Zoran KOSTOV

GLOBALNI TENDENCII I LOKALNI IMPLIKACII: SAJBER ISKLU^ENOST NA I VO ZEMJITE OD ZAPADEN BALKAN1

1.

Informaciskata neednakvost

dno od naj`estoko debatiranite pra{awa vo oblasta na informaciskoto op{testvo vo poslednava dekada e informaciskiot jaz, odnosno podelenosta na onie koi imaat informacii (information have's) i onie koi nemaat informacii (information have-not's). Ovoj vid informaciska neednakvost se definira kako disproporcija vo odnos na poseduvaweto i koristeweto na izvorite na informacii i komunikaciskite sredstva vo odredeno op{testvo, kako {to se na primer telefonot, televizijata ili Internet.
Avtorot e doktor po komunikacii, docent po Mediumi i op{testvo na Studiite po novinarstvo pri Pravniot fakultet Justinijan Prvi vo Skopje

Ovoj tekst originalno e publikuvan na angliski jazik od Centarot za izu~uvawe na globalnoto vladeewe pri Londonskata {kola za ekonomija (Center for the Study of Global Governance, London School of Economics, http://www.lse. ac.uk/Depts/global/Publications/DiscussionPapers/DP40.pdf)

60

Zoran KOSTOV

Vo prilog na vakvata podelba, digitalnata podelenost (digital divide) uka`uva deka svetot e podelen na lu|e koi imaat i lu|e koi nemaat pristap do - odnosno sposobnost za koristewe na - sovremenite informaciski i komunikaciski tehnologii (IKT). Sli~no kako i informaciskiot jaz, i digitalnata podelenost postoi me|u obrazovanite i neobrazovanite, me|u ekonomskite klasi, i na globalno nivo, me|u industriski razvienite i pomalku razvienite zemji. I pokraj negovata nedamne{na popularnost, vo sredinata na 1990-tite upotrebata na terminot informaciski jaz e re~isi celosno zameneta so poimot digitalna podelenost. Sepak, vtoriot vo posledno vreme po~esto se upotrebuva vo socijalen odo{to vo tehni~ki kontekst, pa ottuka se narekuva i sajber isklu~enost. Istiot mo`e da se tolkuva kako eden aspekt na socijalnata isklu~enost - {iroko koristen termin so koj se opi{uva kumulativnata marginalizacija vo odnos na proizvodstvoto, potro{uva~kata, socijalnoto vmre`uvawe i donesuvaweto odluki. Na ovoj na~in, socijalnata isklu~enost dobi svoja onlajn komponenta. Vo celata svoja kompleksnost, ja proklamira ednostavnata logika: ako sajber prostorot se smeta za socijalen prostor, toga{ sajber isklu~enosta pridonesuva kon socijalnata isklu~enost. 1.1. Nasledstvo od minatoto Debatata za razlikite me|u onie koi se bogati i onie koi se siroma{ni so informacii e mnogu stara, i vo istorijata se javuva sekoj pat koga ima pojava na nova tehnologija. Reafirmirana e od strana na Tihenor, Donahju i Olien pred 35 godini, vo nivnata teza za ona {ti tie go narekuvaat jaz vo znaeweto. "So zgolemeniot prodor na informacii od masmediumite vo socijalniot sistem, velat tie "segmentite od naselenieto so povisok socio-ekonomski status gi primaat ovie informacii so pobrzo tempo odo{to segmentite so ponizok status, poradi {to jazot vo znaeweto me|u ovie segmenti se zgolemuva, namesto da se namaluva (Tichenor, Donohue and Olien, 1970: 159). So drugi zborovi, upotrebata na mediumite i eksploatacijata na informaciite se javuva neednakvo dol` socio-ekonomskata podelenost, vklu~uvaj}i gi rasata, polot i vozrasta. Postoe{e

Globalni tendencii i lokalni implikacii: Sajber ...

61

ubeduvawe deka televizijata }e ovozmo`i namaluvawe na ovoj jaz bidej}i se smeta{e za popasiven medium za ~ie sledewe ne e potrebna pismenost, dodeka so pojavata na Internet se stravuva{e deka }e vlijae tokmu sprotivno na ovaa promena, bidej}i "razli~nite formati (tekst, grafika, zvuk, video) koi gi voveduva i koristi Vebot sugeriraat deka pismenosta treba da se razgleduva od aspekt na pove}ekratna pismenost (Barnes, 2003: 211). Kako {to mo`e da se vidi podolu vo ovoj trud, na korisnicite na Internet navistina im se potrebni pove}e ve{tini za snao|awe niz golemite koli~estva informacii, odo{to za pasivnoto primawe na informaciite koi gi emituva televizijata. Po teorijata za jaz na znaeweto, sozdadeni se sli~ni tezi vo odnos na pojavata na kompjuterite i perspektivata na informaciskoto op{testvo vo 1980-tite. Vo ovoj kontekst, pretpostavenite razliki se narekuvaa informaciski jaz. Vo taa smisla, dodeka od edna strana tezite za jazot na znaeweto se odnesuvaa samo na informaciite ponudeni od masmediumite i na razlikite vo spoznavaweto i procesiraweto na informaciite, tezite za informaciskiot jaz bea mnogu po{iroki. Vo nivniot fokus bea site uslovi na pristapot, odnosno razlikite vo socijalnata i ekonomskata pozicija i mo`nostite za koristewe na IKT od strana na razli~nite profili korisnici. Naj~esto, predmet na ovie tezi bea poseduvaweto kompjuter i potrebni ve{tini za negova upotreba. Imeno, odreden broj karakteristiki se smetaa kako neophodni uslovi za u~estvo vo informaciskoto op{testvo i za sposobnosta da se koristat informaciite sobrani i procesirani so informaciskite i komunikaciskite tehnologii. Na toj na~in, vo teorijata se pojavi idejata za digitalnata podelenost - fenomen so koj onie koi ja poseduvaat (se bogati so) digitalna tehnologija, osobeno Internet, stanuvaat u{te pobogati so brziot napredok na informaciskoto doba, dodeka onie koi se tehnolo{ki siroma{ni stanuvaat u{te posiroma{ni vo ovaa smisla, i na toj na~in jazot me|u niv se zgolemuva. "Ostaven sam na sebe, informaciskiot pazar }e go prodlabo~uva jazot me|u bogatite i siroma{nite zemji, odnosno me|u bogatite i siroma{nite lu|e, veli Dertouzos (Dertouzos,1997: 241), i ovaa percepcija be{e vo sklad so {iroko rasprostranetiot skepticizam kon inicijalnite tvrdewa za revolucionernata mo} na Internet i optimisti~ki promoviranoto utopisko informacisko op{testvo.

62

Zoran KOSTOV

Vo taa nasoka, dodeka vo ranata teorija na tehno-optimistite odeknuva utopiskata vizija, koja sugerira deka Internetot i drugite IKT neizbe`no go menuvaat op{testvoto, go podobruvaat na{eto me|usebno razbirawe, go eliminiraat disparitetot na mo}, pridonesuvaat za demokratsko op{testvo i "kreiraat digitalno posreduvani sredini za `ivot kakov {to bi sakale da vodime i zaednici kakvi bi sakale da imame (Mitchell, 1995: 5), stanuva{e se poo~igledno deka vo realnosta informaciskata neednakvost se zgolemuva i toa vo svetski razmeri. Vakviot razvoj na nastanite im otvori prostor na tehno-skepticite i nivnite distopiski perspektivi, koi tvrdea deka razvienite zemji imaat pregolem del od resursite koi zemjite vo razvoj bi mo`ele da gi upotrebat za re{avawe na nekoi od sopstvenite problemi, no deka postoeweto na geografski, ekonomski, politi~ki i kulturolo{ki barieri, vklu~uvaj}i ja i "sistematskata kolonizacija na op{testvenotoznaewe (Robins & Webster, 1999: 125) go pravat sproveduvaweto na vakvi re{enija mnogu te{ko ili re~isi nevozmo`no. 1.2. Sajber isklu~enosta kako socijalna isklu~enost Socijalnata isklu~enost stana klu~na tema vo akademskata i politi~kata debata vo tekot na 1990-tite. Ovoj koncept e prvobitno razvien od sociolozite ~ij interes e fokusiran na vrskata me|u poedinecot i op{testvoto (vidi: Bhalla and Lapeyre, 1997), no ottoga{ na{iroko se primenuva vo kontekst na tolkuvawe na ulogata na poedinecot, instituciite i po{irokite op{testveni relacii. Vo izvesna smisla, zgolemuvaweto na socijalnata isklu~enost se sfa}a kako unazaduvawe na trendot naso~en kon namaluvawe ili zatvarawe na jazot me|u bogatite i siroma{nite. Od svoja strana, vo isto vreme informacijata definitivno dobiva socijalno priznanie, uspevaj}i da se probie "nad tehni~kata interpretacija i da stane "op{testvena relacija (Robins and Webster, 1999: 4). Vo toj odnos, navistina vo prvite godini na nivnoto postoewe i po{iroko prifa}awe, Internet i sli~nite koncepti na sajber prostor bea tretirani kako virtuelen prostor so sopstveni pravila, normi i komunikaciski kodovi, ikoj postoi paralelno na fizi~kiot op{testven prostor. Sepak, ottoga{ se javuva postojana potreba sajber prostorot da bide sfaten

Globalni tendencii i lokalni implikacii: Sajber ...

63

ne samo kako medium ili tehnologija koja gi izolira poedincite od direktna socijalna relacija, tuku i kako socijalen prostor vo koj lu|eto imaat interkacija na razli~ni na~ini. Ottuka, vo nasoka na tradicionalnite aspekti na socijalnata vklu~enost, kako {to se poseduvaweto finansiski sredstva, konvencionalni sposobnosti i kulturolo{ki kvaliteti, dostapnosta na informaciskata magistrala se pove}e stanuva dopolnitelna komponenta na socijalnata vklu~enost. Odnosno, kako {to na primer vo predinformaciskoto op{testvo rizikot za socijalno i politi~ko isklu~uvawe se povrzuva so onie koi nemaat domovi i rabota, po informaciskata revolucija - vo tekot na 1990-tite i potoa - rizikot na isklu~uvawe se pove}e se povrzuva so onie koi nemaat mo`nost ili sposobnost za efektivno koristewe na informaciskite resursi. Imeno, nemaweto pristap do IKT pridonesuva kon socijalna isklu~enost vo mnogu sferi preku onevozmo`uvawe na tehnolo{ki siroma{nite da u~estvuvaat vo op{testvenite aktivnosti, a "reproducira i drugi vidovi neednakvost vo op{testvoto voop{to (Lister et al., 2003: 200). Naselenieto koe e informaciski siroma{no stanuva u{te posiroma{no, bidej}i vladinite tela, organizaciite vo zaednicata i korporaciite pomestuvaat se pogolem del od sopstvenite resursi od voobi~aenite kanali za komunikacija na Internet. Na ovoj na~in, bilo koja demografska grupa koja e isklu~ena i nedovolna zastapena na Internet, se isklu~uva i od golem broj drugi op{testveni pridobivki. Centralnosta na IKT vo dene{noto op{testvo e uslovena so faktot {to, dokolku ne se obezbedi pristap za site, celiot svet stanuva potencijalno ekonomski, socijalno i politi~ki neprijatno mesto za `iveewe, "naseleno so dve vo osnova razli~ni populacii: onie koi se subjekt i onie koi se objekt na interakcijata (Castells, 1996: 371). Taka, op{testvoto na digitalnata vklu~enost stana krucijalno pra{awe me|u kreatorite na politikata za informaciskoto op{testvo, me|u drugoto i vo razli~nite inicijativi za e-Evropa (e-Europe) i Informacisko op{testvo za site (Information Society for All). Spored svoite osnovni, univerzalni principi, kreirano od teoreti~arite na raniot 21-vi vek, toa pretstavuva mesto kade {to sekoj ima mo`nost da gi istra`uva potencijalot i pridobivkite od IKT, sekoj ima pristap i mo`e da gi koristi informaciite besplatno, i - kako rezultat na

64

Zoran KOSTOV

podobreniot kvalitet na koristeweto - sekoj mo`e poefektivno da u~estvuva vo zaednicata. Poslednava formulacija podrazbira vklu~uvawe na site vo digitalnoto doba, kreirawe na digitalno pismena Evropa i pravewe napori/obidi celiot proces da bide prosleden so socijalna vklu~enost (vidi: European Commission, 2000). Sepak, stanuva jasno deka obidite za re{avawe na socijalnite razliki so ednostavno donesuvawe na tehnologijata retko mo`e da dade rezultati. Upotrebata na IKT kone~no be{e razbrana vo kontekst na celokupniot razvoj na op{testvoto, pritoa pretpostavuvaj}i mnogu pove}e od tehni~ki ve{tini i re{enija. Celiot proces se smeta{e za premnogu zna~aen za da im bide ostaven isklu~ivo na tehnolozite, i vakvata logika otvori prostor op{testveno odgovornite akteri da nastapat so agendata za sajber vklu~enost. 2. Indikatori na isklu~enost na Zapadniot Balkan2 Kako {to be{e re~eno prethodno, informaciskata neednakvost i srodnite elementi na socijalna isklu~enost se op{testveno i politi~ko pra{awe koe glavno se odnesuva na socio-ekonomskiot jaz me|u dr`avite, zaednicite i razli~nite segmenti na op{testvoto koi imaat pristap do bilo koja IKT ili medium, vklu~uvaj}i gi i kompjuterite i Internet - i onie koi ova go nemaat. Isto taka, be{e re~eno deka pristapot e samo eden aspekt, no deka nekoi drugi faktori, kako na primer na~inite i kvalitetot na koristewe, mo`e isto taka da se smetaat za del od problemot. Sepak, Internet pristapot e eden od osnovnite indikatori. Pristapot ne go re{ava problemot, veli Kastels, no sekako pretstavuva preduslov za nadminuvawe na neednakvosta vo op{testvo ~ii dominantni funkcii i socijalni grupi se pove}e

Pri istra`uvaweto na Zapadniot Balkan, obezbeduvaweto na relevantni podatoci pretstavuva vistinski metodolo{ki predizvik. Imeno, ograni~enite, zastareni, nestandardizirani podatoci od razli~ni vidovi izvori (privatni/komercijalni, vladini, me|unarodni, nevladini itn.) se te{ki za sporeduvawe. Bidej}i statistikata za koristewe na Internet zna~itelno se razlikuva vo zavisnost od izvorot, re~isi celokupnata statistika koristena vo ovoj trud e prezemena od Internacionalnata telekomunikaciska unija (ITU).

Globalni tendencii i lokalni implikacii: Sajber ...

65

se izvr{uvaat odnosno go koristat Internet (2001: 248). Vo taa smisla, bilo kakva komparativna studija za nivoto na penetracija na Internet vo zemjite od Zapaden Balkan podrazbira ispituvawe na brojot na Internet korisnici3 i Internet hostovi4 vo sekoja zemja, na toj na~in merej}i ja globalnata podelenost odnosno podelenosta me|u dr`avite vo regionot, koja vo ponatamo{niot tekst se narekuva nadvore{na isklu~enost. Podelenosta vo ramkite na dr`avata, ili socijalnata podelenost (vidi: Norris, 2001: on-lajn), vo ovoj trud e ozna~ena kako vnatre{na (vnatre-dr`avna) isklu~enost na razli~ni kategorii na odredena populacija, i e objasneta preku indikatorite elaborirani vo ponatamo{nite poglavja. Vo ovoj kontekst, treba da se napomene deka merenite indikatori se menliva kategorija. Vo postarite studii, predmet na istra`uvawe e op{tata penetracija na kompjuterite vo doma}instvata. Potoa, so zgolemuvaweto na dominacijata na Internet, glaven indikator stanuva Internet pristapot kaj individualnite korisnici. Denes, so se pogolemata zastapenost na besplatniot pristap, ekspertite debatiraat za kvalitetot na pristapot i na~inot naupotrebata. Sepak, mo`ebi e iluzija da se zboruva za napraven progres, bidej}i diferencijalnata vremenska razlika vo pristapot do informacii - duri i podocne`nite korisnici da uspeat da gi stignat ostanatite za nekolku godini - sama po sebe pretstavuva zna~aen izvor na socijalna neednakvost i neednakvo u~estvo.

ITU gi bazira svoite podatoci za Internet korisnici vrz osnova na podatocite dobieni od sekoja zemja. Vo nekoi slu~ai, sprovedeni se istra`uvawa so koi se dobieni poprecizni vrednosti za brojot na Internet korisnici. Sepak, istra`uvawata se razli~ni vo sekoja zemja, vo odnos na ispituvanite vozrasni grupi i ~estotata na koristewe. Navedenite cifri za Internet korisnici koi se odnesuvaat na korisnici nad odredena starosna granica, se podeleni so brojot na vkupno naselenie za da se dobie brojot na korisnici na 100 `iteli. Vo zemjite kade ne se sproveduvani istra`uvawa, se davaat procenki ili derivirani podatoci od registriranite korisnici kaj Internet provajderite. Brojot na Internet hostovi se odnesuva na brojot na direktno povrzani kompjuteri vo Internet mre`ata. Internet host kompjuterite se identifikuvaat so dvocifren kod na zemjata ili tricifren kod koj ja odrazuva prirodata na organizacijata koja go koristi Internet. Odreden host kompjuter se odreduva deka pripa|a vo odredena zemja spored kodot na zemjata, iako toa ne zna~i deka kompjuterot fizi~ki se nao|a vo taa zemja. Ottuka, brojot na Internet hostovi za sekoja zemja mo`e da se smeta kako aproksimativna vrednost.

66 2.1. Nadvore{na isklu~enost

Zoran KOSTOV

Dobro e poznato deka zemjite od Zapadniot Balkan vo golema merka bea nadvor od intenzivniot proces na gradewe na informaciskoto op{testvo vo Evropa, poradi decenijata na regionalna nestabilnost i seriozni ekonomski problemi. Nedovolnata razvienost od minatoto, tekovniteegzistencionalni problemi i nepredvidlivosta na idninata sozdadoa milje na nepovolni uslovi za voveduvawe na novi IKT i ovie se glavnite pri~ini zo{to, so isklu~ok na eden primer, nivoata na Internet penetracija vo ovie zemji e mala vo odnos na podatocite objaveni kako evropski prosek5. Propu{taweto ili zadocnuvaweto na golemite evropski e-inicijativi, ne zna~i deka teoretski ne e mo`no edna dr`ava da napravi skok vo koristeweto na najnovite IKT i da dobie konkurentni prednosti, no prilo`enite podatoci poka`uvaat deka ova vo realnosta ne se slu~uva. Od dvata najva`ni indikatori - brojot na Internet korisnici i hostovi vo 2004 godina, prviot poka`uva 3 do 15 pati poniski vrednosti od evropskiot prosek vo Albanija, Bosna i Hercegovina, Makedonija i Srbija i Crna Gora. Hrvatska, vo toj odnos, pretstavuva zabele`itelen isklu~ok, pribli`uvaj}i se do evropskiot prosek. Sli~na e sostojbata i so stapkata na rast, bidej}i za prvite ~etiri dr`avi vo poslednite pet godini istata ne e zadovolitelno visoka (2000-2004). Vsu{nost, vo relativna smisla, rastot e pogolem od prosekot vo Evropa - vo godinata na globalniot Internet bum (2000), startnata pozicija na Albanija e nesporedliva so evropskiot prosek - 126 pati poniska, dodeka pet godini podocna zemjata e samo 13 pati zad prosekot na kontinentot. Sepak, vo apsolutni vrednosti, tendencijata e daleku pobavna od potrebnoto, osobeno ako se gleda seriozno na celite na Informacisko op{testvo za site.

Prose~nata stapka vo Evropa (40 dr`avi, spored kategorizacijata na ITU) gi vklu~uva i Isto~na Evropa, Rusija, Belorusija, Ukraina i Ermenija.

Globalni tendencii i lokalni implikacii: Sajber ... Internet korisnici na 100 `iteli, 2000 - 2004

67

Izvor: ITU, Internet indicators: Hosts, Users and Number of PCs, 2000-2004.

Prvata sugestija e deka prika`anite nivoa na penetracija se vo direktna relacija so ekonomskiot razvoj. Kako {to ve}e be{e ka`ano, osobeno golem broj Internet korisnici se zabele`uva vo Hrvatska, koja e isto taka ima najvisok BDP po `itel vo regionot. Hrvatskiot broj, vsu{nost, go dostignuva evropskiot prosek vo 2003, {to, ako ne se raboti za pogre{no tolkuvawe, e navistina golemo dostignuvawe. Sepak, Hrvatska ne go pravi istiot isklu~ok od drugite zapadno-balkanski zemji vo odnos na brojot na Internet hostovi. Taa se nao|a daleku nad vtororangiranata Srbija i Crna Gora, no ne e tolku zna~itelno blisku do prosekot vo Evropa. Pritoa, ona {to zaslu`uva vnimanie e faktot {to vo Albanija ima isklu~itelno mal broj Internet hostovi, i toa kako rezultat na pogolem broj pri~ini, me|u koi i sistemski nedostatoci - dolgotrajni prekini na elektri~noto napojuvawe ili nerazviena telefonska infrastruktura. Vo ovoj kontekst, interesno e da se spomene implikacijata izvedena od ovie dva indikatori. Imeno, maliot broj Internet hostovi logi~no rezultira so siroma{ni sodr`ini, primarno od lokalna (nacionalna) priroda, vo slu~ajot na zemjite od Zapaden Balkan - nespredlivo so ona {to e dostapno na globalno nivo. Zaradi toa, siroma{nata ili irelevantna sord`ina privlekuva mal broj Internet korisnici, i toa, vo golema merka go objasnuva faktot zo{to brojot na Internet hostovi e tolku mal.

68

Zoran KOSTOV Internet hostovi na 10 000 `iteli, 2000 - 2004

Izvor: ITU, Internet indicators: Hosts, Users and Number of PCs, 2000-2004.

So drugi zborovi, ako zapadnobalkanskite zemji se vo mo`nost da obezbedat zna~itelno koli~estvo Internet sodr`ini od interes za pogolem del od nivnoto naselenie, brojot na Internet korisnici mo`e isto taka zna~itelno da se zgolemi. Vo momentov, Hrvatska e isklu~ok od ovaa situacija - pobaruva~kata (nivo na penetracija na Internet korisnici) e mnogu pogolema od ponudata (nivo na penetracija na Internet hostovi), i ne postoi drug na~in osven da se postigne ramnote`a (so zgolemuvawe na nivoto na penetracija na Internet hostovite) vo bliska idnina. Sepak, za drugite zemji od Zapaden Balkan, pra{aweto koe se postavuva e: koj mo`e da go prekine ovoj magepsan krug? 2.2. Vnatre{na isklu~enost Vo osnova, vnatre{nata sajber isklu~enost se zasnova na razlikite me|u razli~nite populaciski grupi, odnosno na informaciskite neednakvosti koi postojat vnatre vo op{testvoto. Ovie disproporcii se sporedlivi so drugite neednakvosti vo op{testvoto, vo mnogu slu~ai determinirani od klasnata struktura i tretmanot na malcinskite grupi. Sepak, premnogu ednostavno e da se misli deka jazot me|u informaciski bogatite i informaciski siroma{nite vnatre vo dr`avite pretstavuva ednostavno preslikuvawe na postoe~kite podelbi. Imeno, nekoi avtori (vidi: Wolf, 2005: on-lajn), upatuvaat na of-lajn i on-lajn

Globalni tendencii i lokalni implikacii: Sajber ...

69

podelbi, na toj na~in obiduvaj}i se da go odvojat realniot svet od ograni~uvawata na sajber prostorot. Pokraj toa, vo globalni ramki, onie koi se smetaat za informaciski bogati - bilo toa da se odnesuva na poseduvawe na personalen kompjuter, koristewe na Internet ili pristap do obuka - po~esto se ma`i, mladi, vraboteni i od sredna ili visoka klasa. Od druga strana, kategoriite na lu|e koi se naj~esto marginalizirani vo ovoj pogled se lu|eto so niski prihodi. Isto taka, tri socijalni grupi se osobeno ~esto identifikuvani kako rizi~ni vo smisla na isklu~enost od informaciskoto op{testvo, bez ogled na toa dali tie se siroma{ni ili ne: `enite, postarite lica i ruralnoto naselenie - poradi nesoodvetnosta na infrastrukturata koja im e na raspolagawe. Vo nasoka na toa, re~isi sekade na globalno nivo postoi zabele`itelna podelenost dol` rasnite/etni~kite linii - odredeni rasni/etni~ki grupi imaat daleku poniski stapki na poseduvawe kompjuter i Internet pristap od drugi. No, za zemjite od Zapaden Balkan, podatoci za vakva isklu~enost ne postojat. Kako {to mo`e da se zaklu~i od dosega ka`anoto, so postoe~kata podelenost ne se sozdavaat homogeni grupi. Istata mo`e da se klasificira spored brojni demografski faktori, bidej}i sekoj mo`e da bide kategoriziran vo pove}e grupi, odnosno mnogumina se soo~uvaat so pove}ekratni nedostatoci/prepreki. Vo tabelata dadena podolu e napraven obid za korelacija na Internet korisnicite vo zapadnobalkanskite zemji vo odnos na vozrasta, polot, mesto na `iveewe (urbano/ruralno), dodeka raspolo`ivite podatoci za semejniot prihod, vrabotenosta, obrazovanieto i profesijata kako faktori ne bea dovolno standardizirani, i poradi toa ne bea zemeni vo korelacijata. Vsu{nost, ne postoi edinstven standard za starosna podelba, nitu pak na~in za procenka i merewe na drugite grupi vo odnos na upotrebata na Internet. Nepostoeweto na ovie standardi rezultira vo nedostatok na komparabilni podatoci, poradi {to podolu obrabotenite indikatori se samo delumno korisni. Vrz osnova na raspolo`ivite podatoci za trite zemji, jasno se gleda deka starosnata distribucija na Internet korisnicite go otslikuva soodvetnoto nivo na ekonomski razvoj. Imeno, vo starosnata grupa nad 45 godini pripa|aat licata koi go napu{tile obrazovniot sistem pred ili tokmu vo vremeto na

70

Zoran KOSTOV

pojavata na Internet, i ovaa kategorija morala da ima ili da najde seriozen motiv za sovladuvawe na nepoznatata tehnologija. No, bez ogled na motivot i pri~inite - rabota ili zadovolstvo - tie se re~isi po pravilo pridru`eni so ekonomska i socijalna blagosostojba, i ovaa logika vo golema merka objasnuva zo{to populacijata nad 45 godini koja koristi Internet, dostignuva 20% vo pro{irenata EU, sporedeno so 15% vo Hrvatska, 6,5% vo Srbija i Crna Gora i samo 3,8% vo Makedonija.

Starosna, polova i prostorna distribucija na Internet korisnicite

Sources: IFC, Internet and e-Commerce in Albania, 2000; Dholakia & Kshetri, Gender Asymmetry in the Adoption of Internet and e-Commerce, 2002; eSEE, Regional ICT Sector Status and Usage Report, 2004; Metamorphosis, General data about the situation regarding the ICT in Macedonia, 2004 (data derived); Demunter, The Digital Divide in Europe, 2005 (data derived).

Od druga strana, raspolo`ivite podatoci ne uka`uvaat na postoewe na golem jaz vo upotrebata na Internet me|u polovite, so mal isklu~ok na Bosna i Hercegovina - najverojatno poradi kulturolo{kite specifiki. Vo osnova, ne postoi drugo objasnuvawe za vakviot rodov balans, osven veruvaweto deka `enite i ma`ite vo zemjite od Zapaden Balkan se ednakvo bogati ili siroma{ni, odnosno imaat ednakov pristap do obrazovniot sistem. Od svoja strana, se ~ini deka urbano-ruralnata podelba na upotrebata na Internet e relativno jasna, so silna korelacija vo odnos na nivoto na ekonomski razvoj, i mo`no, no nedo-

Globalni tendencii i lokalni implikacii: Sajber ...

71

volno istra`eno vlijanie na drugi faktori: nesoodvetna infrastruktura, ponisko nivo na obrazovanie na potencijalnite korisnici i specifi~nata forma na kulturolo{ko docnewe vo prifa}aweto na novite tehnologii. Podatocite sobrani za potrebite na ova istra`uvawe, osobeno za Albanija i Bosna i Hercegovina, kade 99% od Internet korisnicite se urbano naselenie, se razo~aruva~ki. Dopolnitelno ote`nuva~ka okolnost e {to ovie podatoci ne mo`at da se sporeduvaat so evropskata statistika, koja vo posledno vreme urbanoto i ruralnoto naselenie go razlikuva samo spored penetracija na {irokopojasniot Internet. 3. Interpretirawe na rezultatite, pro{iruvawe na debatata Iako necelosni i nedovolno sporedlivi, indikatorite obraboteni vo dosega{niot tekst poso~uvaat deka informaciskata neednakvost e pra{awe so mnogu aspekti - nekoi so pogolemo zna~ewe a nekoi ne tolku relevantni. Vo taa smisla, pove}e pri~ini ja spre~uvaat po{irokata penetracija na Internet vo zemjite od Zapaden Balkan. Spored edna logika, i da ima dovolno pari, nema dovolno pismenost za upotrebata na IKT da stane {iroko rasprostraneta. Ako i ima dovolno nivo na pismenost, toga{ ima nedovolna razvienost na telefonskata infrastruktura ili soodvetna zamena so koja bi se obezbedila {iroka rasprostranetost i upotreba na kompjuterite. Ako pak, postoi zadovolitelna telefonska infrastruktura koja bi ovozmo`ila {iroka upotreba na Internet, toga{ ne postoi dovolen broj kompjuteri koi bi ja iskoristile prednosta na postoeweto na vakvata telefonska infrastruktura. I seto ova, se razbira, mo`e da se kupi - ako niskite prihodi po glava `itel vo ovie zemji nediktiraat poinakva realnost. 3.1. Prihodite kako po~etna determinanta Koga prose~niot Bruto nacionalen prihod (BNP) po `itel vo edna zemja e ne{to povisok od cenata na prose~no opremen prenosliv (laptop) kompjuter, te{ko mo`e da se zamisli masoven pristap i koristewe na Internetot vo taa zemja. Lu|eto vo vakvi zemji mo`ebi imaat na~in i sredstva da gi pokrijat

72

Zoran KOSTOV

ednokratnite tro{oci, kako {to se kupuvaweto kompjuter i dopolnitelna oprema, no verojatno pogolem problem se redovnite dopolnitelni tro{oci na pristapot do kompjuterskata mre`a. Od druga strana pak, zemjite koi ve}e imaat digitalni resursi imaat mo`nost da obezbedat pove}e, kako rezultat na {to opa|a~kiot trend na cenite na visoko kvaliteten Internet pristap ovozmo`uva vklu~uvawe i koristewe na uslugata od s pogolem broj lu|e. Kako {to e ve}e spomenato, razlikata e vo prose~niot BNP po `itel. Za o~ekuvawe e, Hrvatska so 6.590 USD da bide na vode~kata pozicija vo ovaa grupa zemji, nasproti ostanatite ~etiri ~ij BNP po `itel se dvi`i me|u 2.080 i 2.620 USD. Najsiroma{nata od site - Albanija, ima nad sedum pati ponizok prihod po `itel od evropskiot prosek, dodeka najbogatata ima samo dva pati ponizok BNP po `itel od prose~nata vrednost za Evropa. Sepak, visinata na Bruto nacionalniot prihod na edna zemja e va`en no, sekako ne i edinstven uslov koj vlijae na Internet penetracijata vo zemjata. Na grafikot vo prodol`enie mo`e da se vidi impresivnata zalo`ba na zapadnobalkanskite nacii kon dostignuvawe i koristewe na prednostite na Internet, i pokraj niskite prihodi, pa duri i golemata siroma{tija. Trendot poka`uva deka ovie zemji, so isklu~ok na Albanija, se mnogu posiroma{ni vo op{t smisol otkolku vo odnos na Internet penetracijata. So drugi zborovi, lu|eto `rtvuvaat golem del od svoite materijalni dobra so cel da ostanat povrzani - i vo odnos na brojot na Internet korisnici i na brojot na Internet hostovi. Kako {to mo`e da se zabele`i, Hrvatska i Srbija i Crna Gora imaat najdobra iskoristenost na svojot ekonomski potencijal vo odnos na Internet penetracijata, i dvete poka`uvaj}i mnogu povisoki vrednosti na ovoj soodnos od evropskiot prosek. Na primer, 100 `iteli na Hrvatska imaat BNP agregat od 659.000 USD i 29 Internet korisnici me|u niv, nasproti evropskiot prosek od 1.434.000 USD za 100 `iteli i samo 32 Internet korisnici. Vo ovoj odnos, podobra iskoristenost na ekonomskiot potencijal od evropskiot imaat i Makedonija i Bosna i Hercegovina. Re~isi identi~na e sostojbata so u{te eden parametar - Internet hostovi na sekoj milion USD od BDP. Vo toj odnos, ako

Globalni tendencii i lokalni implikacii: Sajber ...

73

prethodniot soodnos na odreden na~in zboruva za odnesuvaweto na poedinecot, ovoj parametar go meri odnesuvaweto na celoto op{testvo, ili vo najmala raka - na nacionalnata ekonomija. I vo ovoj slu~aj, ~etiri od pette zapadnobalkanski zemji imaat podobar soodnos na Internet hostovi na sekoj milion USD od nivniot BDP, vo sporedba so evropskiot prosek. Vo relativen smisol, tie imaat pove}e Internet hostovi (na milion USD).
Internet korisnici na agregat od 100.000 USD od BNP po `itel i Internet hostovi na 1 milion USD od BDP vo 2004 godina

Izvori: ITU, Internet indicators: Hosts, Users and Number of PCs, 2000-2004; World Bank (2005) World Development Indicators 2004.

Na krajot, sli~na karakterizacija mo`e da se napravi i za u{te edna dopolnitelna indikacija za najdobrata mo`na iskoristenost na ograni~enite resursi - vo ovoj slu~aj, kompjuterite.6 So ogled deka najva`niot faktor koj pridonesuva za niski stapki na koristewe na Internet se visokite tro{oci za oprema nasproti prihodite, pri sporedbata na brojot na Internet korisnici nasproti brojot na kompjuteri se nametnuva zaklu~okot deka naselenieto na Srbija i Crna Gora povtorno poka`uva najgolema posvetenost vo obidot za koristewe na pridobivkite od Internet, i pokraj ograni~enite resursi vo odnos na kompjuterskata oprema.

Treba da se ima predvid deka na Internet mo`e da se pristapi i preku mobilen telefon, a taa mo`nost ne e zemena pri presmetuvaweto na navedenite soodnosi.

74

Zoran KOSTOV Internet korisnici na 1 kompjuter vo 2004 godina

Izvor: ITU, Internet indicators: Hosts, Users and Number of PCs, 2000-2004.

3.2. Infrastruktura Koga se zboruva za infrastrukturata kako faktor koj vlijae na Internet penetracijata, naj~esto se misli na raspolo`ivosta na elektri~na energija i telefonski linii. Vo toj odnos, snabdenosta so elektri~na energija ne se smeta za pre~ka na Internet penetracijata vo zemjite od Zapaden Balkan. Restrikciite i prekinot na dovod na struja vo Albanija se ~esti, no od kvalitativen aspekt, ne se nitu predvidlivi nitu lesno merlivi. Vo kvantitativen odnos, ovoj trud smeta deka zemjite od Zapaden Balkan se dovolno pokrieni, odnosno deka dovolen broj doma}instva imaat priklu~ok do elektroenergetskata mre`a. Od svoja strana, telefonskata infrastruktura ima svoj udel vo nivoto na Internet penetracija, bidej}i vo osnova, preku telefonska linija se obezbeduva prvo nivo na Internet pristap. Postojat i drugi mo`nosti za konektirawe na Internet, vklu~uvaj}i i kabelska televizija i distributivnata mre`a za elektri~na energija, no sepak, telefonskata infrastruktura e re~isi sekoga{ prviot izbor, kako rezultat na lesnata dostapnost i malite tro{oci na opremata za konektirawe (na pr. modem). Ottuka, smetaj}i ja telefonskata infrastruktura kako eden od osnovnite preduslovi za podobrena Internet penetracija, tabelata vo prilog jasno gi predo~uva razli~nite startni pozicii na zemjite od Zapaden Balkan.

Globalni tendencii i lokalni implikacii: Sajber ... Telefonski pretplatnici kako procent od vkupnoto naselenie vo 2004 godina

75

Izvor: ITU, Population, GDP, total telephone subscribers and total telephone subscribers per 100 people, 2004.

Kako {to se zabele`uva, Hrvatska e povtorno na vrvot me|u razgleduvanite zemji, so broj na telefonski pretplatnici re~isi kolku i vkupnoto naselenie, voedno iblisku do evropskiot prosek. Vo drugite zemji ovoj soodnos razli~no zaostanuva. Vrz osnova na ovie startni pozicii, eden ne mnogu precizen7 no lesno merliv parametar, relevanten na tezata na ovoj trud, e nivoto na iskoristuvawe na postoe~kata telefonska infrastruktura vo odnos na koristeweto na Internet. Povtorno, Hrvatska ima najdobar soodnos na ovie dva indikatori, celosno sporedliv so prosekot vo Evropa. Imeno, re~isi sekoj tret telefonski pretplatnik vo Hrvatska e Internet korisnik, dodeka vo Albanija ovoj soodnos e eden Internet korisnik na sekoi dvaeset telefonski pretplatnici.

Ovoj parametar bi bil poto~en koga bi se pravela sporedba na brojot na telefonski pretplatnici nasproti brojot na Internet pretplatnici. Na ovoj na~in, napravena e golema aproksimacija, pod pretpostavka deka sekoj Internet korisnik koristi posebna telefonska linija.

76

Zoran KOSTOV Internet korisnici kako procent od brojot na telefonski pretplatnici vo 2004 godina

Izvori: ITU, Population, GDP, total telephone subscribers and total telephone subscribers per 100 people, 2004; ITU, Internet indicators: Hosts, Users and Number of PCs, 2004.

Na krajot na ovoj del treba da se napomene deka podatocite za telefonskata infrastruktura koi se koristeni za celite na ovoj trud, se mereni isklu~ivo kvantitativno. Za `al, kvalitetot na infrastrukturata, koj inaku e mnogu va`en element za podlaboka analiza na sajber isklu~enosta e te{ko da se utvrdi, kako rezultat na nedostatokot na standardizirani indikatori. Kako {to e ve}e ka`ano, informaciskoto op{testvo promovirano so inicijativite e-Europe i e-Europe+ vklu~uva i ekspanzija na Internet povrzanosta koja gi nadminuva kriteriumite zasnovani isklu~ivo na infrastrukturata. Taa se fokusira na isporaka na {irokopojasni Internet uslugi koi se karakteriziraat so parametri kako {to se kapacitet, sigurnost i brzina. No ovie podatoci, koga se vo pra{awe zemjite od Zapaden Balkan, se mnogu te{ko dostapni. 3.3. Pismenost Kako {to be{e ka`ano pogore, terminot digitalna podelenost se odnesuva i na razlikite na odredeni grupi vo odnos na nivnata sposobnost za efikasno koristewe na IKT, poradi razli~nite nivoa na pismenost i tehni~ki ve{tini. Iako se o~ekuva poseduvawe odredeno nivo na pismenost za koristewe na spektarot od novi tehnologii, sepak nivoto na pismenost ~estopati izostanuva od debatite okolu digitalnata podelenost.

Globalni tendencii i lokalni implikacii: Sajber ...

77

Imeno, glaven argument za vakvata sostojba e faktot {to nastapuvaweto na {irokopojasnata Internet konekcija i nejzinite aplikacii ovozmo`uva nova promena vo situacijata, kako rezultat na audio-vizuelnata dimenzija na mediumot, poradi {to korisnikot nema da ima tolku golema potreba od posebna pismenost ili tehni~ki ve{tini. Od druga strana, pak, stoi argumentot deka novite tehnolo{ki alatki mo`e da nametnat cela paleta aspekti na nekonvencionalna pismenost koi napoedinecot bi mo`ele u{te poefektivno da mu koristat, odnosno da mu ovozmo`at podobro da procenuva i prepoznava kvalitetna sodr`ina. Se prepora~uva, pokraj osnovnata pismenost, da se zemat predvid i aspektite kako {to se kompjuterska pismenost, prosledena so kontekstualna pismenost, mediska kreativnost, op{testvena kompetentnost i odgovornost. Nekoi avtori odat u{te podaleku. Karvin, na primer, predlaga, pokraj osnovnata pismenost na ~itawe i pi{uvawe, debatata za digitalnata podelenost da gi zeme predvid i funkcionalnata, a ponatamu i profesionalnata, tehnolo{kata, informaciskata i adaptivnata komponenta (vidi: Carvin, 2000), dodeka Kac i Rajs imaat mnogu pogeneralen pristap. Tie tvrdat deka golem broj od pre~kite za poednakov pristap mo`ebi le`at dlaboko vo kulturolo{kiot kontekst (Katz & Rice 2002: 34). Sepak, jasno e deka vklu~uvaweto na ovie aspekti pretstavuva golem predizvik vo mnogu oblasti, od obrazovanie do gra|anska anga`iranost, dodeka nivnoto ignorirawe mo`e da prerasne vo najgolema bariera za u~estvoto vo informaciskoto op{testvo. Vo me|uvreme, Imaj}i predvid deka ovie pra{awa ne se predmet na empirisko istra`uvawe duri ni vo razvienite zemji, debatata e postavena na ona {to e vo momentot na raspolagawe. Vo taa smisla, so ogled na faktot {to osnovnata pismenost vo zemjite od Zapadniot Balkan se dvi`i me|u 94,6% kaj vozrasnata populacija vo Bosna i Hercegovina, do 98,7% kaj vozrasnoto naselenie vo Albanija (vidi: UNDP, 2005), istata ne mo`e da se smeta za bariera vo nasoka na podobruvawe na Internet penetracijata. Duri, vo nekoi izve{tai (vidi: e-SEEurope, 2004), akcentot e staven na sposobnosta za koristewe na angliskiot jazik - u{te edna komponenta na pismenosta koja e klu~na za zgolemuvawe na sajber vklu~enosta, a povrzana so u{te eden zna~aen faktor na Internet penetracijata - korisnata sodr`ina.

78 3.4. Pove}e od pristap

Zoran KOSTOV

Vo prethodniot tekst be{e navedeno deka vo ranite denovi na analizata na digitalnata podelenost, glavniot fokus e stavan na dostapnosta na Internet po razumna cena. Ovoj metod promovira{e politika koja pristapot go stava{e kako krajna cel, namesto da go tretira kako sredstvo za postignuvawe na odredeni razvojni celi. Sepak, so zgolemuvaweto na brojot na lica koi imaat eftin ili besplaten Internet pristap po bilo koj osnov (na toj na~in menuvaj}i ja sopstvenata pozicija na digitalno isklu~eni), postaveni se osnovite za preispituvawe na metodot na merewe na ednostavniot pristap do tehnologijata. Imeno, ova s pove}e se tretira kako zna~ajno ~ovekovo pravo (Katz & Rice, 2002: 84), i takvoto gledi{te na agendata postavuva mnogu posofisticirani pra{awa. Noviot fokus, se razbira, e pomesten na kvalitetot na dvete - i na pristapot i na koristeweto. Denes, od edna strana se merat karakteristiki kako {to se brzina na obrabotka i drugi performansi na kompjuterot, nadopolneti so kvalitetot na konekcijata i dopolnitelnite uslugi. Od druga strana, stoi edno drugo pra{awe - pristapot do korisna i kvalitetna sodr`ina. Vo nekoi trudovi opi{an kako novata granica na digitalnata podelenost, problemot so korisnata sodr`ina se ~ini e najkompleksniot od site navedeni, i toj e voedno povrzan so u{te edno krucijalno pra{awe - {to pravat lu|eto dodeka se na Internet? Toa pretstavuva eden vid vakuum me|u ona {to na lu|eto im treba i ona {to e na raspolagawe on-lajn (Couldry 2004: 191) i takviot vakuum ima svoja logika i dinamika, koja ne sekoga{ e povrzana so problemot na samiot pristap. Ednostavno, mo`e da se zamisli deka za nekolku decenii golem del od svetskoto naselenie }e poseduva kompjuter i pristap do mre`ata i }e bide vo mo`nost da gi koristi, no i natamu mo`e da se o~ekuva deka lu|eto }e pravat s pogolem broj razli~ni raboti dodeka se on-lajn. Ako sodr`inata koja e dostapna preku Internet primarno im slu`i na potrebite i interesite na potro{uva~kata klasa (osobeno na pobogatata), toga{ klasata so poniski primawa, ponisko obrazovanie i malcinskite grupi nema da go koristat Internet duri i da imaat pristap, tvrdat Kac i Rajs (Katz & Rice 2002: 25) i vakvoto zgolemuvawe na jazot vo upotrebata na Internet mo`e da ima dalekuse`ni efekti. Za

Globalni tendencii i lokalni implikacii: Sajber ...

79

`al, ovie neednakvosti ne mo`e da se nadminat so ednostavno obezbeduvawe kompjuter i Internet pristap za sekogo, i poradi toa, nekoi avtori velat deka upotrebata na digitalnata podelenost kako avtonomen koncept vo analiziraweto na socijalnata isklu~enost treba da bide staveno na preispituvawe. Tie tvrdat deka, vsu{nost, rezultatot od ovaa situacija povtorno }e bide determiniran od socijalniot kontekst, i me|u drugoto od vidot na kompleksni interakcii me|u sopstvenosta, regulativata, tehnologijata i ideologijata (Lister et al., 2003: 200).

4. Zaklu~ok Izlo`enoto vo ovoj trud ima za cel da dade dokazi za postoe~kata informaciska neednakvost i nejzinite socijalni implikacii vo zemjite od Zapaden Balkan. Pokraj prezentacijata i analizata na nivoata na Internet penetracija, napravena e sporedba na ovie parametri so nekolku ekonomski i socijalni indikatori. Vo taa smisla, i pokraj te{kotiite koi proizleguvaat od nekomparabilnosta na podatocite i napravenite aproksimacii, razlikite se lesno voo~livi. Imeno, o~igledno e deka vo odnos na nadvore{nata sajber isklu~enost zapadniot Balkan ne pretstavuva homogena grupa na zemji. Na vrvot na ovaa grupa, so indikatori koi uka`uvaat na golema vklu~enost, stoi Hrvatska, ~ija celokupna pozicija vo ovaa sfera e blisku do prosekot na 40 evropski zemji. Na dnoto se nao|a Albanija, so strukturni i sistemski slabosti, vo najgolem del nasledeni od minatoto, pa ottuka i te{ko nadminlivi. Najednostavnata sugestija e deka vo osnovata na digitalnata podelenost le`i razvojnata podelenost, dodeka problemot so Internet penetracijata e od vtorosetepeno zna~ewe. Vo Hrvatska, zemjata oja e digitalno najpodgotvena od zemjite koi se predmet na ova istra`uvawe, nadminuvaweto na osnovnata nadvore{na digitalna podelenost vo odnos na nivoto na Internet korisnici mo`e da se slu~i lesno i najverojatno }e se slu~i mnogu skoro. Lu|eto koi sakaat pristap do Internet, vo osnova mo`at da go dobijat, bez ogled dali imaat pristap vo svoite domovi. Za hrvatskoto naselenie, navistina, ova e pra{awe na izbor a ne na dostapnosta na Internet. Drugite ~etiri dr`avi se soo~eni so redica predizvici, me|u koi i sla-

80

Zoran KOSTOV

bata kupovna mo} na doma}instvata, infrastrukturni nedostatoci i nesoodvetna pismenost na naselenieto. Vo odnos na Internet hostovi, sostojbata e polo{a. Site pet zemji imaat niska penetracija na Internet vo odnos na direktno povrzani kompjuteri koi hostiraat odredena sodr`ina pod lokalen domein. Ograni~enata mo} na biznis sektorot e edna od pri~inite za vakvata sostojba, zaedno so slabata ekonomska situacija, infrastrukturnite nedostatoci i predizvicite so pismenosta. Sli~ni pri~ini se sogledani i vo slu~ajot so vnatre{nata isklu~enost. Pokraj siroma{noto naselenie, najmaginalizirani grupi vo smisla na ograni~enosta na pristapot se povozrasnata populacija i lu|eto koi `iveat vo ruralni sredini. Sepak, pokraj neednakvostite opi{ani dosega, za da se razbere po{irokoto zna~ewe na digitalnata podelenost, va`no e da se pogledne i {to lu|eto pravat so tehnologijata i {to mo`at da najdat dodeka se on-lajn. Ova, povtorno go diskreditira obidot za binarna podelba na onie koi imaat i onie koi nemaat pristap, kako na~in na poednostavuvawe na pra{awe koe vo osnova e mnogu kompleksno. Edna implikacija na ovaa kompleksnost e toa {to kriti~noto pra{awe za sajber isklu~enosta - pristapot - ne smee da se tretira kako cel sama za sebe, tuku kako kvalitativno i kvantitativno sredstvo kon povisokata cel za postoewe na inkluzivno op{testvo. Vo taa smisla, a so cel da se maksimiziraat mo`nostite za celosno u~estvo i participacija, postoi potreba za voveduvawe na specifi~ni socijalni, ekonomski i obrazovni politiki. Od site navedeni, na individualno nivo obrazovanieto se smeta za klu~na. Ova treba da podrazbira pove}e od ednostavna obuka za koristewe na raspolo`ivite tehnolo{ki alatki, koja naj~esto se narekuva kompjuterska pismenost. , poedinecot treba da gi nau~i i osnovite na ona {to se narekuva informaciska pismenost. Sepak, obezbeduvaweto kompjuteri i Internet pristap i natamu ostanuva del od pove}eslojnoto re{enie za navedeniot problem. Kontinuiranoto zastapuvawe za porasprostranet i pokvaliteten pristap e isto taka od golemo zna~ewe. I seto ova treba da se napravi vo relativno kus vremenski period. So namaluvaweto na edna tehnolo{ka neednakvost se javuva druga, kako rezultat na toa, bez ogled {to onie koi denes nemaat pristap utre }e stanat korisnici, tie i natamu }e zaostanuvaat zad drugite. [tetata na individualno i op{testveno

Globalni tendencii i lokalni implikacii: Sajber ...

81

nivo ostanuva ili se javuva duri i kaj podocne`noto voveduvawe na Internet. Se razbira, lu|eto i natamu mo`e da izberat da ne go koristat Internet, od bilo koja pri~ina. No, ova treba da bide svesna i informirana odluka. Vo mnogu slu~ai, nebiduvaweto del od mre`ata mo`e da ~ini poskapo odo{to da se bide del od nea, i toa e na~inot na koj treba da razmisluvame za sajber isklu~enosta - ne da go smetame brojot na konekcii, tuku da gi merime posledicite od (ne)povrzanosta vo mre`ata.

82 Rezime Ovoj tekst prezentira podatoci koi se odnesuvaat na informaciskata neednakvost, posebno digitalnata podelenost, nejzinite pri~ini i posledici vo zemjite na Zapaden Balkan: Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Makedonija i Srbija i Crna Gora. Toj e zasnovan na kvantitativna analiza na penetracijata na Internet, na nacionalno i, kade {to e vozmo`no, na vnatre-socijalno nivo, vkrstena so nekolku ekonomski i socijalni indikatori, i so odvoena analiza na posledovatelnite barieri na pristap i upotreba. Glavniot zaklu~ok na ovoj tekst e deka nitu zapadnobalkanskite zemji mo`at da se smetaat za homogena grupa, nitu pak nivnite op{testva pre`ivuvaat ednostavna diferencijacija. Edna implikacija na ovaa kompleksnost e deka kriti~noto pra{awe na sajber isklu~enosta - pristapot kon Internet - ne smee da bide tretirano kako cel za sebe, tuku kako kvalitativno i kvantitativno okarakterizirano sredstvo za postigawe inkluzivno op{testvo. Zoran KOSTOV

Zoran KOSTOV

GLOBAL TENDENCIES AND LOCAL IMPLICATIONS: CYBER EXCLUSION OF AND WITHIN WESTERN BALKAN COUNTRIES Abstract This paper intends to present evidence concerning the information inequality, particularly digital divide and its causes and consequences in the Western Balkan countries: Albania, Bosnia & Herzegovina, Croatia, Macedonia and Serbia & Montenegro. It is based on quantitative analysis of the Internet penetration levels, both on national and where possible intra-societal level, cross-referred to several economic and social indicators, with successive barriers of entry and use analysed separately. The main argument in the paper is that neither Western Balkan can be considered as homogenous group of countries, nor their societies experience simple differentiation. One implication of this complexity is that the critical issue of the cyber exclusion - access - must not be treated as a goal in itself, but as a quantitatively and qualitatively attributed mean towards achieving inclusive society.

Globalni tendencii i lokalni implikacii: Sajber ...

83

Bibliografija: Barnes, Susan B. (2003) Computer Mediated Communication: Human-to-Human Communication Across the Internet, Allyn and Bacon, Boston. Bhalla, Ajit and Frederic Lapeyre (1997) Social Exclusion: Towards an Analytical and Operational Framework, Development and Change, Vol. 28, pp. 413-433, Blackwell Publishers, London; Carvin, Andy (2000) More Than Just Access: Fitting Literacy and Content into the Digital Divide Equation, Educause Review, November/ December, pp 3847, Available: http://www.educause.edu/pub/er/erm00/ articles006/erm0063.pdf (Accessed: August 24, 2005); Castells, Manuel (1996) The Rise of the Network Society, Blackwell Publishers, London; Castells, Manuel (2001) The Internet Galaxy: Reections on the Internet, Business, and Society, Oxford University Press, Oxford; Couldry, Nick (2004) The Digital Divide, in Gauntlett, David and Ross Horsley (eds.) Web Studies, pp. 185-194, Edward Arnold Publishers, London; Demunter, Christophe (2005) The Digital Divide in Europe, European Communities, Brussels, Available: http://epp.eurostat.cec.eu.int/cache/ ITY_OFFPUB/KS-NP-05-038/EN/KS-NP-05-038-EN.PDF (Accessed: December 3, 2005) Dertouzos, Michael (1997) What Will Be: How the New World of Information Will Change Our Lives?, Harper Collins, New York; Dholakia, Ruby Roy and Nir Kshetri (2002) Gender Asymmetry in the Adoption of Internet and e-Commerce, Available: http://www.crito.uci. edu/noah/HOIT/HOIT%20Papers/Gender%20Asymmetry.pdf (Accessed: November, 12 , 2005) European Commission (2000) eEurope: An Information Society for All, Available: http://europa.eu.int/information_society/eeurope/2002/ news_library/pdf_les/initiative_en.pdf (Accessed: August 21, 2005) eSEEurope (2004) eSEEurope Regional ICT Sector Status and Usage Report: Building an Information Society for All, Sarajevo, Available: http:// www.is.gov.ba/documents/publications/ICT_Sector_Status_Report_for_ South-Eastern_Europe%20Web.pdf (Accessed: September 12, 2005) IFC (2000) Internet and e-Commerce in Albania, Available: http:// www2.ifc.org/seed/PDFs/Internet_and_e-commerce_in_Albania.pdf (Accessed: June 1, 2005) ITU (2005) Basic indicators: Population, GDP, total telephone

84

Zoran KOSTOV

subscribers and total telephone subscribers per 100 people, 2004, Available: http://www.itu.int/ITU-D/ict/statistics/at_glance/basic04.pdf (Accessed: August 15, 2005); ITU (2005) Internet indicators: Hosts, Users and Number of PCs, 2004 (Available: http://www.itu.int/ITU-D/ict/statistics/at_glance/Internet04. pdf (Accessed: August 15, 2005); Katz, James E. & Ronald E. Rice (2002) Social Consequences of Internet Use: Access, Involvement and Interaction, MIT Press, Cambridge; Lister, Martin, Jon Dovey, Seth Giddings, Iain Grant, Kieran Kelly (2003) New Media: A Critical Introduction, Routledge, London. Metamorphosis (2004) General data about the situation regarding the ICT in Macedonia, Skopje, Available: http://www.metamorphosis.org.mk/ ict/brosura_eng.pdf (Accessed: August 30, 2005) Mitchell, William (1995) City of Bits: Space, Place and Infobahn, MIT Press, Cambridge; Norris, Pippa (2001) Digital Divide? Civic Engagement, Information Poverty and the Internet Worldwide, Cambridge University Press, Cambridge, Available: http://ksghome.harvard.edu/~pnorris/acrobat/ digitalch1.pdf (Accessed: September 30, 2005) Robins, Kevin & Frank Webster (1999) Times of Technoculture, Routledge, London; Tichenor, P.J., G. A. Donohue and C. N. Olien (1970) Mass media ow and differential growth in knowledge, Public Opinion Quarterly, 34, pp. 159-170, Columbia University Press; UNDP (2005) Human Development Report 2005, UNDP, Available: http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf (Accessed: October 30, 2005) Wolf, Laura (2005) Beyond Access: An Alternative Approach to Social Exclusion and the Internet, London School of Economics and University of Southern California, Available: http://tomcat.tektix.com/cost/content/ documents/Beyond_Access_0612.ppt, Accessed: August 30, 2005); World Bank (2005) World Development Indicators 2004, Available: http://devdata.worldbank.org/data-query/ (Accessed: September 12, 2005)