Zoran KOSTOV

TELEVIZIJATA I JAVNATA SFERA: EVROPSKOTO NASPROTI ISKUSTVOTO VO SAD

dealiziraniot, liberalen model na ramnote`a me|u vladinata akcija i potrebite na civilnata sfera, vo svojata klasi~na novovekovna koncepcija podrazbira neutralna zona za slobodna komunikacija me|u javnosta (op{testvoto) i javnata vlast (dr`avata). Spored toa sfa}awe, institucionalniot na~in na formirawe na javnoto mislewe se vr{i glavno preku sredstvata za masovno komunicirawe, a preku niv se ostvaruva i reverzibilnoto vlijanie koe{to instituciite na politi~kiot sistem se stremat da go nametnat i so toa da obezbedat poddr{ka na politi~kata javnost. Na sredstvata za masovni komunikacii im e priznata ulogata na semo}ni i nezamenlivi faktori vo formiraweto na javnoto mislewe, poradi {to se javuvaat golem broj konkurenti koi{to se borat da dojdat do vlijanie vrz niv, a so toa i do vlijanie vrz odnesuvaweto na gra|anite i vlasta. I pokraj golemite dostigawa vo formuliraweto razli~ni vidovi teoretski

M-r Zoran Kostov e student na doktorski studii na Pravniot fakultet vo Skopje i izvr{en urednik na spisanieto Evrodijalog.

140

Zoran Kostov

instrumentarium za implementacija na ovoj koncept, toj vo praktikata e podlo`en na razli~ni deformacii. Razvojot na politi~kite, ekonomskite i socijalnite odnosi vo sekoja zaednica oddelno, nosi vlijanija koi se reflektiraat na najrazli~ni na~ini, od monopolizirawe na javnata debata, vklu~uvaj}i i razli~ni vidovi manipulacija, do nejzino celosno marginalizirawe. Vakvata upotreba na mediumite ima razli~en generator, no dominiraat dr`avniot, javniot ili kvazi-javniot, uslovno karakteriziran kako evropski model na vladeewe koj masovnite mediumi i ostanatite posrednici gi kontrolira so sofisticirani politi~ki sredstva; i privatniot, ekonomski motiviran model koj dominira vo SAD, asociran so golemite, multinacionalni kompanii koi javnata debata ja tretiraat kako stoka za pazar od koja, vo krajna instanca treba da proizleze profit. Na toj na~in, korektivnata funkcija na javnoto mislewe vrz izvr{uvaweto na javnata vlast e vo direktna zavisnost od interesite na politi~kite i ekonomskite eliti. A tie interesi naj~esto ne se sovpa|aat so interesite na javnosta (gra|anite). Klasi~nata teorija za javnosta i javnata sfera Javnosta e op{testvena i politi~ka ramka - nadvore{niot svet, vo koj nastanuva i dejstvuva javnoto mislewe - slikite vo na{ite glavi1 . Taa e pridobivka i uslov na politi~kata demokratija, imanentna pojava na demokratskata civilizacija, op{t politi~ki faktor i sostaven del od politi~kata struktura na op{testvoto koj se javuva neposredno so pojavata na pazarot i nacionalnoto stopanstvo, kako i so pojavata na bur`oaskata nacionalna dr`ava. Pretpostavka na vospostavuvaweto javnost e prisustvoto na publika2 , vo spektarot na socijalni zaednici locirana me|u masata

1 2

Lippmann, 1922 Terminot publika vo ovoj trud glavno e upotrebuvan koga predmet na opservacija e generalnoto poimawe na javnosta (publicness, publicity). Spored ova sfa}awe, publikata ja so~inuvaat golem broj lu|e {to imaat zaedni~ki interesi ili delat zaedni~ka stav za nekoe pra{awe, povrzani od intelektot namesto od emocijata. Za razlika od masata koja se sobira na edno mesto i koja pretstavuva pritaena socijalna sila, publikata e disperzirana no ne i inertna - taa e pomobilna vo odnos na socijalnite nastani.

Televizijata i javnata sfera: Evropskoto nasproti ...

141

i pocvrsto oblikuvanite op{testveni organizmi - interesnite grupi, politi~kite partii i sl. Publikata se javuva kako pomobilen faktor na socijalnite nastani i se strukturira vo psiholo{ki vrski koi{to postojat me|u prostorno nepovrzani poedinci, koi{to se inspirirani od zaednica na duh ili idei, od zaedni~ki streme`i, stavovi itn. Najvlijatelniot moderen teoreti~ar na liberalnoto sfa}awe na javnosta, Jirgen Habermas, za nea zboruva otkako, vo istoriska smisla, }e bidat ispolneti uslovite za zadovoluvawe na negovata poznata definicija: sfera na privatni lu|e sobrani vo publika3 , oformena kako samostojna, avtonomna i kriti~ka protivte`a na javnata vlast otelotvorena vo dr`avata. A tie uslovi bezdrugo se privatnata inicijativa vo ekonomijata koja vo vremeto na klasi~niot liberalen kapitalizam od 19 vek }e go napu{ti krugot na semejnoto zadovoluvawe na potrebite i }e izleze na pazar, dostigawata vo sferata na slobodite na gra|aninot kako poedinec, privaten ~ovek i sopstvenik, i se ponaglasenata i pojasna potreba od komunikacija zaradi razmena na informacii i toa vo t.n. neutralna zona. Tamu, nivniot pristap bi trebalo da bide {iroko obezbeden, a diskusijata - javnata rasprava - oslobodena od bilo kakva dominacijata. Site koi u~estvuvaat vo nea nastapuvaat vrz ednakvi osnovi i za op{toto dobro. Biduvaj}i rezultat na polarizacijata me|u dr`avata i op{testvoto, koi na toj na~in se javuvaat kako javna i privatna sfera - neutralnata zona vsu{nost e idealiziranata pretstava za prostorot vo koj }e se odviva komunikacijata me|u vlasta i javnosta. Taka i nastanuva formata javno mislewe, preku koja politi~kata javnost i gi prenesuva na dr`avata barawata, voljata i potrebite na op{testvoto stanuvaj}i na toj na~in izvor na zamislenata op{ta soglasnost me|u razumot (javnosta) i zakonodavstvoto (vlasta). Takvata neutralnost na javnata sfera pritoa, upatuva kon `elbata za prevencija od kakva i da e dr`avna intervencija ili dominacija, kako i od privatno - kapitalisti~kata monopolizacija na javnata debata. Vakvoto objasnuvawe na neutralnosta sonuva za sloboda od kakvo i da e me{awe vo javnata sfera i sledstveno

Habermas, 1989

142

Zoran Kostov

za sloboda so nepre~eno izrazuvawe na participientite vo javnata debata i javniot `ivot. Toa bi trebalo da ja popre~i t.n. pulverzacija na kulturnata sfera, od ekonomijata i od dr`avata - preku upravuva~kite mehanizmi na parite i na mo}ta, koi bi dovele do svoevidna kolonizacija na javnata sfera. Me|utoa, opa|aweto na liberalnoto doba i jakneweto na dr`avniot protekcionizam vo eden istoriski period, temelno ja nagrizuva, spored Habermas, nedr`avnata priroda na gra|anskata javnost. Istoriskite promeni od krajot na 19 vek, nastanati pod pritisok na golemata socijalna neednakvost i rabotni~koto dvi`ewe, doveduvaat do proces koj toj go narekuva poop{testvuvawe na dr`avata ili podr`avuvawe na op{testvoto. Vo deceniite {to doa|aat, izvornoto poteklo i funkcii na gra|anskata javnost se gasat, a publikata stanuva pasivna i nekriti~ki receptivna - taa se vozdr`uva od politi~ko rezonirawe. Procesot na privatizacija na javnosta karakteristi~en za liberalnata dr`ava stanuva reverzibilen - proces na nejzina etatizacija. Nejzinata birokratija go pozajmuva i koristi javnoto mislewe, duri i ve{ta~ki go sozdava, se so cel da dobie poddr{ka na gra|anite koi se se pomalku javnost, a se pove}e bira~ko telo. Politi~kite partii ne se slu`at ve}e so informirawe zaradi prosvetuvawe i jaknewe na kriti~kata mo} na gra|anite, tuku mediumite se koristat samo kako sredstva so koi }e se sozdade raspolo`enie za polesno vladeewe. Kone~no, reakcija na ovie socio-ekonomski trendovi e jakneweto na novata desnica vo poslednite decenii na 20 vek koja, pomognata od tehnolo{ki superiornite sredstva za masovno komuniciirawe, sukcesivno go vra}a pazarot kako dominanten arbiter na potrebite na gra|anite. Raste vlijanieto na monopolisti~kite mediumski koncerni koi politi~arite gi pretvaraat vo mediumski yvezdi za{titeni od racionalno raspra{uvawe, a produciranite moderni kulturni formi gi integriraat subjektite vo depolitizirana kultura koja ja premostuva javnata sfera kako mesto kade pra{awata mo`at da bidat debatirani4 . I u{te pove}e, novokomponiranata super kategorija, t.n. media sfera ve}e e razviena do stepen da ja sodr`i i vklu~uva vo sebe Haber-

Stevenson, 1995

Televizijata i javnata sfera: Evropskoto nasproti ...

143

masovata javna sfera5 , namesto, vo klasi~noto sfa}awe, da bide samo vid na posrednik me|u nea i dr`avata. Toa pak ja vra}a nazad temata za efikasnata demokratija ~ekor ili dva nazad, vo sferata na idealiziranoto partnerstvo koe direktno }e zavisi od stepenot na odgovornosta na vladata, stepenot na avtonomija na javnosta i stepenot na relativnata sloboda na posrednicite - mediumite. Vo svojata priroda, tokmu javnite radiodifuzni mediumi bi trebalo da bidat srceto na vaka definiranoto partnerstvo vo javnata sfera: tie se javnata arena kade se odvivaat demokratskite procesi koi na toj na~in mo`at da bidat zabele`ani i ispituvani od sekogo. Vo taa smisla, za onie koi sakaat da go odr`at vaka formuliraniot poim za javnata sfera, voveduvaweto vo poimot javen radiodifuzen servis e zna~ajno od tri glavni pri~ini: istoriski, toj go ima zazemeno institucionalniot prostor koj ima izvesna nezavisnost i od krupniot biznis i od dr`avata, potencijalno obezbeduva nacionalna arena za razli~nostite na op{testvenite grupi koi mo`at da komuniciraat edna so druga i, se obra}a na javnosta/publikata pove}e kako na gra|ani a pomalku kako na potro{uva~i6 . Javniot radiodifuzen servis vo defanziva Vo eden demokratski sistem, javniot radiodifuzen servis treba da pretstavuva svoevidna institucija na gra|anskoto op{testvo, iako ~estopati ima indirektni i ponekoga{ nejasni vrski so dr`avata. Toj zavisi od demokratskiot kontekst vo ~ii ramki postoi, no sekako pridonesuva za za~uvuvawe i razvoj na demokratijata. Toj e, zna~i, del od edna nerazdeliva celina, na eden vnimatelno balansiran sistem na proverki i vospostavuvawe ramnote`a potrebna za za~uvuvawe na demokratskiot sistem. Eden standarden, evropski pristap pri definiraweto na premisite na negovoto postoewe e zasnovan na poznatite tri principi: univerzalnost, razli~nost i nezavisnost7. Potencirana e

5 6 7

Hartley, 1999 Stevenson, 1995 The European Institute for the Media, 2001

144

Zoran Kostov

socijalnata i kulturna misija na javniot servis, negovata uloga na korektor na proma{uvawata na pazarno orientiranite radiodifuzni sistemi, negovoto zna~ewe za ostvaruvawe na ekonomska polza vo po{iroka smisla - podobro informiran i podobro obrazovan auditorium8 e poaktiven i poproduktiven u~esnik vo ekonomskiot `ivot, kako i negovoto paternalisti~ko ubeduvawe deka publikata/auditoriumot ne e najdobriot sudija za toa kakva programa treba da dobiva. Vaka koncipiraniot javen radiodifuzen servis po definicija gi zadovoluva potrebite i na onie op{testveni grupi vo ramkite na auditoriumot koi se zanemareni od strana na komercijalnite radiodifuzeri, a posebno na razli~nite socijalni grupi so mal komercijalen potencijal. Pritoa, razli~nite definicii na javniot radiodifuzen servis go potcrtuvaat zna~eweto i na slobodata od obvrski kon bilo kakov izvor na sredstva poinakov od onie na samata javnost/publika9 . No, standardnoto formulirawe na mestoto i ulogata na javniot radiodifuzen servis koj treba da se posveti na zadovoluvawe na potrebite na gra|anite na koi im e potrebno da bidat celosno informirani pri donesuvaweto na nivniot sud vo vrska so toa kako tie sakaat da `iveat, poslednite dvaesetina godini se nao|a pod silen pritisok. Predominantnata politi~ka orientacija kon neoliberalizam i pojavata na novata desnica, pretpostavuvaj}i go pazarot pred dr`avata - ostvari golemo vlijanie na javniot sektor, vklu~uvaj}i go javniot radiodifuzen servis, negovata uloga i pole na aktivnost. Toj e denunciran zaradi visokite tro{oci koi gi ostvaruva, ograni~uvaj}i go pritoa i slobodniot protok na informacii preku restrikcijata na reklamiraweto, i onevozmo`uvaj}i go so toa fundamentalnoto pravo na izbor - namesto pazarot da bide ostaven - da odgovori na aktuelnite preferenci na javnosta/publikata. Dvi`e~kata sila zad ovie promeni proizvede svetski {iroka promena vo komunikaciskata politika - od javen servis kon pazarno voden sistem, paralelno izrazena preku

Vo ovoj trud upotrebata na terminot auditorium , korespondira so angliskiot termin audience, vo delot kade istiot se odnesuva na to~no fokusirana kategorija, na primer - televiziski auditorium. Vo prviot del na trudot, vo po{irok kontekst e koristen terminot publika . Lewis, 2001

Televizijata i javnata sfera: Evropskoto nasproti ...

145

komercijalizacija - privatizacija i deregulacija na radiodifuzniot prostor. Site ponovi studii imeno, za vesti i programi od javen karakter na javnite radiodifuzni stanici vo SAD, vodat do soznanija deka glasot na biznisot e mnogu posilen od site drugi, doveduvaj}i go vo pra{awe radiodifuzniot sistem osnovan so cel da obezbedi prisutnost na glasot na grupite koj poinaku ne bi bil slu{nat. Istra`uvawata sugeriraat deka cenata na pre`ivuvawe na javniot servis e zgolemenata komercijalizacija, postojanata naklonetost kon elitata i marginalizacijata na grupite vo op{testvoto na koi sistemot inicijalno treba da im slu`i. Predizvikuva~ot, vo liceto na globaliziranata i komercijalizirana televizija e, sekako, biznisot ~ija {to cel e da go maksimizira profitot na nejziniot sopstvenik. Sekoj aspekt od programata e podreden na ovaa cel, {to zna~i deka komercijalnite nasoki preovladuvaat vo sekoja faza na ureduva~kata politika - i pri procesot na nejzinoto sozdavawe, i pri procesot na nejzino izvr{uvawe. Vo takvi uslovi, slabee, se deformira i duri is~eznuva funkcijata na javniot radiodifuzen servis, do stepen nekoi od teoreti~arite da se pra{aat ...ne {to bi mo`elo da bidat mestoto i ulogata na javniot radiodifuzen servis, tuku dali takvo mesto i uloga voop{to postojat?10 . Pritoa, i oslabeniot javen radiodifuzen servis, a u{te pove}e - presilnite svetski televiziski mre`i, go pretvoraat nabquduvaweto na socio-politi~kata okolina i nepristrasnoto informirawe vo vrska so nastani koi mo`at da se odrazat vrz blagosostojbata na gra|anite, vo komunikaciski model vo ~ij centar se nao|a klasi~niot, neo-liberalen subjekt - racionalniot, nezavisen potro{uva~ koj go koristi pazarot za da gi istakne svoite `elbi. Raste~koto vlijanie na ovoj model ne e posledica na seriozna i promislena javna diskusija, tuku e izraz na raste~kata mo} na transnacionalnite mediumski korporacii koi koincidiraat so ekspanzijata na mo`nostite za distribucija 11 . Naso~uvaweto na vnimanieto na auditoriumot kon zna~ajni pra{awa, nastani i problemi koi se su{testveni za lu|eto kako gra|ani, na nivnite zaednici i op{testvoto vo celina e staveno vo

10 11

Tracey, 2001 Pauwels, 1999

146

Zoran Kostov

funkcija na politi~kite i delovnite konglomerati, za da ve}e na po~etokot na 21 vek mo`e da se konstatira deka bez ogled na razli~nite gledawa, ednostavnata vistina ostanuva - javniot radiodifuzen servis e opkru`en so neprijateli, od onie koi ne mu mislat dobro i, posebno vo Soedinetite Dr`avi, od {irokata i dlaboka indiferentnost na javnosta12 . U{te pove}e, obezbeduvaweto platforma za politi~arite i za interesnite grupi i ovozmo`uvawe pluralna javna debata na razli~ni pogledi, me|u nositelite na vlasta/mo}ta i masovnata publika - e svedeno, figurativno re~eno, na tretmanot na incidentite koi gi predizvukuvaat protivnicite na globalizacijata. Sozdavaweto mehanizam spored koj pretstavnicite na vlasta bi bile odgovorni za toa kako ja ostvaruvaat nivnata mo} - takanare~enata funkcija na ku~e-~uvar koja vklu~uva obvrska na nabquduvawe na vlastite i obelodenuvawe na kakvo bilo nesoodvetno rabotewe, naj~esto e kontrolirano od opozicionata elita, a edna od osnovnite, prosvetitelski funkcii na javnite mediumski servisi - pottiknuvaweto na gra|anite da u~at, izbiraat i da u~estvuvaat vo javniot `ivot e svedeno na ubeduvawe da go konsumiraat ponudeniot repertoar. Na toj na~in, ~etiriesetina godini13 po nivnoto formulirawe, se dostignati predupreduva~kite teoretski opservacii na Jirgen Habermas, deka javnata diskusija vovle~ena vo biznisot i samata stanuva roba, po {to javnosta/publikata e transformirana - od subjekt koj rezonira za kulturata taa stanuva potro{uva~ na kulturnite dobra14 . Vo vakvi uslovi, javnite radiodifuzni servisi od celiot svet baraat re{enie za zaedni~kite problemi doneseni od komercijalizacijata, globalizacijata i upotrebata na novite tehnologii. Javniot interes, naj~esto identifikuvan so nacionalnite granici koi od globalizacijata se relativizirani, e doveden vo

12 13

14

Tracey, 2001 Fundamentalniot trud na Jirgen Habermas: Strukturnata transformacija na javnata sfera, vo original na germanski jazik: Strukturwandel der ffentlichkeit: Untersuchungen zu einer Kategorie der brgerlichen Gesellschaft, prv pat e izdaden vo 1962 godina. Zaradi razli~en splet na okolnosti, na angliski jazik za prv pat e preveden duri vo 1989 godina i toj prevod e koristen kako literatura pri pi{uvaweto na ovoj trud. Habermas, 1989

Televizijata i javnata sfera: Evropskoto nasproti ...

147

pra{awe, pri {to duri i demokratskite zemji na Zapadna Evropa, kade {to javniot radiodifuzen servis ima dolga tradicija, baraat promeni kako oblik za opstanok, ve}e obra}aj}i i se na publikata kako na potro{uva~i na pazarot, namesto kako na gra|ani na nacijata15 . Televiziskiot auditorium - javnost ili pazar? Kako {to pogore e re~eno, definiciite koi se odnesuvaat na javnite radiodifuzni servisi opfa}aat mnogu pove}e elementi otkolku samo ulogata na auditoriumot kako javnost ili gra|anstvo. Sepak, nivnata distinkcija od komercijalnite servisi najmnogu se o~ituva tokmu vo nivnoto sfa}awe na gleda~ite. Toa se individui, ~lenovi na razli~ni socijalni grupi, raspredeleni po vozrast, pol, obrazovanie, rasa, religija, profesija, regionalni razliki, interesi, hobi itn., a javnite radiodifuzni servisi, preku ponuda na celosno pluralisti~ka programa, se stremat da go odrazat nivniot na~in na `ivot i da im izlezat vo presret na nivnite specifi~ni interesi i potrebi. Ili, kako {to toa go zabele`uva Jen Ang kategoriziraj}i dve osnovni grupi televiziski auditorium - kako javnost i kako pazar - auditoriumot kako javnost, sostaven ne od potro{uva~i tuku od gra|ani, mora da bide reformiran, obrazovan, informiran kako i razonoden - so eden zbor uslu`en - pred se za da se osposobi {to podobro da gi ostvaruvaat svoite demokratski prava i obvrski16 . Obezbeduvaweto na vakov vid programa za koja javnite servisi se specijaliziraat, mora da ja vklu~i pretpostavkata deka auditoriumot ima um koj e postojano buden i sklon kon analizi, koj e zainteresiran za postojano otkrivawe na novi ne{ta, dobivawe novi iskustva, eksperimentirawe so novite idei i dobivawe novi znaewa. Toa, isto taka, mora da ja vklu~i i pretpostavkata deka publikata ima {irok opseg na interesi. So eden zbor, socio-psiholo{kiot profil na programata koj javnite radiodifuzni servisi go imaat sozdadeno za sopstveniot auditorium mnogu se razlikuva od onoj koj va`i za komercijalnata televizija

15 16

Kolar Panov, 2001 Ang, 1991

148

Zoran Kostov

i toj odgovara na t.n. transmisiski model na komunikacija , za razlika od modelot koj predizvikuva vnimanie17 i koj auditoriumot go tretira kako pazar koj treba da go osvoi18 namesto kako javnost na koja treba da i slu`i. No, pogore opi{anite promeni od izminatite decenii imaat sozdadeno realnost koja e sepak poinakva. Namesto raznovidni diskusii i debati, vidovi koi mo`at da gi anga`iraat gleda~ite kako gra|ani a ne samo kako obi~ni recipienti, javnata televizija se pove}e emituva programi koi se popolneti od standarniot set na elitni izvori na vesti. Ovaa orientacija go pravi te{ko definiraweto: {to, nadvor od eden ~as dolgite ve~erni vesti i dokumentarnite filmovi, ja definira javnata televizija kako inovativna, nezavisna ili alternativna, odnosno servis na gra|anite? So nea po~nuvaat da vladeat kulturni formi za profit 19 i konsekventno, javnata rasprava i razgovor stanuvaat trivijalni i banalni - ne patuvawe vo radostite na li~noto istra`uvawe i ekpozicija, tuku pa|awe vo do`ivotna zabava. A vo ramkite na takvata, inaku obrabotena, prostudirana i sovladana filozofija na komercijalnite televizii, ve}e so decenii metafora na {iroka opservacija me|u analiti~arite na televiziskiot auditorium koj e tretiran kako pazar, zabavata odamna e etiketirana kako nad-ideologija na sekoja rasprava 20 . Nejziniot derivat - neologizmot democratainment - e promoviran vo poseben oblik vo media sferata so koj se ostvaruva narodnoto u~estvo vo javnite pra{awa21 , pa bez ogled {to e pretstaveno ili od koja gledna to~ka e videno, glavnata pretpostavka e deka toj tamu e za razonoda i zadovolstvo. I u{te pove}e, vo ovoj svetogled televizijata odamna e glaven modalitet na kulturata na osoznavawe: onaka kako {to taa go procenuva svetot, taka toj stanuva model za toa kako svetot bi trebalo da bide procenet. A ova, ne samo zaradi toa {to na televiziskiot ekran zabavata e edna golema metafora na sevkupnite sfa}awa, tuku zatoa {to i nad-

17 18 19 20 21

McQuail, 1987 Ang, 1991 Fiske, 1987 Postman, 1986 Hartley, 1999

Televizijata i javnata sfera: Evropskoto nasproti ...

149

vor od ekranot preovladuva istata. Vo sudskite sali, u~ilnicite, operacionite sali, crkvite i duri vo avionite, Amerikancite ve}e ne razgovaraat me|u sebe, }e re~e Postman, tuku tie se zabavuvaat me|u sebe. Tie ne razmenuvaat idei, tuku sliki, pretstavi. Tie ne se sprotivstavuvaat so predlozi, tie se sprotivstavuvaat so dobar izgled, slava i reklami 22 . Zatoa, prodol`uva Postman duri i na televiziskite vesti koi prika`uvaat dnevni izve{tai za tragedii ili varvarizam, nie sme povikuvani od prezenterite - da im se pridru`ime utre. Zo{to? Nekoi bi pomislile deka nekolku minuti so ubistva bi bile dovolni kako materijal za eden mesec besoni no}i. Nie ja prifa}ame pokanata na prezenterite zatoa {to znaeme deka deka vestite ne treba da bidat zemeni seriozno, deka seto toa e zabava, taka da se re~e. Se vo vrska so vestite ni uka`uva na ova - dobriot izgled i qubeznosta na prezenterot, nivnite prijatni {egi, vozbudlivata muzika koja ja otvara i ja zatvara emisijata, `ivata filmska podloga, privle~nite reklami - seto ova i u{te pove}e sugerira deka ona {to go gledame ne e pri~ina za lipawe. Prezentacijata na vestite, da go nare~eme toa naj{iroko, e forma na zabava, sigurno ne za obrazovanie i ne za katarza...23 . Vo vakvata konstelacija na trendovi i realnosti i so vakva evolucija na izvornite sfa}awa na funkcite na televiziskiot medium, o~igledno e deka sozdavaweto op{testvo na spektakli (gletki) koi ja zamenuvaat racionalnata javna sfera orientirana kon barawata za pravednost 24 e direktna posledica na ona na {to predupreduvaat u{te najranite postulati na Frankfurtskata {kola - deka komercijalnata kultura ima {irok nedostatok od avtenti~en kriti~ki potencijal, koj u{te e i zavisen od pasiven auditorium25 . Iako, od druga strana, analiziraj}i ja negovata institucionalna protivte`a, i javniot radiodifuzen servis, ovde kako i bilo kade, mora da bide popularen. Ako ne e, vo koja smisla toga{ toj e javen?26 .

22 23 24 25 26

Postman, 1986 Ibid Habermas, 1989 Stevenson, 1995 Tracey, 2001

150 Zaklu~ok

Zoran Kostov

Kako eden od fenomenite na vtorata polovina na 20-ot vek, televiziskiot medium izvr{i fundamentalno vlijanie na odnosite vo javnata sfera na demokratskite op{testva. Pritoa, toj ne sekoga{ gi po~ituva klasi~no postavenite principi za toa kako se formira javnoto mislewe - rezultat na anga`manot na prosvetenata, racionalna, demokratska javnost. U{te pove}e, samo javnite radiodifuzni sistemi vo sevkupnata istorija na televizijata - formalno ja imale zacrtano taa funkcija. Za razlika od niv, komercijalnite radiodifuzni mre`i, profitno orientirani, svojot auditorium nikoga{ i ne go gledale kako javnost, tuku glavno kako potro{uva~ na kulturnite dobra koi tie gi proizveduvaat. Niza socijalno i politi~ki motivirani tendencii, kako i globalnite tehnolo{ki inovacii, poslednite decenii go doveduvaat vo pra{awe konceptot na javniot radiodifuzen servis. Toj se soo~uva so predizvikot na sopstvenoto pre`ivuvawe, osobeno vo SAD, ili na sopstvena transformacija, glavno vo Evropa i ostatokot na demokratskiot svet. Vo taa smisla, predizvikot go ~uvstvuva i televiziskiot auditorium iako, spored Jen Ang koga gledaat televizija lu|eto ne se gledaat sebe si spontano kako del od institucionalno definirana javnost. Ili, ako e vistina deka potro{uva~ite moraat da bidat stvoreni, namesto da bidat barani so cel da formiraat pazar, toga{ i gra|anite koi ja formiraat javnosta prirodno ne se tamu, tuku morat da bidat proizvedeni ili pronajdeni, napraveni ili izmisleni, li~no od samata institucija 27 . Zatoa, dodeka vo politi~ka smisla stavovite na Evropskata unija odat vo pravec na miks-sistem koj insistira na dijalog me|u javniot i privatniot sektor28 , na scenata se prisutni i razmisluvawa za voveduvawe inovativni koncepti vrzani so samoto razbirawe na funkciite i ulogata na televizijata. [iroko razvienata teoretska debata me|u drugoto isfrli ortodoksno, reformisti~ko i pragmati~no 29 scenario za transformacija na

27 28 29

Ang, 1991 Reding, 2000 Bajomi-Lzr, 2002

Televizijata i javnata sfera: Evropskoto nasproti ...

151

javniot radiodifuzen servis. Dodeka prvoto insistira na vra}awe na korenite i jaknewe na tradicionalnite vrednosti kako nacionalen integritet i klasi~na kultura, vtorite dve podrazbiraat - ili preobmisluvawe na programskite politiki i prilagoduvawe na novonastanatata situacija, ili u{te pove}e - napu{tawe na konceptot na javen radiodifuzen servis kako institucija i negova zamena so javni radiodifuzni uslugi kako programa. Istovremeno, sugerirano e javnite radiodifuzni sistemi mnogu pove}e da se potprat na novite dvi`ewa - koga ve}e ne mo`at da se nadevaat na politikata na novata levica. Ili, kako {to Xon Douning }e re~e na edna konferencija posvetena na javnite mediumi vo t.n. transnacionalna era: namesto `alewe za ona {to mo`e da bide is~eznuvawe na javnite mediumi, jas se zalagam za istra`uvawe, kolku {to e mo`no potemelno, na {irokata paleta kontrahegemoni mediumi, ili gra|anski mediumi, i na nivnata relacija so op{testvenite dvi`ewa30 . Sekako postojat i drugi razbirawa za tekovnite dvi`ewa vo radiodifuzniot sektor koi isto taka ne se sosema pesimisti~ki. Edno od niv e sfa}aweto za t.n. suverenitet na potro{uva~ot spored koe e predvremeno i politi~ki nezdravo poimot za suverenitetot na potro{uva~ot da se stavi vo odbrana na komercijalnoto, profitno televizisko emituvawe, zatoa {to vo mnogu slu~ai, modelot na javen servis e posposoben da ispora~a onakov vid emisii kakov {to sakaat najgolemiot broj lu|e 31 . Edno sosema drugo sfa}awe pak, e provokativniot, nadvor od stereotipite, koncept za gra|ani na mediumite ili obid politi~kata participacija da se povrze so ~itatelstvoto/publikata na mediumite koe na simboli~en na~in gledaj}i televizija, slu{aj}i radio i ~itaj}i go pe~atot ve}e u~estvuvaat vo demokratskiot proces na dnevna osnova32 . Nekoe treto sfa}awe mo`ebi }e donese i u{te poradikalni proekti. A dotoga{, televizija ostanuva medium koj gi zaokru`uva site diskursi. Nikoj ne odi na kino za da otkrie ne{to za vladinata politika ili za najnovite nau~ni otkritija naglasuva Postman vo edna svoja opservacija. Nikoj ne kupuva plo~a za da

30 31 32

Downing, 2001 Lewis, 2001 Hartley, 1999

152

Zoran Kostov

pronajde ko{arkarski rezultati, vremenska prognoza ili nekoe ubistvo. Nikoj pove}e ne vklu~uva radio za sapunska opera ili za obra}aweto na pretsedatelot (ako televiziskiot priemnik ni e pri raka). No, sekoj odi do televizorot za site ovie raboti, i mnogu pove}e33 .

33

Postman, 1986

Televizijata i javnata sfera: Evropskoto nasproti ...

153

Rezime Osnoven predmet na interes na ovoj trud, pokraj vovednoto problematizirawe na klasi~noto, liberalno poimawe na javnosta i na javnata sfera, e trendot na gubewe na javnite funkcii na mediumite, osobeno televiziskiot, i negovoto otstapuvawe pred neo-liberalnite tendencii na pazarno motiviranata ekonomija. Rezultatite od analizata ja potvrduvaat tezata deka javniot radiodifuzen servis se nao|a vo koncepciski kontroverzna faza, dodeka televiziskiot auditorium evoluira. Toj e se pomalku razbiran kako javnost (gra|ani) a se pove}e kako pazar (potro{uva~i). So ogled deka ovoj trend seriozno im se zakanuva na opstojuvaweto na osnovnite postulati na javniot servis, a so toa i na negovata uloga vo javnata sfera, trudot tretira i nekolku teoretski stanovi{ta za negova reforma.

Zoran KOSTOV TELEVISION AND THE PUBLIC SPHERE: EUROPEAN VERSUS THE US EXPERIENCE Abstract This paper deals with the phenomenon of decline of the public functions of the media, particularly television, under the pressure of the neo-liberal tendencies driven by the market economy. Besides the introductory problematization of the classical, liberal understanding of the publicness and the public sphere, the results of the analysis confirm the thesis that the public broadcasting service undergoes the controversial phase of its existence, while the television audience transforms as well. The audience namely, has been increasingly understood as a market (consumers) instead of public (citizens). Having the fact that the mentioned tendency seriously threatens the survival of the basic concepts of the public service, including its role within the public sphere, the paper deals with several theoretical stands towards the necessary reform.

154 Literatura:

Zoran Kostov

Ang, Ien (1991), Desperately Seeking the Audience, Routledge, London Bajomi-Lzr, Pter (2002), Public Service Television in East Central Europe: A comparative study, International Federation of Journalists, Brussels, Available: http://www.save-public-broadcasting.org/download/ bdpest2.doc, Accessed: March 6, 2003 Downing, John D.H. (2001), "Radical Media Projects and the Crisis of the Public Media", Rethinking Public Media in a Transnational Era, January 11-14, 2001, New York University, New York Fiske, John (1987), Television Culture , Methuen, London Habermas, Jurgen (1989), The Structural Transformation of the Public Sphere: An Inquiry into a Category of Bourgeois Society, MIT Press, Cambridge Hartley, John (1999), Uses of Television, Routledge, London Kolar Panov, Dona (2001), "From State to Public Broadcasting and Beyond: Rethinking Public Television in Macedonia", Rethinking Public Media in a Transnational Era, January 11-14, 2001, New York University, New York Lewis, Justin (2001), "Reclaiming Consumer Sovereignty: Why Public Service Broadcasting is More Responsive to Consumer Desire", Rethinking Public Media in a Transnational Era, January 11-14, 2001, New York University, New York Lippmann, Walter (1922), Public Opinion, Simon & Schuster, New York McQuail, Denis (1987), cited in Ang, Ien (1991), Desperately Seeking the Audience, Routledge, London Pauwels, Caroline (1999), cited in Lewis, Justin (2001), "Reclaiming Consumer Sovereignty: Why Public Service Broadcasting is More Responsive to Consumer Desire", Rethinking Public Media in a Transnational Era , January 11-14, 2001, New York University, New York Postman, Neil (1986), Amusing Ourselves to Death, Penguin Books, New York Reding, Viviane (2000), "What prospects for public television in Europe?", Conference on European public television in times of economic and technological change, Lille, July 20, 2000, Available: http://www.akmikek.gr/akmimedia/READING.htm, Accessed: March 7, 2003 Stevenson, Nick (1995), Understanding Media Cultures: Social Theory and Mass Communication, Sage Publications, London

Televizijata i javnata sfera: Evropskoto nasproti ...

155

The European Institute for the Media (2001), Public Service Broadcasting in Transition: A Documentary Reader (Monroe E. Price and Marc Raboy, eds.), European Commission, Brussels Tracey, Michael (2001), "Still a Corpse on Leave: Some Thoughts on the Condition of Public Service Broadcasting", Rethinking Public Media in a Transnational Era, January 11-14, 2001, New York University, New York