni godi{no.
Stopanskiot ribolov mo`e da go izveduva samo pravno lice koe e
registrirano za dejnosta.
Za organizirawe na stopanskiot ribolov, potrebno e za prvo vreme
da se izgradat najmalku dva ribolovni punktovi i toa eden na isto~noto
krajbre`je vo predelot na Pretor, a vtoriot na zapadnoto krajbre`je vo
predelot na s. Stewe.
Ribolovnite punktovi treba da se izgradat vo soglasnost so
lokalnata samouprava i soglasno Pravilnikot za ribolovni punktovi od
Zakonot za ribarstvo i akvakultura na R. Makedonija.
Poa|aweto na ribarite za lov i vra}aweto od lov treba da bide
isklu~ivo od punktovite, kade {to voedno }e se predava i calokupnata
koli~ina.
Soglasno pravilnikot za evidencija na lovinite za stopanski
ribolov }e se vodat soodvetnite obrazci.
Punktovite treba da imaat mo`nost i za direktno prodavawe na
ribata vo sve`a sostojba.
Edinstveno ribarite koi imaat polo`eno ribarski ispit za
stopanski ribolov }e u~estvuvaat vo negovoto izveduvawe.
Koncesionerot e dol`en da gi vodi site kontroli i toa kako po
odnos na lovinite taka i po odnos na ribolovnata oprema koja }e se
upotrebuva za lov.
Koncesionerot e dol`en do obezbedi i ribo~uvarska slu`ba
soglasno pravilnikot za ribo~uvari.

20
Stopanskiot ribolov }e se izveduva vo periodi koga ne postoi
zabrana za dadeni vidovi riba.
Istoto se odnesuva i za rekreativniot ribolov. Dozvolite za nego }e
gi izdava koncesionerot, soglasno Pravilnikot za rekreativen ribolov od
Zakonot za ribarstvo. Dnevnite i godi{nite dozvoli smeat da se izdavaat
samo na ribolovnite punktovi i na niedno drugo mesto.
Rekreativnite ribolovci se dol`ni da ja prijavat lovinata na
kontrola, na ribolovnite punktovi ili kaj ribo~uvarite koi se dol`ni da
ja evidentiraat.
Rekreativniot ribolov se dozvoluva vdol` bregovata linija
(isklu~ivo od breg) koja treba da bide proglasena za rekreativna zona.
Za realizacija na modelot na upravuvawe so Prespanskoto Ezero, od
strana na Trilateralniot proekt za integrirano upravuvawe so
ekosistemot vo slivot na Prespanskoto Ezero na R. Albanija, R.
Makedonija i R. Grcija, koj e finansiran od strana na GEF a
implementiran od Programata za razvoj na Obedinetite Nacii i
Ministerstvoto za `ivotna sredina na R.M., mo`e da se o~ekuva i
soodvetna pomo{. Toa bi bilo po odnos na podr{ka na ribarskite
zdru`enija na profesionalni ribari, zajaknuavwe na nivnite kapaciteti.
Edukacija na ribarite kon implementiraweto na ekosistemski
orientirano ribarstvo.

7. Definirawe na vodi so mo`nost za akvakultura
I so sega{nite zakonski regulativi vo prirodnite ezera se
zabraneti akvakulturni dejnosti.

8. Merki za za{tita i odr`uvawe na ribite

- Najnapred treba da se istakne deka vo najskoro vreme
Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, vo
sorabotka so site relevantni institucii da gi intenziviraat
pregovorite so sosedna Republika Albanija i Republika Grcija
za harmonizacija na na~inot na upravuvawe so Ezeroto, a vo
21
ramkite na toa i izedna~uvawe na merkite za za{tita i
odr`uvawe na ribite. Ova e od osobeno zna~ewe za reanimacija na
ribniot fond vo celost imaj}i pred vid deka na makedonskiot del
od Ezeroto postoi totalna zabrana za ribolov, a na albanskiot i
gr~kiot s u{te se lovi.
- Edna od rabotite koja mo`e da ja podobri fizi~kata za{tita na
ribniot fond, a zavisi direktno od merkite koi mo`e da gi
propi{e Vladata na Makedonija, e ograni~uvawe na plovidbata
na Ezeroto vo dadeni periodi od godinata a osobeno vo no}nite
~asovi koga vo najgolema mera se odviva ribokradstvoto. No}nata
povidba treba da e dozvolena za potrebi na dr`avnite institucii
i turisti~kite plovni objekti.

8.1. Organizacija na ribo~uvarska slu`ba
Spored konfiguracijata na terenot okolu Prespanskoto Ezero za
najcelishodno realizirawe na fizi~kata za{tita se potrebni najmalku 12
ribo~uvari. Za niv se neophodni 4 plovni objekti ~amci i eden brz ploven
objekt (gliser) za brzi intervencii.
Ribo~uvarite soglasno zakonot treba da gi ispolnuvaat
propi{anite normi.
Vo funkcija na fizi~kata za{tita na ribniot fond predlagame i
voveduvawe na postojan videonadzor na bregovata linija i Ezeroto. Spored
elaboratot za ovaa cel (koj e daden vo prilog) potrebni se 6 bazni stanici
so kameri i tri monitoring centri koi {to }e bidat raspredeleni za MVR
i Centarot za krizi, direkcijata na Dr`avniot inspektorat za
zemjodelstvo i eden vo ovlastena institucija od oblasta na ribarstvoto.
Del od nadglednite mesta treba da bidat dostapni i za po{irokata javnost
preku internet (so prenos vo `ivo), so {to na u{te eden na~in mo`e da se
vr{i promocija na ubavinite na Prepanskiot Region, a voedno }e uka`e i
na gri`ata na dr`avata za za{tita na prirodnoto bogatstvo.
22
Ovoj sistem }e bide vo pove}e namenska upotreba i pokraj za{tita na
ribniot fond }e slu`i i za nadzor i izvestuvawe za bilo kakvi sostojbi i
dejstva koi se odvivaat na bregot i ezeroto vo celost.


8.2. Sledewe na sostojbata na vodata, zaboluvawe i pomor na
riba kako i nevoobi~aeno odnesuvawe na ribite

- Po odnos na sledewe na sostojbata na vodata vo Prepanskoto
Ezero JNU Hidrobiolo{ki zavod od Ohrid ima permanentna
programa za monitoring koja opfa}a fizi~ko-hemiski i
biolo{ki pokazateli. No, ovaa programa ne e postojano
finansirana i e zavisna od realizacija na razli~ni nau~no-
istra`uva~ki proekti.
- Vo slu~ajov se predlaga obezbeduvawe na trajni finansiski
sredstva za permanetno izveduvawe na moitoringot. Vo ramkite
na Nacionalniot monitoring za Makedonija, {to e pod
ingerencija na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno
planirawe opredeleni se parametrite i nivnata dinamika, kako i
visinata na potrebnite sredstva.
- Od druga strana ostanuva da se obezbedat sredstva za sledewe na
sostojbite na ribite po odnos na ribarsko-biolo{kite parametri
kako {to se: prirastot, kondicioniot faktor, reprodukcijata. Za
taa cel se neophodni izveduvawa na ribolov za istra`uva~ki celi
preku koi }e se sledat i eventualnite zaboluvawa i nevoobi~aeno
odnesuvawe na ribite.
- Vo sorabotka so rekreativnite ribolovci, ribo~uvarskata
slu`ba, oddelni slu`bi na MVR, inspekciskiot nadzor i drugi
relevantni institucii, kako i preku dojava od strana na
gra|anite }e se intervenira po odnos na eventualni pomori na
riba.
Osnovni momenti vo kontrolata, preveniraweto i eliminiraweto na
zaboluvawata na ribite se:
23
1. Bolestite koi ve}e perzistiraat kaj ribite na teritorijata na
Republika Makedonija da se svedat na {to pomal obem. Nezarazenite vodi
da se za{titat od vnesuvawe na infektiven materijal, a vo zarazenite so
primena na kombinirani ihtiosanitarni merki da se eliminiraat
bolestite.
2. Ne smee da se dozvoli vnesuvawe na novi infektivni agensi
patogeni za na{ite vidovi ribi. Vo pogled na ovie pri~initeli, ribite
nemaat izgradeno nikakov imunitet i nivnoto vnesuvawe bi predizvikalo
golema smrtnost i ogromni ekonomski i biolo{ki {teti.
Vo otvorenite ribolovni vodi zna~ajni se preventivnite merki, koi
gi opfa}aat site postapki koi imaat za cel spre~uvawe na pojavata na
bolestite kaj ribite, kako i nivna kontrola i eliminirawe.
1. Veterinarno-sanitarniot nadzor i kontrola, odnosno sledeweto
na zdravstvenata sostojba na ribite, treba da bide organizirani na pove}e
nivoa: a) redovna observacija na ribite vo ribolovnite vodi, kako i
nabquduvawe na epizootiolo{kata sostojba vo ribolovnata voda; b)
klini~ki pregledi na ribata vo odredeni vremenski intervali i v)
laboratoriski pregled na ribata. Za taa cel, ribite od ribolovnite vodi
podle`at na kontrolni pregledi na sekoi 3 - 4 meseci. Pri poribuvawe na
ribolovnata voda mora da se vr{i detalna kontrola na zaribitelniot
material.
Pri postavuvaweto na dijagnozata }e se koristat metodite na
epizootiolo{ki, klini~ki, bakteriolo{ki, hematolo{ki i parazitarni
ispituvawa. So navedeniot sistem na sledewe na zdravstvenata sostojba na
ribite ovozmo`uva rano i navremeno otkrivawe na eventualnoto
naru{uvawe na zdravjeto na ribite, i se predlagaat profilakti~ki i dr.
merki koi treba da se prezemat.
Istovremeno, treba da se sledi kvalitetot na vodata, so cel da mo`e
blagovremeno i to~no da se dijagnosticiraat bolestite i da se obezbedi
nivna kontrola, suzbivawe i eliminirawe. Treba da se prati
hidrohemiskiot sostav i po potreba da se vr{at intervencii, so cel negovo
24
odr`uvawe vo optimalnite granici, so {to se izbegnuva namaluvawe na
sodr`inata na kislorod ili previsoki koncentracii na organska materija
i {tetni produkti na raspa|awe, a lo{iot kvalitet na vodata mo`e da
dovede do brz razvoj na odredeni opasni vidovi paraziti i do opa|awe na
otpornosta na organizmot na ribata
2. Karantin - Vnesuvaweto novi vidovi ribi vo odredena teritorija,
koi bi mo`ele da bidat nositeli na predizvikuva~i na bolesti, treba
maksimalno da se izbegnuva, poradi toa {to, eventualno prisutnite
patogeni mikroorganizmi i/ili paraziti, potpadnati pod drugi klimatski
uslovi ili kaj drugi vidovi ribi, mo`at da ja zgolemat svojata patogenost.
Karantinot za novite vidovi ribi treba da trae nekolku godini (obi~no 3),
osobeno za visokorizi~nite vidovi.
3. Otstranuvawe na uginatata i bolna riba - mrtvata, a vo odredeni
slu~ai i te{ko zabolenata riba, treba {to poskoro da se otstrani od
ribolovnata voda. So toa se namaluva brojot na prisutnite patogeni bio-
agensi vo vodata, se spre~uva porastot na nivnata virulencija.
Za ne{tetno otstranuvawe na le{evite i te{ko bolnite ribi
postojat 2 mo`nosti: zakopuvawe ili spaluvawe, a vo odredeni slu~ai i
nivno iskoristuvawe.
Treba da se otstranuva i plevelnata riba, bidej}i nema ekonomski
efekt od nejzinoto eventualno iskoristuvawe, a mo`e da bide prenositel
na nekoi predizvikuva~i na bolesti.
4. Prosvetuvawe za zna~eweto na zdravstvenata za{tita na ribniot
fond na subjektite koi na nekoj na~in se povrzani so ribolovnite vodi.
5. Specifi~ni merki na kontrola i eliminirawe na infektivnite i
parazitarnite bolesti.





25
8.3. Planirawe na selektiven i meliorativen ribolov

Za Prespanskoto Ezero, so ogled na prisutnosta na ribata son~arka
vo ribnata naselba, naveduva na neophodnosta od organizirawe
meliorativen ribolov, so cel za namaluavwe na nejzinata populacija.

8.4. Utvrduvawe na golemina na ribi po vidovi pod koja ne smeat da
se lovat



krap Cyprinus carpio 35 cm
Leuciscus cephalus 25 cm
Barbus meridionalis 20 cm
Scardinius erithrophtalmus 20 cm
grunec Rutilus rutilus 20 cm
mrenec Gobio gobio 8 cm
Alburnus alburnus 12 cm


8.5. Utvrduvawe na periodot na priroden mrest po vidovi ribi
-
-
-
-
-
-
-
-
Treba da se napomene deka periodite na prirodniot mrest ~esto pati
variraat od godina vo godina i zatoa se navedeni vo po{iroki
vremenski dijapazoni, koi sekoga{ treba da podle`at na oddelni
promeni vo pozitivna smisla na za{titata, a zasnovano vrz sledewe na
sostojbite na populaciite.
krap od 01 april do 30 juni
klen od 01 maj do 31 maj
skobust 01. april do 31 maj
pisa 01 april do 31 maj
mrena 01 maj do 30 juni
moranec 01 maj do 30 juni
pla{ica 01 maj do 30 juni

8.9. Opredeluvawe na prirodni ribni plodi{ta
Vo Prespanskoto Ezero, so ogled na sostojbite so opa|awe na
negovoto nivo, prirodnite ribni plodi{ta pretrpuvaat golemi promeni i
zatoa e potrebno da se naglasi deka tie se protegaat vdol` celata bregova
linija za razli~ni vidovi ribi, a osobeno pojasite so nadvodna
makrofitska vegetacija, kako {to e trskata, {avarot i dr.
26
Analogno na toa celiot litoralen del na Ezeroto, odnosno od
bregovata linija pa do dva kilometri kon ezerskata {ir, treba da se ozna~i
kako ribno plodi{te.

8.10. Posebni merki za za{tita na ribnite plodi{ta

Pojasite so makrofitska vegetacija , kako {to e trskata i {avarot,
treba da se proglasat za za{titeni zoni so ogled deka tamu se mrestat
golem broj vidovi ribi.
Osobeno treba da se vodi gri`a za nekontroliranoto se~ewe ili
kornewe na vakvata vegetacija.
Kako edna druga merka, se predlaga podvodno video istra`uvawe na
dnoto na oddelni pogolemi dlabo~ini, za utvrduvawe na eventualni novi
mesta kade ribite se mrestat, so cel za nivno locirawe i soodvetno
odbele`uvawe kako za{titeni zoni.

9.Programa za poribuvawe

Do sega poribuvaweto so krap na Prespanskoto Ezero, vo ramkite na
prethodnite bilateralni spogodbi pome|u Albanija i Makedonija, be{e
dol`nost na albanskata strana i toa vo iznos od 500.000 edinki so golemina
od 5-7 grama.
Spored soznanijata za sostojbata na ribnata populacija vo Ezeroto,
za sega ne se predlaga poribuvawe. So ponatamo{no permanentno sledewe
na sostojbite, }e se utvrdat potrebite i kvotite za poribuvawe.








27
10. KOLI^INI NA DOZVOLEN ULOV PO VIDOVI RIBA



Za stopanski ribolov:
narodno
ime
latinski naziv koli~estva
dozvolen lov vo
kg
minimalna
dol`ina
krap Cyprinus carpio 65.000 35 cm
Leuciscus cephalus 6000 25 cm
Barbus meridionalis 400 20 cm
Scardinius erithrophtalmus 6000 20 cm
grunec Rutilus rutilus 2000 20 cm
Alburnus alburnus 170.000 12 cm
karas Carassius carassius 6000
VKUPNO 256.000


Za rekreativen ribolov:
narodno
ime
latinski naziv koli~estva
dozvolen lov vo
kg
minimalna
dol`ina
krap Cyprinus carpio 4000 35 cm
Leuciscus cephalus 3000 25 cm
Barbus meridionalis 200 20 cm
Scardinius erithrophtalmus 4000 20 cm
grunec Rutilus rutilus 2000 20 cm
Alburnus alburnus 18.000 12 cm
karas Carassius carassius 6000 nema
VKUPNO 37.200


Vremeto dozvoleno za lov e von periodot na nivniot priroden mrest
odnosno:
-
-
-
-
-
-
-
krap od 1 juli do 30 mart narednata godina
klen od 31. maj do 30 april narednata godina
skobust od 31. maj do 30 mart narednata godina
pisa od 31. maj do 30 mart narednata godina
mrena od 30. juni do 30 april
pla{ica od 30. juni do 30 april
karas - neograni~eno






28

11. DOZVOLEN BROJ NA RIBOLOVNI SREDSTVA I BROJ NA
RIBOLOVNI DENOVI

Za stopanski ribolov:
Koristewe na stoe~ki mre`i so razli~ni golemini na okcata vo
zavisnot od vidot koj se lovi sprema propi{anite najmali merki za niven
dovolen lov, kako i Pravilnikot za dozvolen riboloven alat za stopanski
ribolov.
Za stopanskiot ribolov se predviduvaat 65 ribari.

Broj na maksimum dozvoleni ribolovni denovi po ribar za odreden vid
riba vo tekot na godinata so broj na dozvoleni mre`i
narodno
ime
latinski naziv broj na
ribolovni
denovi po ribar
broj na
mre`i
krap Cyprinus carpio 21 15
Leuciscus cephalus 15 15
Barbus meridionalis 3 3
Scardinius erithrophtalmus 20 15
grunec Rutilus rutilus 10 5
Alburnus alburnus 90 25
karas Carassius carassius 30 15
VKUPNO 189

Dol`inata na mre`ite ne smee da bide pogolema od 45 metri za bilo
koj vid riba.
Brojot na denovite e predviden vrz osnova na raspolo`iviot ulov,
{to ne sme da se interpretira deka e neophodno da se iskoristat site za
ulov na odreden vid riba. Odnosno dostignuvaweto na vkupno dozvolenite
koli~ini za ulov po daden vid i za pomal broj ribolovni denovi prekinuva
pravoto za ponatamo{no lovewe.
Primer: Za krap e dozvolena koli~ina od 65 toni godi{no, a brojot
na ribolovni denovi po ribar godi{no za lov na krap iznesuva 21. Koga }e
se dostigne dozvolenata kvota od 65 toni se prestanuva so lovot bez razlika
deka nekoj ne gi upotrebil site 21 dena.
Za lovot na pla{icata, se predviduvaat i upotreba na novi
ribolovni tehniki ~ija primena }e zavisi od ostvaruvaweto na lovot vo
prvite dve godini od dodeluvaweto na koncesijata.
29
Za rekreativen ribolov
-
-
-
Dve ribolovni trski so po tri jadici na trska ili tri ribolovni trski
so po edna jadica na trska, so ili bez ma{inka.
Brojot na ribolovnite denovi se razlikuva na ribolovni denovi za
ciprinidnite ribi so niska ekonomska vrednost (site ostanati osven
krapot) i iznesuva 9485 denovi odnosno tolku dnevni dozvoli vo tekot
na edna godina so vkupna koli~ina na dneven ulov od 3,5 kg po ribar,
odnosno dnevna dozvola.
Brojot na ribolovnite denovi za krapot iznesuva 1000 denovi so vkupen
dneven ulov od 4 kg po ribar. Nad ovaa koli~ina (ulov na pogolemi
edinki) ribolovcite treba da doplatat po 100 denari za sekoj kilogram.

12. EKONOMSKA OSNOVA ZA KORISTEWE NA
RIBOLOVNATA VODA SO PREDLOG NA VISINA ZA
NADOMEST

So ogled na dozvolenite koli~ini od 256 toni za stopanski i 37,2
toni za rekreativen ribolov zemaj}i ja predvid cenata na oddelnite vidovi
ribi na pazarot, godi{no mo`e da se ostvaruva prihod od 35.000.000 denari
od stopanski ribolov i u{te 1.995.000 denari od rekreativen ribolov.

Ako se zeme predvid deka visinata na koncesijata treba da bide 10%
od vrednosta na dozvoleniot lov, toga{ proizleguva deka cenata na
koncesijata za stopanski ribolov na godi{no nivo iznesuva 3.500.000,00
denari, a za rekreativen 199.500,00 denari, ili pak vkupno 3.699.500,00
denari.



30