Vladimir KANDIKJAN

KORISTI I TRO[OCI ZA REPUBLIKA MAKEDONIJA OD (NE)VLEGUVAWE VO EVROPSKATA UNIJA

rocesot na ekonomsko integrirawe, sam po sebe inicira i implicira mnogubrojni i dalekuse`ni promeni i posledici. Ekonomskata integracija e proces koj predizvikuva kako koristi, taka i ekonomski tro{oci. Za integracijata da bide uspe{na i prifatena od involviranite subjekti, taa treba da pretstavuva i da bide percepirana kako igra so pozitivna suma. Mnogubrojni studii koi gi analiziraat efektite od pro{iruvaweto na Evropskata unija (EU) kon istok uka`uvaat deka toa e proces od koj bi trebalo da profitiraat i zemjite aspiranti i zemjite ~lenki na Unijata. Razli~ni studii primenuvaat razli~ni metodologii i se odnesuvaat na razli~ni vremenski horizonti, no glavno site uka`uvaat deka stanuva zbor za igra so pozitivna suma.1
D-r Vladimir Kandikjan e profesor na Pravniot fakultet "Justinijan PrviSkopje

1 Vidi, na primer, Baldwin, Richard E. and al., (1997), European Commission, (2001a), European Commission,

24

Vladimir KANDIKJAN

Od bogatata i obemna literatura2 koja{to gi istra`uva koristite i tro{ocite od asocirawe kon EU za zemjite od Centralna i Isto~na Evropa, ili pak za zemjite od Jugoisto~na Evropa, mo`e da se izvle~at nekolku zna~ajni i relevantni distinkcii i soznanija: z razlikuvawe na tro{oci i koristi vo fazata na predasociraweto i po stanuvaweto polnopravna ~lenka na Unijata; z postoewe na makroekonomski, razvojni i strukturni efekti; z implikacii koi se manifestiraat na kus, sreden i dolg rok; z sli~no na prethodnoto, no sepak razli~no, razlikuvawe stati~ni i dinami~ni efekti; z efekti koi mo`at polesno da se kvantificiraat, efekti koi mo`e samo da se (pr)ocenat i kvalitativni efekti; z direktni i indirektni efekti. Od zna~ewe e da se ima predvid deka, poradi dimenziite na ekonomskata mo} i golemina na Republika Makedonija (RM), no i na celiot Zapaden Balkan, efektite od nejzinoto (negovoto) asocirawe kon Unijata za nea se re~isi zanemarlivi. Naprotiv, tro{ocite i koristite od vlezot vo Unijata za RM (i za celiot Zapaden Balkan) se izvonredno zna~ajni. Isto taka, bitno e da se sogledaat i tro{ocite na alternativnoto scenario: ne vleguvawe vo Unijata. Celosnoto ocenuvawe i sogleduvawe na tro{ocite i koristite od ~lenstvoto vo EU bi zna~elo analiza na slednite pra{awa i efekti: efekti od pridru`uvawe na carinskata unija; efekti od slobodnoto pru`awe uslugi; efekti od migracijata na rabotna sila; slobodno dvi`ewe na kapitalot; efekti od priklu~uvawe kon monetarnata unija; eliminirawe na necarinskite barieri, harmonizacija na standardite i primenata na acquis communautaire; efekti od primenata na regulativata na Interniot pazar; impaktot na Zaedni~kata zemjodelska politika i dru-

(2001b), European Commission (2002a), Inotai, Andras, (1999), Mortensen, Jorgen and Richter, Sandor, (2003). 2 Bi navele samo del od relevantnata literatura: Angelov, Ivan, (2000), Baldwin, Richard E. and al., (1997), Dimitrijevi}, Bojan, (2002), European Commission, (2001a), IMF, (2000), Inotai, Andras, (1999), Mortensen, Jorgen and Richter, Sandor, (2003), Tupy, Marian, (2003).

Koristi i tro{oci za R. Makedonija od (ne) vleguvawe vo EU

25

gite zaedni~ki politiki; efekti od koristewe na strukturnite fondovi; vlijanieto vrz industriskata i regionalnata struktura na ekonomijata.3 Vo ramkite na ovoj trud, najnapred se govori za nekoi od pozna~ajnite ekonomski koristi za Republika Makedonija od celosnoto integrirawe vo EU. Potoa, se analiziraat tro{ocite {to gi predizvikuva asociraweto i za~lenuvaweto vo Unijata. Na krajot, se naveduvaat implikaciite od eventualnoto nevleguvawe vo Unijata. Ekonomski koristi od prisposobuvaweto i vlez vo EU Op{to gledano, mereweto na ekonomskite koristi od asociraweto i vlezot vo EU e pote{ko i pomalku precizno od utvrduvaweto na tro{ocite {to gi predizvikuva i nametnuva ovoj proces. Najglobalnata polza od pristapuvaweto i zabrzuvaweto na procesot na asocirawe e svrzana so, i proizleguva od, akceleriraweto na reformite koi se neophodni za izgradba na edna funkcionira~ka i efikasna pazarna ekonomija. Kreiraweto na povolen ekonomski ambient i klima, sozdavaweto na soodvetni institucii i nivnoto osposobuvawe za sproveduvawe na soodvetnata regulativa bi trebalo da se reflektiraat i vrz zabrzuvawe na tempoto i dinamikata na ekonomskiot raste`. Ve}e vo fazata na asociraweto (fakti~ki so potpi{uvaweto na SSA) so asimetri~noto otvarawe na pazarot na EU za golem broj industriski stoki zna~itelno se olesnuva pristapot4
3 Bidej}i celosnoto prou~uvawe na efektite, vklu~uvaj}i go podetalnoto kvantificirawe na oddelnite, kako globalni makroekonomski, taka i na mikroekonomskite i sektorskite efekti, pretpostavuva raspolagawe so mnogu pove}e materijalni i ~ove~ki resursi, vo ramkite na ovoj trud se davaat samo globalnite sogleduvawa i grubi procenki zasnovani vrz komparativnite analizi. Sporedi, Mortensen, Jorgen and Richter, Sandor, (2003), p. 19. Vo sekoj slu~aj, treba postojano da se ima predvid deka i samata EU e podlo`na na dinami~ni promeni, razvoj i prisposobuvawa, {to na procesot na integrirawe mu dava karakteristiki na svoevidno postignuvawe na podvi`na cel ("moving target"). 4 Stanuva zbor za zna~itelno, a ne potpolno, otvorawe na pazarot, bidej}i i ponatamu ostanuvaat raznovidnite i mnogubrojni necarinski barieri. Celosnoto liberalizirawe na pazarot }e nastapi duri vo momentot na za~lenuvawe koga, so pristapot kon Edinstveniot pazar, is~eznuvaat kakvi bilo pre~ki za slobodno dvi`ewe na stokite, uslugite, trudot i kapitalot.

26

Vladimir KANDIKJAN

na ogromniot evropski pazar i se sozdavaat potencijalni uslovi za zgolemuvawe na izvozot. Od druga strana, gradualnoto otvorawe na doma{niot pazar i raste~kata nadvore{na konkurencija }e go zgolemi pritisokot vrz doma{nite subjekti za pobrzo prisposobuvawe, modernizacija i zgolemuvawe na nivnata kompetitivnost. Po za~lenuvaweto mo`e da se o~ekuva podobruvawe na me|unarodnata kompetitivnost i kako rezultat na koristewe na poevtini proizvodni faktori i na poniski tro{oci poradi celosnoto ukinuvawe na carinite. Vo onaa mera vo koja }e napreduva prisposobuvaweto na ekonomijata na barawata za ~lenstvo vo Unijata i nejzinoto fakti~ko integrirawe vo nea, vo taa mera mo`e da se o~ekuva namaluvawe na politi~kiot rizik (t. n. efekt na premija na rizikot) i zgolemuvawe na prilivot na stranskite direktni investicii. Od svoja strana, prilivot na stranski direktni investicii preku transferot na tehnologija, know how i pristapot do stranskite pazari, }e ima povratno povolno vlijanie vrz restrukturirawe na ekonomijata. Vrz zabrzuvaweto na ekonomskiot raste` pozitiven efekt bi imale i razvojot na povisoki formi na industriska sorabotka, zaedni~kite vlo`uvawa, specijalizacijata i vospostavuvaweto na dolgoro~ni delovni vrski so firmi od EU. Namaluvaweto na uvoznite ceni, predizvikano od gradualnoto reducirawe na carinite, }e pridonesuva za podobruvawe na blagosostojbata na potro{uva~ite. Voedno, primenata na rigoroznite sigurnosni i zdravstveni standardi koi{to va`at vo Unijata }e vlijae vrz podobruvawe na kvalitetot na zna~itelen broj proizvodi. Podobruvaweto na blagosostojbata na potro{uva~ite, po dvata osnova, }e dojde do izraz osobeno so za~lenuvaweto vo Unijata. Zgolemenata stranska konkurencija, od svoja strana, }e ima pozitivno vlijanie vrz stabilizacijata na doma{nite ceni i vrz namaluvaweto na monopolskata pozicija na doma{nite proizvoditeli. Integriraweto vo Unijata, koja{to so poslednoto pro{iruvawe }e broi skoro polovina milijarda naselenie, pozitivno bi vlijaelo na podobruvawe na specijalizacijata i vrz efikasnata alokacija na resursite. Stopanskite subjekti bi mo`ele da profitiraat od zgolemenata ekonomija na obem (economies of scale), a zgolemenata konkurencija bi vlijaela vrz namaluvawe na iks neefikasnosta. Povolno vlijanie vrz dinamikata na ekonomskiot raste` bi trebalo da imaat i pozitivnite indi-

Koristi i tro{oci za R. Makedonija od (ne) vleguvawe vo EU

27

rektni politi~ki efekti kako {to se: zgolemuvawe na bezbednosta vo zemjata, geostrate{kite prednosti {to gi nosi ~lenstvoto vo EU, zgolemenata stabilnost, vladeeweto na pravoto, i voop{to unapreduvaweto na demokratskiot ambient. Kombiniranoto dejstvo od zgolemenite investicii, blagodarenie na finansiskite transferi od EU, zgolemeniot priliv na stranski direktni investicii, raste`ot na vrabotenosta, kako i povisokata vkupna faktorska produktivnost, predizvikana od pomestuvawata vo sektorskata kompozicija na autputot i od primenata na strukturnite reformi, bi mo`ele da pridonesat za postignuvawe na zna~itelno povisoki stapki na ekonomski raste`.5 Integriraweto vo EU nametnuva usvojuvawe na izvozno orientirana strategija na razvoj koja{to, spored bogatata empiriska evidencija, se poka`a kako superiorna vo odnos na strategiite bazirani vrz doma{nata pobaruva~ka. So cel da se unapredi procesot na integrirawe na zemjitekandidati vo Unijata, taa im obezbeduva finansiska poddr{ka, kako vo fazata na pred akcesijata, taka i po za~lenuvaweto. Makedonija vo momentov e korisnik na sredstva od programata KARDS (Community Assitance for Reconstruction, Development and Stabilisation), koja{to e nameneta za poddr{ka na procesot na stabilizacija i asocijacija na Zapaden Balkan. Prose~niot iznos na koristeni sredstva, vo periodot 2002-2004 godina, iznesuva 43,5 milioni EVRA. Namenata na ovie sredstva e osobeno naso~ena vrz: razvojot na javnite institucii i administracijata zaradi unapreduvawe na demokratijata i vladeeweto na pravoto, obnova, razvoj i reforma na stopanstvoto, i unapreduvawe na regionalnata sorabotka.

5 Pove}e studii za efektite od integracijata vrz ekonomskiot raste` na zemjite kandidati poka`uvaat deka tie se pozitivni. Taka na primer, spored procenkite na Evropskata komisija vo zavisnost od intenzitetot na prezemenite strukturni reformi grupata na nekoga{nite osum zemji kandidati bi mo`ela, vo periodot 2000-2009 godina, da postigne povisoki stapki na raste` pome|u 1.3 i 2.1 procenti vo sporedba so stapkite {to bi se realizirale do kolku ne se priklu~at na Unijata. European Commission (2001a), p. 39.

28

Vladimir KANDIKJAN

So steknuvaweto na statusot kandidat za ~lenstvo na Makedonija bi stanale dostapni sredstvata za poddr{ka na asociraweto od programite ISPA (Instrument for Structural Policies for Pre-accession) i SAPARD (Special Accession Programme for Agriculture and Rural Development). Kone~no, so za~lenuvaweto Makedonija bi imala pristap i do fondovite nameneti za pomalku razvienite zemji-~lenki (Strukturnite fondovi, Kohezioniot fond i Zaedni~kata zemjodelska politika). Vkupnata o~ekuvana suma na sredstvata {to bi se dobivale od Strukturnite i Kohezioniot fond bi se dvi`ela okolu 3 % od BDP na zemjata. 6 [to se odnesuva do vremenskata traektorija na o~ekuvanite pozitivni efekti, mo`e da se pretpostavi deka tie }e imaat raste~ka linija. Kako {to e poznato, Makedonija ve}e e korisnik na finansiski resursi od Unijata.7 Drugite pozitivni efekti mo`e da se o~ekuva da dobijat vo intenzitet so steknuvawe na statusot kandidat za ~lenstvo, odnosno so oficijalnata pokana za otpo~nuvawe na pregovorite za ~lenstvo. Koristite svojot maksimum bi go dostignale po za~lenuvaweto vo Unijata. Na krajot bi potsetile deka dinamikata i dimenziite na vistinskoto realizirawe na o~ekuvanite i potencijalni pozitivni efekti, vo najgolema mera, zavisi od re{itelnosta i intenzivnosta na sproveduvaweto na neophodnite reformi i prisposobuvawa vo zemjata-kandidat. Komparativnoto iskustvo poka`uva deka onie zemji, koi{to otidoa najdaleku vo prisposobuvawe na svoite ekonomii na barawata za ~lenstvo vo Unijata, poka`uvaat i najdobri ekonomski rezultati izrazeni preku povisoki stapki na ekonomski raste`, pogolem priliv na stranski direktni investicii i sl.8

6 Sredstvata {to gi dobivaat Grcija i Portugalija od Strukturnite i Kohezioniot fond iznesuvaat okolu 3 % od nivniot BDP. Spored nekoi istra`uvawa efektot od ovie sredstva vrz ekonomskiot raste` vo periodot 1989-1999 godina se izrazuva vo stapka na ekonomski raste` povisoka za 9.9 % za Grcija i 8.5 % za Portugalija, vo odnos na onaa {to bi bila postignata bez nivno koristewe. European Commission, (2001b), p. 54. 7 Vo periodot 1992 do 2003 godina vkupnata finansiska pomo{ na Unijata za RM, po najrazli~ni osnovi, iznesuvala 606,56 milioni EVRA. European Commission (2003), p. 5. 8 Vidi, na primer, IMF (2000) i EBRD (2003).

Koristi i tro{oci za R. Makedonija od (ne) vleguvawe vo EU

29

Ekonomski tro{oci od asocirawe i ~lenstvo vo EU Koga stanuva zbor za asociraweto i ~lenstvoto vo EU vo javnosta preovladuva misleweto, ili podobro re~eno o~ekuvaweto, deka toa nosi samo, ili pred s, pozitivni efekti za Republika Makedonija. Mnogu pomalku se govori za cenata ili tro{ocite {to se svrzani so posakuvanoto ~lenstvo vo Unijata. A tie, nitu se bezna~ajni, nitu zanemarlivi. Naprotiv, tro{ocite {to treba da se napravat vo tekot na asociraweto i za~lenuvaweto se ogromni i raznovidni. Generelno tie mo`at da se grupiraat vo ~etiri pogolemi grupi: (i) tro{oci za razvoj na moderno zakonodavstvo kompatibilno so acquis-to na EU, (ii) tro{oci za usvojuvawe i primena na evropskite standardi vo pove}e oblasti, (iii) tro{oci za celosna modernizacija na proizvodniot potencijal, i (iv) drugi tro{oci.9 Tro{ocite svrzani so usvojuvaweto na evropskto acquis se dosta heterogeni: po~nuvaj}i od preveduvaweto na acquis-to i soodvetnoto usoglasuvawe na makedonskoto zakonodavstvo so evropskoto, preku negovata implementacija i sproveduvawe (enforcement) pa s do razvoj na efikasna i odgovorna javna administracija i adekvatni institucii. Preveduvaweto na okolu 97000 stranici tekst, kolku {to vo momentov go so~inuvaat acquis-to, i formalnoto harmonizirawe na na{eto zakonodavstvo so evropskoto se polesniot del od zada~ata.10 Mnogu pote{ko e efikasnoto sproveduvawe i izvr{uvawe na regulativata vo sekojdnevnata praktika. So cel da se promenat dlaboko ra{irenite naviki, svrzani so verbata vo normativniot optimizam, nepo~ituvaweto na zakonot i redot, nedoverbata vo javnite institucii i sudstvoto, otsustvoto na demokratski tradicii, neophodni se radikalni reformi i su{tinsko osposobuvawe na sudstvoto i postojnite i novite institucii {to }e se kreiraat za dosledno po~ituvawe i sproveduvawe na zakonskata regulativa.

9 Sporedi Angelov, Ivan, (2000). Toj detalno gi elaborira prvite tri grupi tro{oci vrz primerot na Bugarija. 10 Patem, treba da se ima predvid deka acquis-to ne e stati~no, tuku deka e podlo`no na promeni i pro{iruvawa. Ottamu, kolku pove}e se odlaga i trae akcesijata tolku pogolemi }e bidat i tro{ocite svrzani so negovoto usvojuvawe i implementirawe.

30

Vladimir KANDIKJAN

Vo vtorata grupa vleguvaat tro{ocite neophodni za da se postigne po~ituvawe na visokite i rigorozni standardni koi{to vladeat vo Unijata, a se odnesuvaat na za{titata na ~ovekovata okolina, modernizacijata na transportot, telekomunikaciite, generiraweto i transmisijata na energija, bezbednosta na rabota i zdravstvenata za{tita, unapreduvaweto na socijalnite standardi, za{titata na potro{uva~ite, proizvodstvoto i obrabotkata na zemjodelski proizvodi, veterinarno-sanitarnata kontrola i drugo.11 Za ilustracija na goleminata na ovie tro{oci }e navedeme deka samo za postignuvawe na evropskite standardi vo oblasta na za{tita na ~ovekovata okolina, izdatocite na zemjite od Centralna i Isto~na Evropa, na sreden rok, bi trebalo da iznesuvaat, vo prosek me|u 2 i 3 % od BDP. 12 Procenetite tro{oci za postignuvawe na evropskite standardi vo oblasta na za{tita na ~ovekovata okolina, za Bugarija iznesuvaat 16 milijardi dolari, ili okolu 6 % od BDP vo period od 20 godini (Angelov, Ivan, 2000, p. 3). Ispolnuvaweto na visokite evropski standardi, }e ima nesomneno pozitivni efekti vrz blagosostojbata i kvalitetot na `ivotot vo zemjite-kandidati, no, od druga strana, visokite tro{oci na prisposobuvawe pretstavuvaat seriozen tovar za ekonomijata, vo celina, i za kompetitivnosta na stopanskite subjekti od novite ~lenki. Za namaluvawe na negativnite implikacii od celosnoto prisposobuvawe na evrospkite standardi se prepora~uva zgolemuvawe na finansiskata poddr{ka na zemjite-kandidati, kako i usvojuvawe na podolgi tranzicioni periodi osobeno za naj~uvstvitelnite oblasti. Koga stanuva zbor za ekolo{kite standardi se istaknuvaat naodite od raste~kiot broj istra`uvawa spored koi{to postoi pozitivna korelacija me|u za{titata na okolinata i ekonomskiot raste` (Tupy, Marian, 2003, p. 1). Kone~no, trgnuvaj}i od faktot deka visokite evropski standardi se primereni za razvienite ekonomii, postojat i mislewa spored koi tie se "suboptimalni za nacii koi se nao|aat srede "takeoff" fazata na nivniot raste`#.13

11 Ona {to go navedovme vo prethodnata fusnota za usvojuvaweto na acquis-to podednakvo se odnesuva i za postignuvaweto na evropskite standardi vo razli~nite oblasti. 12 Navedeno spored Deppler, Michael and Schiff, Jerald (2002), p. 3. 13 Navedeno spored, Baldwin, Richard and al., (1997), p. 128.

Koristi i tro{oci za R. Makedonija od (ne) vleguvawe vo EU

31

Tretata grupa tro{oci se svrzani so celosna modernizacija na proizvodstveniot potencijal vo site ekonomski sektori: zemjodelstvoto, industrijata i uslugite. Tie se neophodni za da se osposobat za izdr`uvawe na konkurencijata {to vladee na edinstveniot pazar i za da ovozmo`at postignuvawe na odr`livi stapki na raste`. Imaj}i ja predvid akutelnata kapitalna, tehni~kotehnolo{ka i kadrovska opremenost vo makedonskoto stopanstvo potrebni se ogromni investicii za nejzino podobruvawe, kako i osposobuvawe na ekonomskite subjekti da se spravat so predizvicite na informati~koto op{testvo i Novata Ekonomija.14 ^etvrtata grupa tro{oci e najheterogena. Od mnogubrojnite drugi tro{oci bi gi izdvoile slednive: z mikroekonomskite tro{oci za firmite, koi ne }e mo`at da ja izdr`at konkurencijata od EU, izraeni preku nivno likvidirawe i (vremeno) zgolemuvawe na nevrabotenosta; z svrzano so prethodnoto, zgolemuvawe na tro{ocite za finansirawe na socijalnite programi; z namaluvawe na buxetskite prihodi poradi namaluvawe na carinite; z zgolemuvawe na uvozot i pritisokot vrz odr`livosta na deficitot vo tekovnata smetka na platniot bilans; z po za~lenuvaweto tro{ocite za alimentirawe na fondovite i buxetot na EU. [to se odnesuva do gorenavedenite tro{oci, del od niv vsu{nost bi nastanale i bez priklu~uvaweto kon EU bidej}i se implicitni na procesot na tranzicijata od komandna vo efikasna pazarna ekonomija. Za zemjite koi s u{te ne gi re{ile gorlivite problemi na tranzicijata kako {to e RM paralelnoto podgotvuvawe za ~lenstvo vo Unijata mo`e da pretstavuva dopolnitelen tovar. Ottamu, bi se slo`ile so Angelov koj konstatira deka iako tranzicijata i akcesijata se komplementarni procesi,

14 Spored procenkite na Angelov, na Bugarija }e trebaat najmalku 110-120 milijardi $ vo slednite 25-30 godini za da postigne kompetitivnost pribli`na na onaa na evropskiot i globalniot pazar. U{te pove}e, nejze }e e potrebna edna nova generacija so moderni znaewa, rabotna disciplina i soodvetno socijalno odnesuvawe. Angelov, (2000), p. 3.

32

Vladimir KANDIKJAN

sepak nivnata sekvencijalna implementacija bi bila pomalku ma~na, otkolku simultanata (Angelov, Ivan, 2000, p. 13). Sprotivno od traektorijata na koristite od integriraweto, vremenskata distribucija na tro{ocite, bi mo`elo da se o~ekuva da bide najintenzivna vo pretpristapnata faza, a da po~ne blago da opa|a neposredno po priemot vo polnopravno ~lenstvo. Aproksimativnite procenki uka`uvaat deka pozitivnite neto-efekti od procesot na asociraweto vo Unijata bi trebalo da se o~ekuvaat duri po priemot vo polnopravno ~lenstvo. Dopolnitelnite detalni i prodlabo~eni analizi na korista i tro{ocite od integriraweto vo Unijata bi ovozmo`ile dobivawe porealna i poto~na slika za naporite {to treba da se napravat, kako i za o~ekuvanite efekti. Toa e osobeno va`no za pravilno informirawe na javnosta i na site relevantni subjekti vo dr`avata za ona {to gi o~ekuva na patot kon polnopravno ~lenstvo vo Unijata. Na krajot, bi uka`ale deka distribucijata na tro{ocite i koristite od asociraweto, kako vo pogled na nivniot obem, taka i vo odnos na vremenskoto manifetsirawe, vo (naj)golema mera zavisat od (ne)uspe{nosta na politikite {to gi vodi zemjatakandidat. Od edna strana, pravilno dizajniranite i celosno sprovedeni poltiki mo`at da gi namalat tro{ocite i zgolemat koristite u{te vo pretpristapnata faza. Od druga strana, kolku e procesot pointenziven i pobrz tolku e pomal i jazot me|u fazata na podgotvuvawe za ~lenstvo i fakti~koto za~lenuvawe (Inotai, Andras, 1999, p. 8). Ekonomski tro{oci od nevleguvaweto vo EU Ekonomskite tro{oci za Republika Makedonija od nevleguvaweto vo EU bi bile ogromni i neprifatlivi. Vo vreme na naglasena globalizacija na ekonomskite tekovi mo`nostite na RM da vodi nezavisna otvorena ekonomska politika, pri postojnoto nivo na razvienost i pri aktuelnata faza na tranzicija kon funkcionira~ka i efikasna pazarna ekonomija, se prakti~no isklu~eni. Nepriklu~uvaweto kon EU - kako najmo}na i edinstvena ekonomska integracija vo Evropa, za Makedonija bi zna~elo namaluvawe na potticite i pritisocite za ekonomski reformi, bi gi obeshrabrila prilivite na stranski direktni investicii i bi gi namalila izgledite za postignuvawe povisoki

Koristi i tro{oci za R. Makedonija od (ne) vleguvawe vo EU

33

stapki na ekonomski raste`. Voedno, toa bi zna~elo gubewe pristap kon zna~ajni finansiski sredstva vo periodot na pretpristapuvaweto i, u{te pove}e, po priemot vo ~lenstvo. Imaj}i ja predvid mo}ta na EU asimetri~no da gi definira uslovite na trgovskite odnosi so zemjite koi{to ne se nejzini ~lenki, mnogu mra~nite perspektivi dokolku Makedonija intenzivno ne se podgotvuva za vlez vo EU, kako i ogromnite ekonomski tro{oci od nevleguvaweto vo Unijata, prakti~no ne postoi ekonomski prifatliva alternativa na akcesijata na Makedonija vo Unijata. Vpro~em, toa go potvrduva i komparativnoto iskustvo, odnosno odlukite na ostanatite evropski zemji vo tranzicija, koi{to, bez isklu~ok, se opredelija za pristapuvawe kon Unijata. Ottamu, bi se slo`ile so Ivan Angelov koj konstatira deka vistinskoto pra{awe ne e dali da se vleze vo Unijata ili ne, tuku, koga i pod koi uslovi?! (Angelov, Ivan, 2000, p. 16).

34 Rezime Avtorot na ovoj tekst gi razgleduva ekonomskite koristi i tro{oci od asocijacijata i idnoto vleguvawe na Republika Makedonija vo Evropskata unija. Nasproti popularnoto sfa}awe, spred koe, adhezijata so EU nosi samo koristi, avtorot se osvrnuva na nekolku kategorii zna~itelni tro{oci. No, toj gi analizira i koristite. Zemaj}i gi predvid razli~nite vremenski strukturi na tro{ocite i koristite, pozitivnite neto efekti mo`e da se o~ekuvaat po vlezot vo Unijata. Sepak, poradi ogromnite tro{oci od nevleguvaweto vo Unijata, se ~ini deka ne postoi druga izdr`ana alternativa na udvojuvaweto na naporite za stanuvawe ~lenka na Unijata vo {to poskoro vreme.

Vladimir KANDIKJAN

Vladimir KANDIKJAN BENEFITS AND COSTS FOR REPUBLIC OF MACEDONIA FROM (NON)ACCESSION TO EUROPEAN UNION Abstract The author of this paper deals with the economic benefits and costs of association and future accession of the Republic of Macedonia to the European Union. Contrary to the popular view, according to which, the adhesion to the EU brings only benefits, the author emphasizes several groups of considerable costs. He analyses the benefits, as well. Having in mind the different time patterns of the costs and the benefits, the positive net-effects might be expected only after the adhesion to the Union. Nevertheless, due to the huge costs of non-joining the Union, it seems that there is no viable economic alternative to doubling the efforts in order to become a member of the Union as soon as possible.

Koristi i tro{oci za R. Makedonija od (ne) vleguvawe vo EU

35

Literatura 1. Angelov, Ivan, (2000), Costs and Benefits of Bulgarian Integration in the EU, http://www.iki.bas.bg/Cvita/angelov/index.htm. 2. Avranitopoulos, Constantine and al., (editors), (2003) EU Integration and the Future of Souteastern Europe, Constantions Karamanlis Institute for Democracy, Athens. 3. Baldwin, Richard E. and al., (1997), The costs and benefits of eastern enlargement: the impact on the EU and central Europe, Economic Policy, April 1997. 4. Boromisa, Ana-Maria, (2001), The First Round of Eastern Enlargement of the EU Possible Implications for Croatian Trade, Draft Version, Paper presented for the Third Annual Conference European Trade Study Group, Brussels, 14-16, September 2001. 5. Deppler, Michael and Jerald, Schiff (2002), Short-Term Gains Versus Long-Term Challenges, IMF, http://www.imf.org. 6. Dimitrijevic, Bojan, (2002), Comparative analysis of costs and benefits of European Union accession in the selected countries, SCEPP, November 2002. 7. EBRD, (2003), Transition Report, London. 8. European Commission (1997), Agenda 2000, July 16, 1997, http:/ /www.europa.eu.int . 9. European Commission, (2000), Enlargement: Preparing for Accession, http://www.europa.eu.int. 10. European Commission, (2001a), The Economic Impact of Enlargement, Directorate General for Economic and Financial Affairs, Enlargement Papers, No 4, June 2001, http://www.europa.eu.int. 11. European Commission, (2001b), Enlargement argumentaire, Directorate General for Economic and Financial Affairs, Enlargement Papers, No 5, September 2001, http://www.europa.eu.int. 12. European Commission (2001c), European Union enlargement: a historic opportunity, http://www.europa.eu.int. 13. European Commission (2002a), Enlargement: Basic Arguments, 29 April 2002, http://www.europa.eu.int. 14. European Commission, (2003), The EU's relations with the FYROM, http://www.europa.eu.int. 15. European Commission, (2004a), Proposal for a Council decision on the principles, priorities, and conditions contained in the European Partnership with the FYROM, http://www.europa.eu.int. 16. European Commission, (2004b), Stabilisation and Association

36

Vladimir KANDIKJAN

Report 2004 for FYROM, Commission Staff Working Paper, http:// www.europa.eu.int. 17. IMF, (2000), World Economic Outlook. 18. Inotai, Andras, (1999), Benefits and Costs of EU Enlargement for present members, first-round candidates and other associated countries, Paper presented at the Annual Conference on Development Economics held in Paris. 19. Mortensen, Jorgen and Richter, Sandor, (2003), Measurement of Costs and Benefits of Accession to the European Union for Selected Countries in Central and Eastern Europe, WIIW Working Paper, No. 263. 20. Samardzija, Visnja and al., (2002), Hrvatska i EU: koristi i troskovi, IMO, Zagreb. 21. Tupy, Marian, (2003), EU Enlargement: Costs, Benefits, and Strategies for Central and Eastern European Countries, Policy Analysis, No. 489.