Vladimir GLIGOROV

PRO[IRUVAWETO NA EVROPSKATA UNIJA I BALKANOT*

Voved

rocesot na pro{iruvawe za isto~na i za jugoisto~na Evropa be{e dizajniran kako proces na predvodena konvergencija na zemjite vo tranzicija koi se ve}e delumno ili potencijalno integrirani vo Evropskata unija (EU)i. Za edna zemja da se smeta za celosno integrirana vo EU, mora da se smeta deka taa zadovoluva odredeni uslovi koi se ili neophodni, ili dovolni, ili ne{to pome|u. Eden od niv e taa zemja da bide evropska, {to ne e samo geografski kriterium, tuku isto taka i kriterium za vrednosta, taka {to taa zemja treba da go ima istiot zbir na fundamentalni vrednosti (kakvi i da se tie). Drugiot uslov e da postoi, realno ili potencijalno, ekonomska integracija, t.e. EU da e ili da stane dominantniot
Vladimir Gligorov, Vienski istitut za me|unarodni ekonomski studii

Tekstot e pi{uvan na po~etokot na 2002godina.

36

Vladimir Gligorov

ekonomski (na pr. trgovski) partner na zemjata za koja stanuva zborii. Tretiot uslov e politi~kata integracija na zemjata, {to zna~i deka potencijalnata ~lenka na EU ili ima, ili razviva politi~ki i op{testveni institucii {to gi ima vo EU (demokratija, zakonodavstvo, civilno op{testvo i sli~no)iii. Za vistinsko pro{iruvawe mo`e da se pregovara vo momentot koga }e se oceni deka uslovite se adekvatno ispolneti i deka postoi proces na konvergencija {to e vo tek i {to e neotpovikliv. Spored toa, postojat, glavno, dve pra{awa za koi treba da se diskutira. Edno e pra{aweto na me|usebnoto vlijanie na ovie uslovi vo nivnoto ispolnuvawe, a drugoto e procesot na konvergencija. Vo kanonskiot slu~aj, zemjata bi gi ispolnila glavnite uslovi za stanuvawe ~lenka i isto taka bi bila oceneta kako podgotvena za odr`liva konvergencija kon normite na EU {to se vo razvoj. Kako i da e, postojat slu~ai vo koi mo`e da se smeta deka zemjata zadovoluva, realno ili potencijalno, eden ili drug uslov, no so toa celosnata konvergencija na ovaa zemja s# u{te ne }e mo`e da se smeta za izdr`ana. Golem broj na zemjite od Balkanotiv i od celiot region, diskutabilno, se takvi slu~ai. Toga{ pra{aweto e kako mo`e da se predvodi ovoj proces na pro{iruvawe na EU na Balkanot? EU ve}e edna decenija neuspe{no se obiduva da go napipa odgovorot vo mrakot. Pri~inata poradi koja Balkanot e problem koga stanuva zbor za ~lenstvo vo EU, e toa {to ovoj region e ekonomski integriran vo EU, realno ili potencijalno. Pogolemiot broj zemji vo regionot se mali i potencijalno relativno otvoreni iako sega{noto nivo na otvorenost e mnogu pod nivniot potencijal. Nivnite najgolemi pazari se vo EU. U{te pove}e, najmnogu od nivnite finansiski sredstva vo forma na prefrluvawa pari i na investicii doa|aat od EU. Sepak, nivnata ekonomska integracija ne e neizbe`no ili ne e dovolno prosledena so onaa na EU vo smisla na vrednostite i politikata. Regionot e, isto taka, relativno nerazvien i postoi seriozen problem okolu toa dali konvergencijata so EU mo`e da bide odr`liv proces vo ramkite na naj{iroko rasprostranetiot pristap na EU kon pro{iruvaweto. Ekonomska integracija Od gledna to~ka na EU, celiot region ne e neva`en iako vo momentov negovoto ekonomsko zna~ewe e relativno malo. BDP

Pro{iruvaweto na Evropskata unija i Balkanot

37

(bruto doma{en proizvod) vo regionot kako celina e 100 milijardi amerikanski dolari (vo 2000 ili 2001) po aktuelniot devizen kurs ({to e pomalku od BDP na Grcija ili na Portugalija). Sepak, na Balkanotv ima okolu 55 milioni lu|e i nivnoto proizvodstvo, kako i nivnata potro{uva~ka se neraskinlivo povrzani so EU, koja e ve}e glavniot trgovski partner na re~isi site balkanski ekonomii. Vo prodol`enie, zemjite od EU se prirodna destinacija na mnozinstvoto od migrantite od ovoj region. Isto taka, modernizacijata e istoriski povrzana so Zapadot, osobeno koga stanuva zbor za {ireweto na naukata, istra`uvawata i za znaeweto voop{to. I na kraj, EU e ve}e prisutna na Balkanot preku Grcija, koja e zemja ~lenka, i Turcija, koja ima dolgatrajna vrska so EU i sega e kandidat za ~lenstvo. Na toj na~in, ekonomskata integracija na Balkanot so EU mo`e da se zasili samo ako po~nat da se razvivaat zemjite vo regionot i regionot kako celina. Presmetkite na potencijalot za trgovija zasnovani vrz modelot na gravitacija (koj predviduva potencijalna trgovija me|u dr`avite, zavisno od nivnata golemina i oddale~enost edna od druga) poka`uva deka ima dovolno prostor za zemjite vo ovoj region da ja razvijat svojata trgovija so EUvi. Ova se odnesuva pove}e na izvozot otkolku na uvozot, bidej}i regionot se soo~uva so zabele`itelen trgovski deficit, osobeno vo trgovijata so EU. Del od zgolemuvaweto na trgovijata so EU bi dobil forma na trgovska diverzija na smetka na regionalnite pazari, no del od nea, jasno, }e bide trgovska kreacija, otkako postojnite barieri za trgovijata }e se otstranat. Finansiskata integracija e podednakvo va`na. Postojat najmalku dva aspekta od ovaa integracija. Od edna strana, privatniot i javniot transfer od EU se mo{ne zna~ajni. Vo golem broj zemji i teritorii pari~nite pratki za isplata igraat va`na uloga (iako oficijalnite statistiki ne sekoga{ ja pretstavuvaat vistinskata va`nost na taa uloga). Pomo{ta i zaemite od EU ili od zemjite-~lenki na EU, isto taka igraat va`na uloga. Na kraj, kakva i da e, stranskata investicija doa|a glavno od firmi i poedinci {to se del od EU. Potencijalot za stranski investicii, koj se bazira vrz procenkite na modelot na gravitacija, gi poka`uva istite karakteristiki {to gi poka`uvaat onie za potencijalna trgovija: postoi ogromen potencijal za porast na investiciite od EU vo regionot. Od druga strana, pogolem broj od balkanskite zemji go kori-

38

Vladimir Gligorov

stat evroto (naj~esto vo forma na germanska marka), realno ili potencijalno, mnogu pove}e otkolku {to ja koristat doma{nata valuta. Na toj na~in, vo pogolem broj slu~ai, stranskite rezervi na lokalnite centralni banki }e bidat povisoki od doma{nite pari {to se vo optek. Ako se dodadat deviznite za{tedi, koi se vo bankite i vo domovite, mo`e da se zaklu~i deka razmenata na devizite e mo{ne va`na. Ova e delumno poradi rizikot od devalvacija, delumno poradi rizikot od nepla}awe. Dvete pri~ini zaedno go ote`nuvaat postavuvaweto na cvrst doma{en bankarski sistem bez pogolemo u~estvo na stranskite banki. Vsu{nost, bankite {to se vo stranska sopstvenost dominiraat na finansiskite pazari vo Hrvatska, Bosna i Hercegovina i vo Makedonija, a naskoro }e ja pro{irat svojata dominantnost i vo Jugoslavija, Bugarija i Romanija. Iako pri~inite za vakvite razvoi ne se isti vo sekoja zemja, posledicite se. Ako se zemat predvid i drugi trgovski i finansiski razmeni so EU, razmerot na relnata i potencijalnata integracija na Balkanot vo EU se zgolemuva. Taka, golem broj od balkanskite zemji vo golema mera zavisat od turizmot i od trgovijata so drugi slu`bi, a mnogu od niv se od EU. Jadranskiot breg i Crnoto More se popularni destinacii za turistite od EU. Istoto va`i i za tranzit-slu`bite, koi se mo{ne va`ni za golem broj zemji. Ako vnimanieto e naso~eno kon finansiskiot protok, o~igledno e deka - od faktot deka trgovijata i tekovnite smetki na pogolemiot del balkanski zemji se negativni - ovie zemji }e mora da vnesuvaat za{tedi podolgo vreme. Najgolemiot del od tie za{tedi }e doa|aat od EU, kako {to be{e slu~aj i vo minatoto. Postojat i drugi aspekti od ekonomskata integracija na Balkanot vo EU {to imaat golem potencijal za razvoj. Tie se: tehnologijata i prenesuvaweto znaewe, kako i biznis-vrskite od site vidovi, taka {to fer bi bilo da se ka`e deka Balkanot e potencijalno integriran vo EU isto kolku i koj bilo drug region od Evropa, ako ne i pove}e. Realnata i potencijalnata integracija zavisat od procesot na pro{iruvawe. Nekoi od sosednite zemji, kako Ungarija i Slovenija, sigurno }e bidat vklu~eni vo prviot bran pro{iruvawe na EU i bidej}i tie igraat raste~ki va`na uloga na Balkanot, pro{irenata EU }e bide u{te podominantna ekonomska zona otkolku {to e sega. Navistina, vo ekonomska i vo politi~ka smisla, EU }e go opfati Balkanot ili jugoisto~na Evropa.

Pro{iruvaweto na Evropskata unija i Balkanot

39

Tabela 1: Ekonomskite pokazateli za zemjite od jugoisto~na Evropa

ALB BiH1 Naselenost
Oblast vo km 2 Naselenosy 1000 lica Naselenost po km2 28.750 3.401 118 51.130 110.910 56.540 25.710 238.390 37502 8.150 4.500 2.030 22.443 732 73 80 79 94 91.296 8.380 92

BUG

HRV MAK ROM

JUG

Bruto doma{en proivod (BDP)

BDP, realniot porast, vo procenti BDP po devizen kurs, amerikan. dolari (milioni) BDP kapital (amerikanski dolari po devizen kurs) +7.8 3.811 1.120 9.0 4.140 11043 5.8 3.7 11.989 19.023 1.471 4.227 5.1 3.291 1.621 1.6 36.719 1.636 7.0 10.000 1.193

Proizvodstvo
Industrisko proizvodstvo, realen porast, vo proc. Zemjotelsko proizvodstvo, realen porast, vo proc. Obrt na maloproda`na trgovija, godi{na promena vo procenti (realna) 6.42 5.02 8.8/5.6 5.8 16.0 0.7 1.7 10.2 4 14.4 3.5 6.5 11.9 8.2 14.1 3.8 12.2 19.7 7.7

Vrabotenost
Vkupno vrabotenost, 1000 lica, kraj na periodot Vrabotenost, godi{na promena vo procenti Registrirano nevrabotenost, 1000 lica, kraj na periodot Stapka na nevrabotenost vo procenti na krajot na periodot 1.067 1.8 215 639 2.4 415 2.943 4.7 683 17.9 1.341 1.7 379 22.3 550 0.8 262 32.2 8813 4 2.34 1.007 10.5 2.238 2.6 812 26.8

16.8 38.9/40.2

Primawa/plati i ceni
Prose~na mese~na bruto plata (amerikanski dolari po devizen kurs) Inflacija na potro{uva~ka, godi{en procent Ceni na proizvodstvoto vo industrijata 1078 0.0 1745 1.2/13.6 112 10.3 17.2 588 6.2 9.7 1555 10.6 8.9 133 45.7 53.4 695 85.6 106.5

Dr`aven buxet
Dr`aven balans, procent na BDP 11.0 7.2 2,6 0.77 3.97 3.5 3.67 6.1 4

Trgovija so stranstvo
Vkupen izvoz, franko utovareno na brod, amerikanski dolari (milioni) Godi{na promena vo procenti Vkupen uvoz, franko utovareno na brod, amerikanski dolari (milioni) Godi{na promena vo procenti Trgovski balans Procent trgovski balans na BDP 256 6.9 1.070 14.1 814 21.4 742 14.3 2.899 4.812 20.1 6.494 4.432 3.0 7.923 1.319 10.366 10.7 21.9 20.85 13.055 17.4 25.6 766 2.689 23.3 7.3 1.723 15.0 3.711 12.6 1.988 19.9

15.9 17.7 1.6 2.157 1.682 3.491 52.1 14.0 12.5

Tekovni smetki
Tekovni smetki, amerikanski dolari (milioni) Procent na BDP Bruto rezervi isklu~uvaj}i go zlatoto, amerikanski dolari (milioni) Bruto stranski dolgovi, amer. dolari (milioni) 129.72 3.42 608 1.067 963 23.3 499 701 5.9 3.155 531 2.8 3.525 113 1.400 3.4 3.8 429 2.470 1.436 9.843 1.300 13.0 1.2294 12.500

2.584 10.364 10.810

Koli~estvo pari vo optek

M1 (kni`ni, kovani i depozitni pari) procent na BDP M2 (M1+ oro~eni denarski i devizni depoziti) procent na BDP Godi{en procent na stapka za refinansirawe, kraj na periodot
1 2 3 4 5 6 7 8

20.3 2 4742 1782

16.0 28.1

14.3 36.5 4.7

11.4 46.5 5.9

10.3 18.8 7.9

5.8 23.2 35.0

9.3 46.1 2 26.8

Onamu kade {to ima dadeno dve cifri, prvata se odnesuva na Federacijata, a vtorata na Republika Srpska Podatoci od 1999 g. Presmetano so koristewe podatoci za populacijata od 1999 g. Podatoci od 1998 g. Neto plati Vramnote`en dr`aven buxet Centralen dr`aven buxet

Samo institucii pod buxet

40 Integracijata i nerazvienosta

Vladimir Gligorov

Me|u potencijalnite novi ~lenovi na EU, onie od Balkanot se najmalku razvieni. Doma{niot bruto proizvod (BDP) po glava e pomalku od 2000 amerikanski dolari po devizniot kurs (vo 2000 ili 2001 g.). Paritetot na kupovnata sila (PPP), BDP po glava mo`e da bide nekade okolu 4000 i 5000 amerikanski dolari po devizniot kurs (vidi tabela 1) vii. U~estvoto na zemjodelstvoto e, po pravilo, golemo na koj bilo na~in da e izmereno. U~estvoto na industrijata, so nekoi isklu~oci, ima tendencija da bide malo. Uslugite igraat va`na uloga, kako i neformalnata ekonomija. Nevrabotenosta ima tendencija da bide visoka ili mnogu visoka, so mali isklu~oci. Stepenot na siroma{tija e visok, kako i op{testvenata neednakvost. Izvozot e mal, dodeka uvozot te`nee da bide mnogu povisok. Dr`avite imaat seriozni fiskalni problemi, kako so dohodot, taka i so rashodot. Regionot bi bil duri i pomalku od nerazvien da ne se be{e razvil negativno vo poslednite nekolku godini. Za nesre}a, opa|aweto na BDP i na industriskoto proizvodstvo be{e va`no vo site slu~ai, a dramati~no za golem broj od niv. Na toj na~in, Jugoslavija izgubi pove}e od 50 procenti od nejziniot BDP od 1989 pa navamu, a istoto va`i i za Bosna i Hercegovina. Vo drugite slu~ai zagubata be{e pomala, no sepak zna~itelna, taka {to Balkanot do`ivivuva{e period na zaostanuvawe vo poslednata dekadaviii. Negativniot razvoj ima{e posledici vrz ekonomskite odnosi so EU. Ako ja pogledneme strukturata na trgovijata, mo`e da zaklu~ime deka za razlika od nekoi centralnoevropski zemji vo tranzicija, Balkanot ima razvieno struktura na trgovijata so stranstvo tipi~na za edna zaostanata ekonomija. Vo izvozot dominiraat surovinite, onamu kade {to gi ima, i produkti na te{kata industrija; rabotno-intenzivni stoki, naj~esto povrzani so nadvore{nata proizvodstvena trgovija i nekoi zemjodelski proizvodi. Isto taka, izvozot e skoncentriran, vo pogolemiot broj slu~ai, na nekolku proizvodi. Izvozot, pak, kako kontrast e sosema razli~en, bidej}i na regionot mu e potrebno da kupi re~isi s#. Bidej}i pove}eto od balkanskite zemji gi izvezuvat re~isi istite proizvodi, interregionalnata trgovija ne e mnogu razviena, iako postojat isklu~oci. Re~isi bez promena, EU e najva`niot trgovski partner. Vo najgolem broj slu~ai, zemjite {to

Pro{iruvaweto na Evropskata unija i Balkanot

41

u~estvuvaat se Germanija, Italija, Avstrija i Grcija. Nekoi zemji vo regionot voop{to ne trguvaat edni so drugi, dodeka drugi,pak, trguvaat mnogu. Taka, Makedonija i Bosna i Hercegovina trguvaat mnogu vo regionot, dodeka, pak, na primer, Hrvatska i Bosna i Hercegovina vsu{nost ne trguvaat so Bugarija i Romanija. Mo`e da se ka`e deka za generalno interregionalnata trgovija s# u{te postoi edna po malku la`na slika, bidej}i trgovijata se odviva me|u zemji {to ~esto se pod, a i nad potencijalot. Tabelite 2a i 2b go poka`uvaat u~estvoto na uvozot i na izvozot na site zemji vo regionot. Trgovijata so EU e najva`nata trgovija i te`nee da dobie u{te pogolem udel, iako ne na visoko nivo, re~isi nezavisna od devizniot kurs i od tarifnite re`imi. Uvozot e spre~en od mo`nosta da se pla}a za istite, dodeka izvozite poka`uvaat tendencija da stagniraat, ponekoga{ po po~etniot porast {to se javuva ~esto poradi mnogu niskata trgovska integracija so EU od pred 1989 g. Vo nekoi slu~ai ovie stapki poka`uvaat zabavuvawe ili zabrzuvawe na porastot vo EU, no vo golem broj slu~ai poka`uvaat mnogu malku promeni, barem takvi izrazeni preku dolari. Na toj na~in, izvozot e spre~en od konkurencijata vo smisla na ceni, kvalitet, raznovidnost i sli~no. Iako ne postojat procenki, razumno e da se o~ekuva deka elasti~nosta na uvozot e niska, dodeka onaa na izvozot e relativno visoka ( iako ne e taka vo site slu~ai bidej}i nekoi od izvozite, kako izvozot na surovini i `itni kulturi, se prodavaat po svetski ceni). Ova se slu~uva bidej}i uvozot nema doma{na zamena, dodeka izvozot mora da se natprevaruva pove}e vo ceni otkolku vo kvalitet ili vo posebni pazarni karakteristiki, bidej}i se izvezuvaat mnogu malku proizvodi {to vsu{nost se deficitarni. Trgovskite re`imi na Balkanot mnogu se razlikuvaat. Bugarija i Romanija imaat evropski dogovori so EU so koi ja osloboduvaat svojata trgovija od industriski proizvodi. [to se odnesuva na ostanatiot del na jugoisto~na Evropa (EU go narekuva Zapaden Balkan), uniteralno gi podigna re~isi site tarifni i netarifni restrikcii za uvoz od ovie zemji. Ovie zemji za vozvrat se zadol`ija da potpi{at bilateralni dogovori za slobodna trovija do krajot na 2002 g. Sepak, trgovskite re`imi ne gi otkrivaat vistinskiot razmer i nivoto na barierite za trgovijata vo regionot i me|u regionot i EU. Granicite, bezbednosnite sistemi, legalnite nejasnotii i ~isto politi~kite neprijatelstva

42

Tabela 2a. Jugoisto~noevropskata trgovija: Udelot na izvozot vo poedine~ni zemji kako procent od vkupniot izvoz (2000)

Vladimir Gligorov

Pro{iruvaweto na Evropskata unija i Balkanot

Tabela 2b. Jugoisto~noevropska trgovija: Udelot na uvozot od poedine~ni zemji kako procent od vkupniot uvoz (2000)

43

44

Vladimir Gligorov

pretstavuvaat u`asni pre~ki za intra i interregionalnata trgovija i za biznis-aktivnostite voop{to. Balkanot ostanuva region vo koj golem broj zemji se karakteriziraat kako zemji so neliberalni ekonomski re`imi i vo koi postojat politi~ki subjekti {to ne se zasnovani celosno ili efektivno vrz zakonitost. Ova go naru{uva ekonomskiot razvoj vo celina. Politi~ka dezintegracija Ekonomskata integracija s# dosega ne be{e prosledena so politi~ka integracija. Vsu{nost, politikata na balkanskite zemji vo 1990-tite re~isi celosno se odnesuva{e na dezintegracija. Dezintegracijata be{e kako intra, taka i interregionalna. Mnogu pri~ini pridonesoa za toa. Ednata be{e serijata vojni na teritorijata na porane{nata Jugoslavija, koi duri i s# u{te ne se zavr{eni. Druga pri~ina be{e podeleniot pristap na EU i na internacionalnite institucii i organizacii kon regionot. Na kraj, me|unarodnata zaednica se zame{a prili~no mnogu vo regionot, no vo pove}eto slu~ai so postavuvawe ili poddr`uvawe nestandardni politi~ki i ekonomski strukturiix, koi bea sozdadeni za da se spravuvaat pove}e so bezbednosta otkolku so pra{awata za integracijata. Kako posledica regionot se poka`a kako kolebliv vo procesot na pro{iruvawe na EU. Edna mo`na klasifikacija na politi~kite re`imi vo regionot mo`e da bide ovaa: Zemji {to se pribli`uvaat do eden napreden stepen na demokratizacijax: Romanija i Bugarija Zemji vo vidlivo poddr`an proces na demokratizacija: Hrvatska Zemji vo proces na demokratizacija: Albanija Zemji na po~etok na demokratizacijata: Jugoslavija (Srbija i Crna Gora) Zemji vo politi~ka kriza (raspa|awe na demokratizacijata): Makedonija Zemji so zna~itelna internacionalna bezbednost i politi~ko prisustvo: Boana i Hercegovina Teritorii na po~etokot na procesot na demokratizacija: Crna Gora Teritorii {to se de facto internacionalni protektorati: Kosovo

Pro{iruvaweto na Evropskata unija i Balkanot

45

Politi~kiot pejza` e duri i pokompliciran i ponestabilen od ona {to ovaa prili~no obop{tena klasifikacija go poka`uva. Ovaa {ema, kako i da e, ja prenesuva politi~kata kompleksnost na balkanskite zemji. Se razbira, ~esto slo`enite vrski me|u zemjite vo regionot treba isto taka da se zemat predvid. Procesot na dezintegracija treba doprva da se zavr{i, a normalizacijata na regionot e s# u{te neispolneta zada~a. Zedni~ki vrednosti Ako gi pogledneme drugite va`ni uslovi za ~lenstvo vo EU, }e vidime deka nema otvoreno izrazeni somne`i deka balkanskite nacii istoriski delat isti evropski vrednosti. Kako i da e, postojat zakoraveni veruvawa deka ovie balkanski vrednosti, mo`ebi mo`e da se izedna~at so evropskite vrednosti {to preovladuvale vo devetnaesettiot vek, t.e. vo vremeto na nacionalizmot. I navistina, vo poslednive desetina godini, etni~kata homogenizacija be{e edna od najva`nite politi~ki osobenosti vo re~isi, no ne vo site balkanski zemji. Na toj na~in, se veruva deka balkanskite zemji treba da se moderniziraat so cel da stanat evropski vo sovremena smisla na zborot, {to zna~i deka vo osnova treba da ja nadminat nivnata preokupacija so nacionalizmot i so etni~kite neprijatelstva. Mo`e da se debatira dali ovaa analogija e vistinska, no ne postoi somnevawe deka etni~kiot nacionalizam e posilen od gra|anskata kultura vo mnogu zemji na Balkanot. Iako elementi na gra|ansko op{testvo postojat, tie elementi se pod dvoen pritisok od nedostatokot na zakonitost od edna strana i od etni~kata diskriminacija od druga strana. I dvete pri~ini se odgovorni za institucionalnite nedostatoci, koi nekoi gi smetaat za pri~ini za nerazvienosta na balkanskite zemji. Vsu{nost, nekoi otkrile nedostatok na op{testven kapital vo mnogu balkanski zemji. Sepak, ovie tvrdewa treba da se prifatat vnimatelno. Vistina e, koga na primer stanuva zbor za raspolo`livosta so op{testveniot kapital, deka doverbata vo bankovniot sistem e prili~no slaba, no toa ne e zatoa {to generalno postoi nizok stepen na upotreba na doverbata kako institucionalno sredstvo. Ako ne toa, toga{ sprotivnoto e vistina. Doverbata vo op{testvenite vrski se potpira pove}e ili na pravniot ili na finan-

46

Vladimir Gligorov

siskiot sistem. Pri~inite poradi koi, na primer, ne im se veruva na bankite, se istite poradi koi ne bi im se veruvalo kade bilo. Istoto va`i i za pravniot sistem, koj e korumpiran i pristrasen i, naj~esto, ne e instrument na zakonot, taka {to problemot ne e nedostatokot od op{testven kapital, tuku nedostatokot od praven kapital {to vlijae destruktivno vrz prili~no visokiot op{testven kapital. So drugi zborovi, korenot na problemot pove}e e kolapsot na dr`avata i na formalnite institucii voop{to, otkolku kolapsot ili nepostoeweto na gra|ansko op{testvo ili na neformalnite normi. Kako i da e, ne postoi somnevawe deka EU ne uspea re{itelno da go zacvrsti institucionalniot i kulturen razvoj na balkanskite zemji vo tekot na procesot na tranzicija vo poslednite desetina godini. Na toj na~in, postoi pra{awe za konvergencijata kon evropskite vrednosti vo balkanskite zemji ili, so drugi zborovi, s# u{te postoi problem vo modernizacijata na celiot region. Nekonzistentni javni prioriteti Ovie takanare~eni balkanski vrednosti otkrivaat edna nekonzistentnost vo javnite prioritetixi. Poto~no, bidej}i im se dava zna~itelen potencijal za ekonomska integracija i naklonost kon politi~ka dezintegracija, mo`e da se zaklu~i deka ekonomskite prioriteti im protivre~at na onie politi~kite vo balkanskite zemji. Ovaa protivre~nost se otkriva preku aktuelniot ekonomski i politi~ki razvoj na balkanskite zemji. Taa ne proizleguva prvenstveno od odnosite so EU, tuku pove}e od intraregionalnite problemi i konflikti. EU se vme{uva, kako i da e, na dva na~ina. Ednata potencijalna vme{anost na EU e pozitivna: mo`e da ja potturne perspektivata za pro{iruvawe na regionalnata i javnata agenda {to e karakteristi~na za zemjata taka {to, na primer, nacionalisti~kite politiki nema da se preferiraat pred onie za evropska integracija. EU, kako i da e, dosega ne uspeala da go napravi ova. Taa pove}e sakala da go dr`i Balkanot efektivno isklu~en. Drugata vme{anost na EU mo`e da bide negativna: odnesuvaj}i se so razli~ni balkanski zemji razli~no i so voveduvawe pottiknuva~i za intraregionalna konkurencija {to ja zasiluva

Pro{iruvaweto na Evropskata unija i Balkanot

47

dezintegracijata pove}e od integracijata. Ova, vsu{nost, na mnogu na~ini be{e ona {to go napravi EU. Na toj na~in, EU mo`e ili da ja re{i ili da ja vlo{i nekonzistentnosta na balkanskite javni prioriteti. Vo minatoto EU ne mo`e{e da iznajde strategija i politi~ki stav {to re{itelno bi pridonel za re{avawe na nekonzistentnosta na javnite prioriteti na Balkanot. Postoi sfa}awe deka regionalniot pristap e neophoden vo ovoj kontekst, no EU be{e bavna vo razvivaweto na jasna i fukcionalna regionalna strategija. Ovaa nedoslednost me|u ekonomskite i politi~kite prioriteti e ponaglasena vo nekoi zemji. Na Balkanot postoi golema raznovidnost. Od edna strana, iako niedna od balkanskite zemji ne e mnogu razviena, postoi zabele`itelna razlika pome|u, na primer, Hrvatska i Albanija, razlika {to e pogolema vo nekoja smisla od razlikata me|u, na primer, Hrvatska i Avstrija. Od druga strana, isto taka postojat zabele`itelni razliki me|u zemjite bidej}i nekoi politi~ki entiteti vo regionot ne se navistina dr`avi, tuku se pove}e provincii ili teritorii, ili narodi vo potraga po dr`ava. Ovie razli~nosti pridonesuvaat za razli~ni me{avini od politi~ki i ekonomski prioriteti. Vo nekoi slu~ai politi~koto pra{awe re~isi celosno dominira vrz site drugi pra{awa. Od gledna to~ka na procesot za vlez vo EU, va`no bi bilo ako pra{aweto za vlez bi go opfatilo kako politi~koto, taka i ekonomskoto pra{awe.Ova, kako i da e, dosega se nema slu~eno na Balkanot, bidej}i regionalnoto i doma{noto politi~ko pra{awe go dr`at dominantnoto mesto vo pove}eto zemji i teritorii. Konvergentni ekonomski politiki Ekonomskata integracija e fakt, bilo realno ili potencijalno. Problemot e {to nivoto na razvienost na EU i na Balkanot tolku mnogu se razlikuvaat. Kako posledica se javuva pra{aweto dali integracijata so EU e najdobrata strategija za razvoj na ovoj region. Ova e u{te eden stepen na koj se otkriva nedoslednosta me|u politi~kite i ekonomskite prioriteti. Kako po~etok, mo`e da postoi somnevawe deka trgovskata integracija, koja e sekoga{ prviot element {to }e se pojavi vo procesot na integracija so EU, treba da bide pridru`ena so

48

Vladimir Gligorov

koordinacija na ekonomskite politiki. Navistina, vo spogodbite dogovoreni vo sorabotka i asocijacija so EU trgovskata integracija se tretira asimetri~no, taka {to pazarite na EU se otvoraat, barem vo princip, mnogu pobrzo od pazarite na drugite zemji. Isto taka, zemjite-kandidatki i zemjite {to imaat dogovoreni aran`mani so EU ne se ohrabruvani da & se priklu~at na monetarnata unija ili da go prifatat evroto pred da stanat celosni ~lenovi na EU. Na kraj, iako se ohrabruva usoglasuvaweto na danocite, glavno preku voveduvawe na danokot na dodadenata vrednost (DDV), drugite aspekti na fiskalnata politika ne se poddr`ani. Na toj na~in, zemjite nadvor od EU mo`e da se raziduvaat vo nivnite ekonomski politiki dodeka gi integriraat svojata trgovija i, verojatno, svoite investicii. Raziduvaweto isto taka mo`e da bide posledica na razli~niot na~in na koj me|unarodnite finansiski institucii (IFI) i EU go gledat procesot na tranzicija i pro{iruvawe. Na primer, Me|unarodniot monetaren fond (MMF) gi sovetuva{e pogolemiot del na zemjite od Balkanot da prifatat nekoja verzija na eden fiksen re`im na razmena. Problemite so ovie re`imi se dobro poznati, no dopolnitelen problem e i toa {to nekoi mo{ne strogi verzii na re`imite za fiksni devizni kursevi, kako {to se bordovite na valuti, se nesoglasni so na~inot na koj go gleda EU procesot na prifa}awe na evroto. Na Balkanot dve zemji imaat bordovi na valuti (Bugarija i Bosna i Hercegovina) i dve teritorii go vovedoa unilateralno evroto kako nivno zakonsko sredstvo za naplata (Kosovo i Crna Gora). Pogolemiot broj od preostanatite zemji, so isklu~ok na Romanija, imaat pove}e ili pomalku fiksen devizen kurs (iako nominalno tie se registrirani vo MMF kako fluktuira~ki). Znaej}i deka EU pretpo~ita opseg {to se stesnuva kako {to zemjata preminuva kon evroto, ovie re`imi za kursnite razliki se nekonzistentni so procesot; poradi ova tie mo`at da predizvikaat problem so kredibilitetot vo stranskata razmena i so pazarot na pari. Re`imite na kursnite razliki {to se koristat isto taka zazemaat strana protiv upotrebata na monetarnata politika. Kako posledica na ova, parite se poskapi od ona {to inaku bi bile. Kamatnite stapki {to se pla}aat na Balkanot se mnogu povisoki od onie {to se vo soglasnost so potencijalnata stapka na razvoj na soodvetnite ekonomii. Presmetuvaj}i gi kamatnite stapki {to se konzistentni so odr`liviot razvoj koj obezbeduva

Pro{iruvaweto na Evropskata unija i Balkanot

49

konvergencija so EU, stanuva jasno deka kamatnite stapki vo balkanskite zemji se mnogu povisoki otkolku {to takviot razvoj bara. Na toj na~in, nedostatokot na soodvetna monetarna politika ima negativni efekti vrz razvojot. Toa, isto taka, ostava mnogu posledici i vrz fiskalnata politika, {to e duri pote{ko da se sprovede od monetarnata politika na Balkanot. Nadvor od ekonomskata politika, ekonomskite i politi~kite prioriteti mo`at da se sudrat vo oblasta na propisite i izgradbata na instituciite voop{to. Prifa}aweto na pravniot sistem na EU mo`e da bide te{ko ne samo zatoa {to se potrebni vreme i sredstva {to mo`e da se iskoristat kade bilo, no i zatoa {to mo`e da ne se soglasuva so javnite prioriteti na politi~kata javnost na soodvetnata zemja. Na toj na~in, kako {to ve}e be{e zabele`ano, zemjata mo`e da prifati nekoj zakon ili zbir zakoni {to nema da uspee da gi implementira ili mo`e da te`nee da gi implementira na nekoj inovativen na~in, {to zna~i pove}e spored politi~ki posakuvaniot duh na zakonot otkolku vo soglasnost so pi{aniot zbor. Bilateralizam i multilateralizam EU ima razvieno regionalen pristap kon jugoisto~na Evropa za razlika od nejziniot pristap kon centralna Evropaxii. Isto taka ima regionalen pristap kon Zapadna Evropa. Ovie dva pristapa ne e sekoga{ lesno da se razgrani~at. Za po~etok, po Dejtonskiot miroven dogovor za Bosna i Hercegovina vo 1995 g., be{e izdvoen regionot Zapaden Balkan so cel da se spojat dve zemji {to bea vklu~eni vo dve posebni, no povrzani krizni to~ki: onie okolu Bosna i Hercegovina i Kosovo. Vode~kata ideja na ovoj pristap be{e deka od zemjite vo ovoj region ne mo`e da se o~ekuva da gi podobrat odnosite so EU osven ako ne gi podobrat nivnite me|usebni odnosi. Po kosovskata kriza vo 1999 g., be{e izdvoen regionot Jugoisto~na Evropa, na koj treba{e da mu se posveti posebno vnimanie od me|unarodnata zaednica kako celina i od EU posebno. Vode~kata ideja be{e da se raboti na liberalizacija na regionalnata trgovija i na eden regionalen pristap kon investiciite i razvojot. Kako i da e, dvete zemji nikoga{ celosno ne se integriraa bidej}i Bugarija i Romanija stanaa kandidati za celosno ~lenstvo vo EU, dodeka na zemjite od Jugoisto~na Evropa im be{e ponuden nov instrument za integracija so EU,

50

Vladimir Gligorov

takanare~eniot Dogovor za stabilizacija i asocijacija (SAA), neodamna preimenuvan vo Proces na stabilizacija i asocijacija (SAP), kako me|uvremen ~ekor do evropskiot dogovor i do statusot kandidat za ~lenstvo. Vsu{nost, gledaj}i na jugoisto~niot evropski region kako na celina, sega{nata situacija, {to se odnesuva na dogovorite so EU, e slednava: Kandidati za ~lenstvo: Bugarija i Romanija Dogovor za stabilizacija i asocijacija (SAA): Makedonija i Hrvatska (potpi{an so EU i vo proces na ratifikacija od posebnite dr`avi-~lenki) Dogovor za sorabotka: Albanija, pregovori za SAA {to }e po~nat nabrzo Odnosi bez dogovor: Bosna i Hercegovina i Jugoslavija, so SAA {to }e im bide ponuden vo idnina Vo po{irokiot region na Balkanot i vo jugoisto~na Evropa, Grcija e celosna ~lenka na EU, Turcija e vo Unijata na valuti so EU i e kandidat za ~lenstvo, dodeka Slovenija i Ungarija se kandidati {to se o~ekuva da bidat primeni vo prviot bran na pro{iruvaweto na EU. Na ovoj na~in lesno se zabele`uva deka EU ima razli~ni odnosi so razli~ni zemji vo regionot. SAA procesot ili SAp, kako i procesot na pro{iruvawe, e bilateralna rabota me|u EU i zemjata {to aplicira za ~lenstvo. EU ja prezema inicijativata vo smisla deka taa treba da oceni deka zemjata za koja stanuva zbor e podgotvena da po~ne da pregovara za dogovor za ~lenstvo. Ne postoi vistinski soodveten instrument ili procedura za multilateralen pristap. Po vojnata vo Kosovo be{e oformena edna organizacija nare~ena Pakt za stabilnost (SP). Ima{e jasna cel da ja pomogne regionalnata integracija i, na toj na~in, regionalnoto pribli`uvawe do EU. Sepak, SP ne e instrument samo na EU. Nastrana od SEEzemjite gi vklu~uva i site G- 8 zemji, kako i site me|unarodni institucii i organizacii. Nejzinata cel e da gi koordinira regionalnata sorabotka i finansiraweto na regionalnite proekti (ne samo ekonomskite, no isto taka i onie od oblasta na dr`avata, gra|anskoto op{testvo, izgradbata na bezbednosta i zajaknuvaweto). Kako SAp, taka i SP-procesot iznesoa problemi. SAp gi tretira razli~nite zemji vo regionot razli~no i na toj na~in

Pro{iruvaweto na Evropskata unija i Balkanot

51

sozdava la`na slika i razlika vo regionot, vo koj istovremeno saka liberalizacija i homogenizacija. SP-procesot strada od mo`ni smrtni problemi poradi mnogu {efovi {to rabotat so mnogu posrednici (problemot so mnogubrojni {efovi i mnogubrojni posrednici). Ovoj dogovor mo`e da se oceni so ne{to pomalku od izvonredna izvedba kako na SAp, taka i na SP. No glavniot problem, so po~it kon procesot na pro{iruvawe na EU, e povrzan so procesot za pro{iruvawe, {to zna~i kako multilateralnoto telo na SP e povrzano so bilateralniot proces na priklu~uvawe kon EU, taka {to iako EU ima regionalen pristap kon SEE, nema efikasen instrument na regionalnata politika. Slabi dr`avi Vleguvaweto na balkanskite zemji vo EU e spre~eno od razvoite koi se razli~ni vo razli~ni zemji, no koi imaat edna posledica {to e sli~na vo site ovie zemji. Site tie imaat slabi dr`avi, a nekoi se bo`em dr`avi ili nedr`avni politi~ki entiteti. Pod slabost na dr`avata ne se misli deka dr`avata ima malku sredstva, finansiski ili pravni, na raspolagawe; vsu{nost naj~est e sprotivniot slu~aj. Pove}e bi rekle deka dr`avata e slaba koga: poka`uva slabost na politi~kata volja ({to mo`e da se nare~e politi~ka akrizija); ne mo`e da se ka`e deka sproveduva zakonitost i se soo~uva so periodi~ni krizi od eden ili drug tip. Na Balkanot slabosta na politi~kata volja e seprisuten fakt. Eden aspekt od ovoj fakt e prisuten vo konfliktot me|u ekonomskite i politi~kite prioriteti na javnosta vo balkanskite zemji, za {to diskutiravme prethodno. Drugiot aspekt e o~igleden od faktot deka razli~ni zaednici na Balkanot ne se podgotveni da se soo~at so neophodnite kompromisi, osobeno so kompromisite me|u ona {to se bara od tranzicijata i razvojot i obidite da se zadovolat posebnite interesi koi pove}e bi sakale ni{to da ne promenat, barem {to se odnesuva do promenite {to bi vlijaele vrz nivnite interesi za dobivawe ne{to. Kako posledica na slabosta na voljata, vo golem broj slu~ai, bea sozdadeni nestandardni politi~ki entiteti so re{itelna vklu~enost na me|unarodnata zaednica, del od koja be{e EU, iako EU mo`ebi ne be{e nejziniot najvlijatelen ~len. Jasno, Bosna i

52

Vladimir Gligorov

Hercegovina imaat mnogu slaba centralna dr`ava i isto taka slabi regionalni dr`avi, od koi edna e navistina zemja na podzemjeto ili zemja-senka. Taa, isto taka vo golema mera e predvodena od me|unarodni tela, od koi Kancelarijata za visoki pretstavnici, koja e pretstavnik na EU, e najmo}na. Jugoslavija e, isto taka, mo{ne slaba dr`ava so slo`ena vnatre{na politi~ka struktura (Srbija i Crna Gora, dvete federalni dr`avi, se su{tinski nezavisni; Kosovo, ustavno provincija na Srbija, e de facto internacionalen protektorat). Makedonija neodamna isto taka poka`a seriozna slabost i se lizga kon eden mo{ne nestabilen modus vivendi ili na~in na `iveewe. Vo ovie slu~ai, politi~kata slabost e glavno ustavna. Vo drugi slu~ai na Balkanot politi~kata slabost e povrzana so la`niot proces na pretstavuvawe na prioritetite, koi ponekoga{ se narekuvaat prikaz na dr`avata. Ova la`no prika`uvawe go spre~uva procesot na pro{iruvawe bidej}i potrebnite institucionalni promeni ne mo`at da bidat vovedeni ili koga se formalno vovedeni, na primer preku soodvetno zakonodavstvo, ne mo`at da bidat implementirani ili se interpretirani na takov na~in od administracijata i od sudovite {to nivnata implementacija vo realnosta izgleda napolno ednakva so sprotivnosta na formalnata norma. Ovaa politi~ka slabost e povrzana, isto taka, so zakonodavstvoto. Op{to e poznato deka zakonodavstvoto na Balkanot ne e mo{ne silno. Navistina, pravnite sistemi se ~esto kontradiktorni ili nejasni tolku kolku da ostavat pove}e od dovolno prostor za proizvolna i slobodna interpretacija. Bidej}i interpretacijata od vladite i od sudovite e podlo`na na vlijanie na li~nite, {to gi interpretira taa kako svoi, rezultatot e edno visoko nivo na korupcija. Korupcijata poddr`uva raznovidni formi na vtora ekonomija, kako i otvoreni kriminalni aktivnosti. Ne e potrebno da se naglasuva kolku {tetno vlijae ova vrz procesot na priklu~uvawe vo EU. Na kraj, ovie dr`avi vo regionot se spravuvaat so ekonomii so dlaboki makroekonomski problemi {to gi pravat nivnite ekonomski politiki nestabilni. Na toj na~in, vo mnogu slu~ai, na primer, fiskalnite balansi se ve{ta~ki i iznasileni i ne bi bile stabilni bez stranska pomo{ i asistencija. Ponatamu, nadvore{nite nebalansi se isto taka golemi i krajno nestabilni. I na krajot, nevrabotenosta e visoka, a vrabotenosta e niska.

Pro{iruvaweto na Evropskata unija i Balkanot

53

Poradi postojanite makroekonomski nebalansi, se javuvaat periodi~ni recesii ili krizi vo regionot. Eve eden kratok pregled (od 1995, pa navamu) na neodamne{nite ekonomski krizi na Balkanot: 1996-1997: Ekonomskiot kolaps na Albanija; hiperinflacijata vo Bugarija. 1998: Bankarskoit sistem na Hrvatska do`ivuva kolaps, a ekonomijata odi vo recesija. 1998-1999: Ekonomijata na Romanija odi vo prodol`ena recesija. 1999: Bosna i Hercegovina do`ivuva seriozno zabavuvawe vo ekonomskite aktivnosti: zabavuvaweto e duri i ponaglaseno vo 2000, so sli~ni izgledi vo 2001 godina. 1999: Kolapsot na Jugoslavija. 2001: Makedonija doa|a do rabot na gra|anska vojna. Ranite 1990-ti bea duri i polo{i. Po edna ma~na dekada, samo vo 2000-ta godina, vsu{nost celiot region do`ivuva pozitiven razvoj. Kako i da e, ova nema da bide slu~aj vo 2001-ta poradi krizata vo Makedonija i zna~itelnoto zaostanuvawe na Bosna i Hercegovina. Vo drugi slu~ai, akumulacijata na nebalansite zvu~e{e kako predupreduvawe za potreba ili od nadvore{no balansirawe ili od fiskalno prisposobuvawe, {to mo`ebi ne bi bilo vozmo`no bez toa da vlijae vrz zabavuvaweto vo razvojot. Na toj na~in, dr`avite na Balkanot ne poka`aa postojana re{enost da gi stabiliziraat svoite ekonomii; ova be{e isto taka povrzano so nivniot pristap kon tranzicijata {to ~esto be{e nere{itelen i nepostojan. Idnata uloga na Evropskata unija na Balkanot Iskustvoto na EU so Balkanot gi istakna problemite na pro{iruvaweto, kako i nedostatokot na sposobnost na EU da dejstvuva vo, na nekoj na~in, nevoobi~aeni okolnosti. Problemot so pro{iruvaweto e toa {to ne mo`e lesno da se primeni vo zemjite ili regionite {to se zavisni od EU, no se na mnogu razli~no nivo na razvoj. So drugi zborovi, procesot na pro{iruvawe ne se poka`a kako zamena ili barem kako dopolnuvawe na razvojnata politika. EU stana svesna za ovoj problem i ja zapo~na Programata na

54

Vladimir Gligorov

zaednicata za pomo{ {to treba da im pomogne na balkanskite zemji vo nivnite napori za rekonstrukcija na razvojot. Programata treba da donese pari kako poddr{ka za SAp {to e glavniot instrument na EU za poddr{ka na regionalnata sorabotka i na integracijata so EU. Vo oktomvri 2001 g. EU pu{ti dokument za regionalna strategija {to treba da bide poddr`an so dr`avni dokumenti za strategija i te`nee prvenstveno i jasno kon pra{awa od regionalna va`nost. Sepak, EU ne go najde vistinskiot na~in za da se vme{a na pozitiven na~in vo javnata agenda na zemjite {to se ekonomski integrirani vo EU, no koi imaat politi~ki problemi ili vo nivniot region ili so EU ili mo`ebi i dvete. Balkanskite zemji gi manifestiraat ovie karakteristiki iako ne site vo ista mera, a EU s# u{te ne prona{la na~in za da go zacvrsne razvojot na nivnata javna agenda vo procesot na vleguvawe. SAp procesot treba da se osvrne na ova pra{awe preku potpi{uvawe dogovori za asocijacija i preku zasilen monitoring od EU, na nekoj na~in sli~en so monitoringot {to se primenuva za zemjite-kandidatki od centralna Evropa. SAp procesot vo ovoj moment e na po~etokot, bidej}i Makedonija go potpi{a Dogovorot vo april 2001 g., a procesot na ratifikacija e baven poradi vlo{enata bezbednosna situacija vo zemjata, dodeka pak Hrvatska go potpi{a nejziniot dogovor kon krajot na oktomvri. Problemot e {to EU ima samo eden instrument - nejzinata ponuda za integracija, no toa ne mora da zna~i deka toj efektivno funkcionira vrz bezbednosta i vrz dlabokite ustavni problemi, taka {to postoi raziduvawe me|u celite i instrumentite. Ekonomskiot napredok ne povlekuva neophodno i politi~ki promeni. Seto ova e vlo{eno od faktot deka me|unarodnata zaednica, so zna~itelen pridones od EU, gi pomaga{e vo itni slu~ai nestandardnite i slabi politi~ki strukturi {to ne rabotat dobro nitu kako agencii za tranzicija, nitu za politi~ka reforma i integracija. Ova e klu~niot problem, a ne se napravi mnogu vo taa oblast. Treba da se o~ekuva deka EU }e ima pogolema uloga vo ovie pra{awa poradi promenlivite prioriteti vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi vo me|unarodnata zaednica po teroristi~kiot napad od 11 septemvri vrz Soedinetite Dr`avi. Vo ovoj moment, kako i da e, ne e jasno kakva mo`e da bide taa strategija. Bidej}i bezbednosta e eden od glavnite problemi na Balkanot, EU prifa-

Pro{iruvaweto na Evropskata unija i Balkanot

55

ti eden regionalen pristap {to e navistina soodveten vo vakov slu~aj. Sepak, na EU & nedostigaat instrumenti za implementacija na ovoj pristap bidej}i procesot na integrirawe i pro{iruvawe e bilateralen. Ova e isto taka pri~inata poradi koja Paktot za stabilnost ne gi ispolni o~ekuvawata: ne go pronajde vistinskiot instrument za da napravi promeni vo regionot. Dilemata me|u bilateralizmot i multilateralizmot }e bide razre{ena, najverojatno, vo prilog na bilateralniot pristap. ]e se zabrzaat regionalnata integracija i sorabotkata, no vistinskata mo} na pristapot e vo bilateralnite pregovori i tamu }e bide vistinskiot akcent. Ova e na nekoj na~in nesre}na okolnost bidej}i najverojatno najdobriot rezultat dosega proizleze od hrabrata odluka na EU da gi podigne pogolemiot del od tarifnite i netarifnite barieri za izvoz od Zapaden Balkan, {to gi natera ovie zemji podocna da potpi{at multilateralen dogovor vo ramkite na Paktot za stabilnost za da ja liberaliziraat trgovijata niz regionot. Vakvite vidovi inicijativi i politiki od EU ne se mnogu po`elni, no najverojatno }e bidat zaseneti od bilateralniot proces za asocijacija i integracija. Na kraj, procesot na pro{iruvawe zavisi od postoeweto politi~ka volja od dvete strani, od onaa na EU i od onaa na idnite zemji ili regioni-~lenovi. I dvete strani mo`e da ne uspeat da opstanat ili mo`e da bidat slabi. Mo`ebi nema da postoi na~in da se zajaknat bidej}i perspektivata mo`e da bide premnogu dale~na za da promeni ne{to i pridobivkite mo`e da bidat premnogu mali za da predizvikaat dovolno interes. Mnogu malku mo`e da se napravi vo ovoj pogled sega bidej}i balkanskite zemji bea prinudeni na eden pobaven proces na pro{iruvawe i na toj na~in se podaleku od datumot na vleguvawe, {to igra re{ava~ka uloga vo vnatre{niot politi~ki proces. Mo`at da se najdat na~ini za da se popravi toa, no ne e jasno {to mo`e da bide toa vo ovoj moment. Kako zaklu~ok, mo`e da se ka`e deka EU nau~i od svoite neuspesi na Balkanot. No situacijata {to se pojavi onevozmo`i nekoi brzi popravki. Taka, na Balkanot mu pretstoi dolg i ma~en pat do Evropa.

56 Podatoci:

Vladimir Gligorov

Astrov, V. E. Kristi i V. Gligorov. (2000). Balkanot i Evropa: Trgovija, Dr`ava, Pari i Politika. Kraen izve{taj na WIIW (Vienski Institut za Me|unarodni Ekonomski Studii), Proektot na odbrojuvawe. Gligorov, V. (2000), "Zadocneta integracija", WIIW Raboten list. MMF Direkcija za trimese~ni trgovski statistiki Juni 2000 WIIW (2001), Jugoisto~na Evropa: Ekonomska statistika

Zabele{ki: T.e., deka tie se ili ex ante (fakti~ki, realno) ili ex post (potencijalno) integrirani, kade {to procenkata za stepenot na prvoto e va`en pokazatel za o~ekuvawata od vtoroto. Pove}e za ova pra{awe mo`e da se najde vo Gligorov (2000). ii Drugi, poprecizni kriteriumi za ekonomska integracija se sveduvaat samo na koordinacija na biznis-krugovite, na sposobnosta da se izdr`i pritisokot od zgolemenata konkurencija so samo eden pazar na EU i da se usoglasat instituciite i ekonomskata politika so EU. iii Poto~no, ova zna~i sposobnosta da se implementira takanare~enata acquis communautaire, {to zna~i fundamentalniot praven poredok na EU. iv Jugoisto~na Evropa (SEE) sega vooobi~aeno sedum zemji vo tranzicija: Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Hrvatska, Makedonija, Romanija i Jugoslavija (Srbija, Crna Gora i Kosovo). Balkanot i jugoisto~na Evropa }e bidat tretirani za sinonomi ovde i }e se smeta deka tie gi vklu~uvaat ovie sedum zemji. v Naselenosta na Balkanot ne e mnogu pomala od naselenosta na ~etirite vode~ki zemji od centralna Evropa za integracija so EU (Polska, ^e{kata Republika, Ungarija i Slovenija). vi Pove}e za modelot na gravitacija vo Astrov i drugi (2001). vii Za osnovni informacii, pogledni tabela 1. Detalni informacii mo`e da se najdat vo WIIW (2001), Astrov i drugi (2001) viii Ovaa zaostanatost sleduva{e po ekonomskiot }orsokak
i

Pro{iruvaweto na Evropskata unija i Balkanot

57

vo koj se najde Balkanot so komunizmot po Vtorata svetska vojna. ix Ovie strukturi se protektorati, kvaziprotektorati, nevozmo`ni politi~ki entiteti i ekonomii {to se zavisni od pomo{. Ponatamo{nata diskusija za ova pra{awe e vo sledniot del. x Pod demokratizacija se podrazbira procesot na gradewe demokratija. Se zema deka toj vklu~uva dva ili tri, pove}e ili pomalku, slobodni i fer izbori i barem edna mirna promena na partiite vo vladata. xi Ima ponatamo{na diskusija po ovaa to~ka vo Gligorov (2000). xii Tri imiwa se vo upotreba, koi ne sekoga{ se jasno razgrani~eni. Jas go koristam Balkanot zaemno zamenliv so jugoisto~na Evropa kako {to vtoriov termin se koristi sega (vidi zabele{ka 4 pogore). Od 1995 pa navamu, EU go vovede isto taka terminot Zapaden Balkan, {to se odnesuva na Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Makedonija i na Jugoslavija (Srbija, Crna Gora i Kosovo), t.e. na ona {to podocna, po 1999 g., }e bide nare~eno Jugoisto~na Evropa minus Bugarija i Romanija. Zbunuva~ki, ovie dve zemji se predmet na dva razli~ni regionalni pristapa iako tie se preklopuvaat, kako {to e objasneto vo tekstot.