Van~o UZUNOV

ZO[TO INTEGRIRAWE NA MAKEDONIJA VO EVROPSKATA UNIJA?

Objektivni faktori i pravci na me|unarodnata ekonomska integracija na Makedonija vo sovremeniot svet

Voved

e~isi deset godini nasokata na integrirawe ili pribli`uvawe na Republika Makedonija kon Evropskata unija pretstavuva tema na interes, debatirawe, tema za naso~enosta na aktivnosite na vladite, kako i tema okolu koja, mo`e slobodno da se ka`e, postoi eden vid op{t konsenzus1 . Periodot za koj stanuva zbor se poklopuva so periodot (t.e. so razvojnata faza na makedonskata nacionalna ekonomija) na napu{tawe na socijalizmot i na tranzicija kon pazarno uredena

Stanuva zbor za faktot deka, barem vo oficijalnite govori i mediumi i toa ne samo vo slu~ajot na retorikata na politi~kite partii vo Makedonija, prakti~no voop{to ne se sretnuva iska`uvawe za eventualna neoportunost na naso~enosta na idninata na Republika Makedonija vo pribli`uvaweto kon EU. Toj moment go dozvoluva zaklu~okot za konsenzualnost ili za op{ta prifatenost na idejata za integracijata na Makedonija vo EU.

Van~o Uzunov e doktor po ekonomski nauki i asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot Primeneta ekonomika.

42

Van~o Uzunov

ekonomija, {to ne e voop{to slu~ajno. Vo mesec april 2001 godina, pak, Republika Makedonija ja ima potpi{ano i Spogodbata za stabilizacija i asocirawe so Evropskata unija, {to i vo politi~kite i vo akademskite krugovi, pa i vo javnosta, se smeta i za svoevidna kruna na site dotoga{ni napori. Nabquduvaj}i ja na toj na~in spoznaenosta za naso~enosta na idninata na Makedonija, mo`e da se izvle~e eden instanten zaklu~ok deka (iska`ano so edna tipi~na makedonska politi~ka retorika): rabotite se postaveni na vistinskiot kolosek i deka: do kolku ne bi postoele nekoi drugi problemi {to navistina mnogu go zagor~uvaat i go ote`nuvaat `ivotot vo Makedonija, idninata na dr`avata se nao|a na praviot pat. Nabquduvano do ova nivo, vo odnos na istiot zaklu~ok, sekako deka treba da se iska`e i celosna soglasnost. Me|utoa, (sekoga{ vo akademskite, osobeno vo diskusii so ekonomski dimenzii postoi nekoe me|utoa), aspektite na integriraweto na Makedonija vo EU treba da se nabquduvaat i podlaboko. Vsu{nost, za da mo`e da se dade eden posodr`inski komentar na temata poso~ena vo naslovot, potrebno e da se navleze vo su{tinata na pra{aweto. Vo osnova, na toj na~in tezata (sekoga{) stanuva testirana so cel nejzino potvrduvawe ili otfrluvawe, no voedno na istiot na~in mo`e da se ocrtaat i pove}e strani~ni aspekti za koi, inaku (ili za razlika, kako sprotivnost), vo javnosta vo Makedonija mnogu malku stanuva zbor. Navistina mo`e da zvu~at interesno i pra{awata: dali naso~enosta na makedonskoto op{testvo ({to zna~i i politi~ki i praven i ekonomski kontekst) kon integrirawe vo semejstvoto EU ne pretstavuva rezultat na pomodnost; dali ne pretstavuva rezultat na kopirawe na iskustvata {to se poka`ale kako pozitivni vo drugi slu~ai; dali ne pretstavuva rezultat na otsustvo na nekoe alternativno izdr`ano scenario ili pak pretstavuva rezultat na objektivni trendovil; ako se objektivni, koi se tie trendovi? Ponatamu, {to zna~i seto toa? [to s # treba da napravat Republika Makedonija, sekoj biznis, pa i sekoj gra|anin vo Makedonija? Postojat nekolku pri~ini, pokraj ~istata akademska qubopitnost, za vakvata debata. Od edna strana, kako po~etno mo`e da se poso~i edno relativno ~esto poimawe vo javnosta koe tvorbata Evropska unija ja nabquduva kako klub na bogatite. Samiot poim klub (ili lo`a) upatuva na ne{to posebno, ne{-

Zo{to integrirawe na Makedonija vo Evropskata unija?

43

to izdvoeno i koe ne e za sekogo, dodeka pak poimot na bogatite u{te pove}e ja nadopolnuva slikata - toa e klub {to treba da se preferira, a ~lenuvaweto vo nego (treba da) pretstavuva ostvaruvawe na ubavite ne{ta {to go pravat `ivotot. Ponatamu, se nadovrzuva misleweto deka klubot, sekoga{ i vo site slu~ai, gi brani svoite ~lenovi. Od druga strana, o~igledno e isto taka deka site dr`avi (vo Evropa, se razbira) go posakuvaat ~lenuvaweto vo Unijata, i do kolku e taka, potrebata od preispituvawe na idejata stanuva nepostojna. Ova poimawe gi otslikuva i ramkite na mo`nata strategija na integriraweto: potreben e imix, potrebno e intenzivno dru`ewe so ~lenki na klubot, potrebna e i poslu{nost (pa duri i servilnost) i eden den, koj pretstavuva funkcija na toa kolkav uspeh e postignat vo imixot, dru`eweto i poslu{nosta, celta bi bila postignata. Nekomu navedenoto banalizirawe mo`e da mu se ~ini i navredlivo iako toa, sekako, ne e daleku od vistinata. Do kolku pak iska`uvaweto treba da bide napraveno i malku posuptilno, mo`e da se poso~at slednite razli~ni, lai~ki ili polucelosni, gledawa na na~inot na integracijata na Makedonija vo EU: 1) Eden ekstrem {to mo`e da go nare~eme lai~ko-politi~ki (ili politikantski) i koj e mnogu sli~en na navedenoto razmisluvawe e pretstaven preku poimaweto deka zada~ata na integracijata vo EU, vo najgolem del, se sveduva na dobrata volja na ~lenkite za priem na Makedonija vo nivnoto dru{tvo; 2) Eden vid na sreden stav {to, pak, mo`e da go nare~eme lai~ko-pravni~ki e pretstaven preku poimaweto deka integriraweto vo EU pretstavuva edinstveno funkcija na uspe{nosta i brzinata na napolno prifa}awe na celokupnata pravna regulativa vrz ~ii osnovi egzistira Unijata, odnosno na ona {to glamurozno (navidum i krajno stru~no) se narekuva prifa}awe na "acquis communautaire". Povr{no nabquduvano, na ova upatuva i eden mnogu zna~aen dokument na EU. Stanuva zbor za dokumentot "Agenda 2000", koj bukvalno interpretiran govori deka: Novite ~lenki }e gi prezemat pravata i obvrskite na ~lenstvoto vrz osnova na acquis -ot onaka kako {to toj egzistira vo vremeto na akcesijata; od niv }e se o~ekuva da go prifatat, da go implementiraat i da go sprovedat acquis-ot po akcesijata; konkretno, merkite neophodni za pro{iruvaweto na edinstveniot pazar treba

44

Van~o Uzunov

3)

4)

da bidat primeneti vedna{ (Bulletin of the European Union, Supplement 5/97:52). Vo istata re~enica, sepak, e sodr`an i eden mnogu biten atribut - edinstven pazar, koj treba da ja poso~uva su{tinata na rabotite. Ona {to, pak, vo Makedonija mo`e da se slu{ne vo navedeniot lai~ko-pravni~ki kontekst pretstavuva ka`uvaweto deka (parafrazirano): Najobemna zada~a na integriraweto pretstavuva prenesuvaweto na regulativata, bidej}i treba da bidat prevedeni i implementirani duri i do 120000 stranici praven tekst ; Drug vid na ednakvo sreden stav {to mo`e da go nare~eme lai~ko-ekonomski e pretstaven so misleweto deka na makedonskata ekonomija treba da & se ovozmo`i (da & se dozvoli) sloboden i nepre~en pristap vo izvozot na pazarite vo Evropa, izvozot bi se sostoel od proizvodstvo bazirano vrz onie resursi {to vo Makedonija gi ima vo izobilie (i zatoa se evtini, t.e. konkurentni), no ednovremeno doma{niot pazar na Makedonija, sepak (bi bilo fer), da bide i za{tituvan od konkurencijata od stranstvo. Kraen oblik na preteruvawe vo ovaa (lai~ka) smisla pretstavuva misleweto deka (parafrazirano): Bi bilo sosema pravilno Evropskata unija da & pomogne na Makedonija so toa {to }e otkupuva re~isi s # {to }e se ponudi, bidej}i toa za Unijata ne mo`e da pretstavuva golem napor; Sprotivno ekstremen stav od prvonavedeniot, koj vo istata konotacija kako i prethodnite stavovi mo`e da se nare~e lai~ko-tehnolo{ki, e pretstaven preku poimaweto deka zada~ata na integracijata e re~isi nevozmo`na, osobeno ako se pogledne kolku zaostanuva Makedonija vo pogled na tehnolo{kiot razvoj, pa ottuka sleduva i toa deka zada~ata na integracijata e prakti~no nere{liva, sekoj napor e re~isi zaluden ili, vo sekoj slu~aj, izrazito dolgoro~en.

Kade e vistinata? Mo`ebi se nao|a vo ne{to treto? Ili pak vo eden spoj na site navedeni, iako lai~ki, tezi? Dvi`ewa (ekonomski trendovi) vo sovremeniot svet Edna od pojdovnite tezi vrz koja se bazira ovoj osvrt pretstavuva soznanieto deka vo sovremenata konstelacija prakti~no

Zo{to integrirawe na Makedonija vo Evropskata unija?

45

e nevozmo`no ili pak bi bilo neizdr`ano i nedovolno argumentirano do kolku vo debatiraweto i analiziraweto na pojavite ne se poa|a od faktot na procesot na globalizacijata na svetskata ekonomija. Od edna strana, duri i kako na~elen, {to pak ne zna~i i nedoka`an 2 , treba da se prifati stavot deka koga se govori na temata globalizacija na svetskata ekonomija, stanuva zbor za objektiven proces, odnosno za proces {to pretstavuva rezultanta na objektivni sili {to go pridvi`uvaat sevkupniot razvoj na sovremenite op{testva. Od druga strana, iako tehni~ko-tehnolo{kiot progres pretstavuva osnoven dvigatel i element na procesot na globalizacijata, ~ii proizvodi se vidlivi so golo oko, ishodite do koi doveduva procesot i koi permanentno gi generira se mnogu po{iroki od ednostavnoto sozdavawe s # ponovi i tehni~ki posovr{eni (novi) proizvodi, a isto taka tie ishodi se mnogu po{iroki i od ednostavnata naso~enost kon realizacija (proda`ba) na novite proizvodi niz celiot svet. Vsu{nost, ishodite na procesot na globalizacijata na svetskata ekonomija se mnogu po{iroki od ~isto ekonomski, odnosno, istite efekti prakti~no go determiniraat re~isi celokupniot `ivot duri i na sekoj poedinec na zemjata iako lu|eto ~esto ne se nitu delumno svesni za takviot ishod. Vo osnova mo`e da se identifikuvaat tri oddelni ishodi {to gi determinira procesot na globalizacijata na svetskata ekonomija. Site tri ishodi pretstavuvaat sinteza na globalnata ekonomskata konstelacija vo pogled na postignatiot stepen na mobilnost na oddelni ekonomski razvojni faktori, a se razlikuvaat: globalno (celosvetsko) dvi`ewe na kapitalot, prete`na regionalna (ili kontinentalna) naso~enost na trgovskata razmena i s # u{te nacionalna determiniranost i mobilnost na rabotnata sila. So eden tehni~ki ekonomski re~nik, trite ishodi za koi stanuva zbor mo`e da se identifikuvaat i kako: (a) globalna determiniranost na makroekonomskite konsideracii vo sovremeniot svet ({to mo`e da se pretstavi i kako centrifugalna sila na privle~nost {to proizleguva od efektot na tehni2

Vo ovoj tekst nema potreba posebno da stane zbor za doka`uvawe na objektivnosta i objektivnata determiniranost na procesot na globalizacijata na svetskata ekonomija bidej}i, od edna strana, toa ne pretstavuva negova osnovna orientacija, a od druga strana istata tema mo`e lesno da se najde izlo`ena vo drugi osvrti.

46

Van~o Uzunov

~kiot progres, koj pak generira presudno zna~ewe na ekonomijata na obem); (b) tipi~no (ili izrazeno) lokalna determiniranost na mikroekonomskite konsideracii vo sovremeniot svet ({to pak mo`e da se pretstavi i kako centripetalna sila na privle~nost {to proizleguva od potrebata za sekoga{ lokalnoto alocirawe na kapitalot); (v) i na edna sredna (ili preodna) forma {to pretstavuva spoj i gi pridvi`uva procesite naedno. U{te pokonkretno, ishodite {to gi determinira procesot na globalizacijata na svetskata ekonomija se: 1) Me|unarodna (ili globalna) unifikacija. Stanuva zbor za proces na postepeno unificirawe na nekolku karakteristiki i dimenzii na nacionalnite dr`avi i na nivnite ekonomii: (a) se unificiraat porane{nite razli~ni sistemi na politi~ko ureduvawe na dr`avite, odnosno site dr`avi postepeno stanuvaat demokratii; (b) se unificiraat pravnite ramki na dr`avite, odnosno site konvergiraat kon op{ti i zaedni~ki doka`ani pravila, principi, re{enija i standardi; (v) se unificiraat i ekonomskite sistemi na oddelnite nacionalni ekonomii - site porane{ni razli~ni ekonomski sistemi postepeno konvergiraat kon karakteristikite na ekonomskiot sistem na razvienite ekonomii so pazarno ureduvawe na ekonomskite tekovi i site ekonomii postepeno prifa}aat i izgraduvaat uniformni tipovi na institucionalna ekonomska infrastruktura i mnogu sli~ni oblici na interakcii me|u oddelnite elementi na taa struktura; (g) se unificiraat i makroekonomskite politiki na nacionalnite ekonomii, odnosno vo site ekonomii postepeno zapo~nuva implementiraweto na ednakvi (doka`ani) re{enija na makroekonomskiot menaxment (valutna i fiskalna konvergencija, na primer); i (d) se unificirat i nacionalnite pazari, odnosno se unificiraat karakteristikite na pobaruva~kata pretstavena preku vkusovite i pretpo~itawata na potro{uva~ite vo raznite zemji. Poslednata navedena dimenzija pretstavuva ishod na dejstvuvaweto na multinacionalnite korporacii (penetriraweto kako stranski direktni investicii), no tuka e irelevantno pra{aweto koja strana ja ima pove}e pottiknato sprotivnata, kolku globalizacijata gi sozdava multinacionalnite korporacii, a kolku multinacionalnite korporacii ja generiraat globalizacijata bidej}i povrzanosta e simbiotska, determinan-

Zo{to integrirawe na Makedonija vo Evropskata unija?

47

tite na procesite se vgradeni (se dvi`at samite sebesi), a svetot postepeno stanuva globalno selo. 2). Regionalizacija (regionalna me|unarodna ekonomska integracija). Stanuva zbor za eden oblik na preodna forma ili pak za po~etna faza na procesot na celosna globalizacija na svetskata ekonomija {to, voedno, treba da pretstavuva i spoj me|u tipi~nata isklu~iva nacionalna homogeniziranost i determiniranost i celosnata globalna povrzanost. Od druga strana, regionalnata me|unarodna ekonomska integracija kako efekt na procesot na globalizacijata na svetskata ekonomija voedno pretstavuva i negova dvi`e~ka sila, bidej}i instantna celosna globalizacija e nevozmo`no da se postigne vo praktikata. 3). Generirawe na raste~koto zna~ewe na specifi~nosta i specifi~nata uloga na sekoj oddelen (nacionalen ili lokalen) ekonomski entitet. Stanuva zbor za jasnata potreba, no ne samo za potreba, tuku i za objektivna determiniranost, na ishodot koj treba da ja odigra ulogata na prepoznava~, odnosno na stimulator na privle~nosta na sekoja lokalna sredina vo uslovi na postepenoto sozdavawe ednakvo me|unarodno pole za ekonomski natprevar. Tuka e mnogu va`no da se istakne deka ne stanuva zbor za istaknuvaweto na ulogata isklu~ivo na nacionalnata ekonomija kako ekonomski entitet, vo osnova duri i najmalku tokmu za toj visinitet, tuku za lokalnost vo mnogu {iroka smisla po~nuvaj}i od visinitetot na oddelen urban centar (urbana aglomeracija), preku oddelna lokalna zaednica ({to vo makedonskata terminologija se narekuva edinica na lokalnata samouprava), preku oddelen subnacionalen region (ili ekonomski teritorijalitet), kon oddelen supranacionalen region (mo`e vedna{ kako primer da se navede regionot na jugoisto~na Evropa). Vo navedeniot kontekst, navidum, se ocrtuva edna golema kontradiktornost na sovremeniot svet. Vo svetski ramki te~e eden proces koj paralelno generira dva ishodi {to se sprotivstaveni - me|unarodna unifikacija i lokalno eksponirawe. Me|utoa, tokmu vo takvata kontradiktornost le`i su{tinata na samiot proces i na ekonomskiot progres. Istata kontradiktornost navistina pretstavuva dimenzija {to generira i odbiv-

48

Van~o Uzunov

nost bidej}i vodi kon te{kotija za lesno prepoznavawe i razbirawe na debatiraniot sovremen trend. Taa bo`emna kontradiktornost generira i mo`nost (podatlivost) za manipulirawe na tekovite (pa i na umovite na gra|anite), no e sepak realna. Su{tinata se nao|a vo potrebata od nejzino spoznavawe. Specifi~nosti na regionalnata me|unarodna ekonomska integracija Ako se povrzat navedenite iska`uvawa so temata na ovoj osvrt - detektirawe na pri~initelite na sovremenata me|unarodna integracija, mo`e da se izvle~e eden mnogu va`en zaklu~ok: silite {to vo konstelacijata na sovremeniot svet gi vodat nacionalnite ekonomii kon ekonomski razvoj, vodat i kon nivno me|usebno integrirawe. Na poinakov na~in ka`ano: do kolku nacionalnite ekonomii sakaat da postignat ekonomski razvoj kako solucija na problemot na porastot na blagosostojbata na gra|anite, tie treba da se stremat, me|u preostanatoto, i kon me|unarodna integracija. Posledniot naveden zaklu~ok upatuva na nekolku dimenzii: (a) prvo {to treba da se navede e faktot deka sovremenata me|unarodna integracija ne pretstavuva rezultat nitu na pomodnost, nitu na kopirawe, nitu na otsustvo na alternativna opcija. Pa duri i do kolku nekoj sovremenite trendovi gi sledi isklu~ivo zaradi pomodnost, seedno, o~igledno postojat objektivni pri~initeli na istite tekovi {to edinstveno toj ne gi poznava; (b) vtor aspekt {to treba da se istakne pretstavuva faktot deka sovremenite me|unarodni integrativni procesi se, pred s# , ekonomski determinirani procesi. Toa ja odreduva celokupnata su{tina na procesite davaj}i im ja so toa pri~inata na nivnoto odvivawe. Ovoj iskaz ne treba da se razbere kako davawe primat na oddelen segment (kako ~isto ekonomskiot, na primer) vo celokupnata gamadimenzii {to ja so~inuvaat sovremenata me|unarodna integracija, me|utoa fakt e deka naso~enosta na sekoja nacionalna ekonomija kon me|unarodno integrirawe edinstveno (ili barem prvenstveno) ima rezon do kolku vodi kon porast na blagostostojbata; (v) sepak, sovremenata me|unarodna integracija treba da se nabquduva vo celokupnata nejzina kompleksnost. Poslednata re~enica, pak, govori deka bi bilo pogre{no ako se misli deka naso~enosta na integriraweto na Makedonija

Zo{to integrirawe na Makedonija vo Evropskata unija?

49

kon EU pretstavuva opa~ina isklu~ivo na vtoronavedeniot ishod na procesot na globalizacijata, t.e. deka pretstavuva opa~ina isklu~ivo na vlijanieto na trendot na regionalnata me|unarodna ekonomska integracija vo konkretniot slu~aj na Makedonija. Iako tokmu na toa naveduva. Su{tinata na ishodite na globalizacijata le`i vo faktot deka tie sozdavaat edno edinstvo, {to pak, zna~i deka i postignuvaweto (ili dostignuvaweto) efikasnost vo procesot na regionalnata me|unarodna integracija na edna nacionalna ekonomija (i na makedonskata) edinstveno mo`e da sleduva do kolku rakovodeweto na ekonomijata pretstavuva odraz na spoznaenost i po~ituvawe na site prethodno navedeni ishodi. So drugi zborovi: oddelni dimenzii vo profiliraweto na sekoja sovremeno uredena nacionalna ekonomija treba da poprimaat napolno globalen (ili celosvetski ednoobrazen) karakter, oddelni treba da se vramnote`uvaat na regionalno nivo (tuka, zasega, se vbrojuva i kontinentalnoto), dodeka oddelni dimenzii, sekako, treba da ostanuvaat tokmu lokalno specifi~ni. Ne samo specifi~ni, tuku i potencirani kako takvi, kako znaci na prepoznavawe na lokalniot ekonomski teritorijalitet. Imaj}i gi predvid iska`anite premisi kako na~elni, za da mo`e da bidat ocrtani specifi~nostite na dimenzijata na regionalizmot vo sovremenata svetska ekonomija, koi vo ramkite na temata za integracijata na Makedonija kon EU imaat posebno zna~ewe, treba da bidat poso~eni nekolku va`ni specifi~nosti povrzani so istata tema. Regionalnata me|unarodna ekonomska integracija pretstavuva efekt {to go determiniraat najmnogu sovremenite me|unarodni trgovski tekovi. Mo`e u{te edna{ da bide povtoreno: kapitalot (kako ekonomski faktor) e me|unarodno mobilen so eden celosvetski horizont (denes e re~isi seedno za eden investitor na koj kontinent }e go investira sopstveniot kapital), trgovskata razmena (izvozot i uvozot na stoki i uslugi) e s # u{te prete`no regionalno (kontinentalno) orientirana, dodeka rabotnata sila, vo najgolem del, s# u{te ja naso~uva svojata mobilnost vo ramkite na granicite na nacionalnata ekonomija. Tuka, sekako, stanuva zbor za prose~ni (naj~esti) pravci, a ne za celosna naso~enost. Od druga strana, postoi edna golema heterogenost me|u raznite oblici na ona {to se narekuva regionalizacija (t.e. regionalna me|unarodna ekonomska integracija). Dodeka oddelni

50

Van~o Uzunov

regioni proizleguvaat od konkretni vidovi me|unarodni institucionalni spogodbi me|u oddelni zemji (na primer: EU, NAFTA, ASEAN i sl.), koi pak i me|u sebe se razlikuvaat po mnogu ne{ta i se rangirani od obi~ni carinski unii do celosni politi~ki unii, drugi regioni vsu{nost pretstavuvaat ~isto grupirawe na zemji po oddelni karakteristiki {to gi harmoniziraat (zemjite od isto~na, ju`na i jugoisto~na Azija, na primer, ili centralnoevropskite zemji i sl.), dodeka kako tret vid regioni ~esto se smetaat i zonite na razviena me|ugrani~na sorabotka [Mirza, p. 3]. Zatoa fenomenot na regionalna me|unarodna ekonomska integracija treba da se nabquduva vo odnos na dve negovi imanentni dimenzii (ili horizonti): ednata dimenzija mo`e da ja nare~eme funkcionalna i se odnesuva na organizaciskite modaliteti, koi raznorodnite regionalni ekonomski integracii gi poprimaat kako fazi na nivno izrasnuvawe, dodeka vtorata dimenzija mo`e da se nare~e prostorna i se odnesuva na teritorijalniot (ili prostorniot vo geografska smisla) opseg {to go opfa}aat raznorodnite regionalni ekonomski integracii. Prikazot na specifi~nostite na dvete dimenzii na regionalnata me|unarodna ekonomska sorabotka e prezentiran vo Ramkite 1 i 2. Se ~ini sosema e oportuno i potrebno, so cel prika`uvawe na raznorodnosta vo oblicite i opfatnosta na sovremenata regionalna me|unarodna ekonomska integracija, da se napravi i edno kuso naveduvawe na postojnite regionalni ekonomski integracii. Imeno: zemjite-~lenki na EU ve}e imaat kreirano edinstven integralen pazar; Avstralija i Nov Zeland ja kompletiraat nivnata zona na slobodna trgovija; SAD, Kanada i Meksiko ja formiraat NAFTA (North American Free Trade Agreement); Mercosur pretstavuva regionalna integracija na Argentina, Brazil, Paragvaj i Urugvaj; Dogovorot za slobodna trgovija ASEAN opfa}a pove}e zemji od isto~na i od ju`na Azija. Ponatamu, EUROMED pretstavuva idna regionalna integracija na EU i na mediteranskite zemji (do 2010 godina), FTAA pretstavuva idna (do 2005 godina) zona na slobodna trgovija na 34 zemji od zapadnata hemisfera; 18-te ~lenki na APEC (Asia Pacific Economic Cooperation), koi sozdavaat polovina od svetskiot output i vo koja se vklu~eni 3 od najgolemite nacionalni ekonomii vo svetot (SAD, Japonija i Kina), imaat re{eno da vospostavat zona na slobodna trgovija i investicii do 2010 godina za 85 % od nivnata razmena, odnosno za 100 % do 2020 godina itn. Nad 60 % od me|unarodnata

Zo{to integrirawe na Makedonija vo Evropskata unija?

51

razmena denes se odviva niz postojnite raznorodni regionalni re`imi (oblici) na slobodna trgovija [Bergsten, p. 1] .
Ramka 1. Oblici na regionalna me|unarodna ekonomska integracija Vo pogled na razvojnite fazi od funkcionalen aspekt na regionalnata me|unarodna ekonomska integracija mo`e da se poso~at slednite ~etiri razli~ni oblici na me|unarodna regionalna sorabotka (soglasno so stepenite na nivnata izrasnatost): (a) zona na slobodna trgovija vo koja ekonomiite-~lenki postignuvaat me|usebna izedna~enost (t.e. izzemenost) na barierite na nivnata me|usebna trgovska razmena, me|utoa sekoja ekonomija go zadr`uva pravoto na avtonomija vo postavuvaweto nadvore{notrgovski barieri kon ekonomiite {to ne se ~lenki na zonata; (b) carinska unija vo koja pokraj me|usebnata izedna~enost (i izzemenost) na barierite vo me|usebnata trgovska razmena ekonomiite-~lenki postignuvaat izedna~enost i vo pogled na barierite {to mo`e da gi postavi sekoja ekonomija-~lenka kon ekonomiite {to ne se ~lenki na carinskata unija; (v) zaedni~ki pazar - oblik na me|unarodna regionalna ekonomska integracija vo koj pokraj celosnata sloboda na dvi`eweto na stokite i uslugite, se postignuva sloboda na mobilnosta na site proizvodstveni faktori; i (g) ekonomska unija kako najvisok oblik (ili stepen na izrasnatost) na edna regionalna me|unarodna ekonomska integracija i vo koja pokraj dimenziite navedeni prethodno, se postignuva i zaedni~ka koordinacija i koherentnost vo celokupnata ekonomska politika me|u ekonomiite-~lenki.

Obemot i ambiciite na trendot na regionalizmot vo svetski ramki go otvora pra{aweto za bo`emnata neras~istenost na pravecot na natamo{niot kontekst na razvojot na regionalizacijata i za negovoto vlijanie vrz multilateralizmot. Misleweto na g. Renato Ruxero ( Renato Ruggiero), generalen direktor na Svetskata trgovska organizacija ( WTO), povrzano so dvete mo`ni alternativi na odgovor na ova pra{awe, se ~ini najizdr`ano: Prvata alternativa e da se obezbedi deka koja bilo preferencijalna oblast vo konsideracija }e bide konzistentna so pravnite barawa na multilateralniot sistem. Postojnata pravna osnovanost zna~i deka takvite oblasti mo`at ednovremeno da bidat pravno

52

Van~o Uzunov

kompatibilni so pravilata i preferenciite na WTO. Isklu~ocite vo ramkite na pravilata bea smetani vo sosema razli~no vreme i sostojba. Denes, so proliferacijata na regionalno grupirawe, isklu~okot mo`e da stane pravilo i ova bi ja dovelo pod celosen rizik prirodata na sistemot. Vtorata interpretacija na otvoreniot regionalizam e onaa {to ja slu{am od golem broj vladi, vklu~itelno i od nekoi ~lenki na APEC ili Mercosur. Spored ova scenario, postepenata eliminacija na internite barieri za razmena vo ramkite na regionalnite grupacii }e bide implementirana so pomalku ili pove}e istata stapka i vremenski raspored, kako i namaluvaweto na barierite kon zemjite koi ne se ~lenki. ... Izborot me|u ovie dve alternativi pretstavuva kriti~na to~ka. ... Vo prviot slu~aj to~kata kade {to }e stigneme za ne pove}e od 20 ili 25 godini bi bila edna podelba na trgovskiot svet na dve ili tri interkontinentalni preferencijalni oblasti, sekoja so sopstveni pravila i slobodna trgovija, no so barieri {to s# u{te }e postojat me|u trgovskite blokovi. ... Zamislete gi posledicite od ovaa vizija vo kontekst na svetskata stabilnost i bezbednost. ... Vtorata alternativa, od druga strana, poso~uva na graduelna konvergencija na regionalizmite kon multilateralizam vrz osnova na podeleni celi i principi (navedeno spored: Mirza, p. 6).
Ramka 2. Koncentri~ni krugovi na me|unarodnata regionalna ekonomska integracija Nabquduvano od prostoren aspekt, teritorijalniot (ili prostorniot vo geografska smisla) opseg {to go opfa}aat raznorodnite regionalni ekonomski integracii, mo`e da se pretstavi kako splet na koncentri~ni krugovi okolu sekoja ekonomija. Vo ekonomskata teorija e odamna poznato, a istiot efekt s# u{te pretstavuva karakteristika i pokraj mnogu pro{ireniot me|unaroden horizont na sekoja ekonomija kako ishod na globalizacijata, deka sekoja nacionalna ekonomija ima najintezivna ekonomska sorabotka so sopstvenoto prvi~no opkru`uvawe (sosednite ekonomii), a kolku {to se odi po{iroko, stepenot na intenzitetot na me|usebnata ekonomska sorabotka opa|a. Pri~inite za navedenata specifi~nost se sosema jasni (i nema potreba tuka posebno da bidat naveduvani), a ostanuva zaklu~okot deka me|unarodnata regionalna ekonomska sorabotka na sekoja ekonomija, vo princip, pretstavuva splet na koncentri~ni krugovi.

Zo{to integrirawe na Makedonija vo Evropskata unija?

53

Pozicijata na Makedonija vo sovremenata svetska konstelacija Sega treba da bide napraven i eden osvrt na postojnata pozicija na Makedonija vo sovremenata svetska ekonomska konstelacija od {to }e mo`e da se izvle~at zaklu~oci za nejzinata naso~enost kon integrirawe vo EU iako se ~ini ve}e celosno doka`an faktot na objektivnosta i oportunosta od takvata naso~enost. Navistina, koi osnovni dimenzii ja determiniraat postojnata me|unarodna pozicioniranost na makedonskata ekonomija? Navedenata zada~a, sepak, bi bila premnogu obemna za nejzino podetalno opservirawe vo ovoj osvrt. Ottuka, kako osnova mo`e da poslu`at rezultatite od prethodno sprovedeni istra`uvawa na taa tema. Vo edna takva analiza se istaknuva (V. Uzunov, p. 280296) : Analizata na izvoznite performansi na makedonskata ekonomija gi generira slednite zaklu~oci: 1) Postoi izrazena rudimentarnost vo oblicite na me|unarodnata izvozna specijalizacija na makedonskata ekonomija, t.e. postojnata izvozna specijaliziranost se koncentrira isklu~ivo vo domeni kade {to postojat nekoi nasledeni (a ne posebno iskreirani) komparativni prednosti; 2) Makedonskata ekonomija egzistira kako eden oblik na poluavtarhi~na ekonomija, koja vo nadvore{notrgovskite relacii so drugi ekonomii komunicira preku plasman na ona {to go ima kako vi{ok, a go nabavuva ona {to voop{to go nema ili pak go ima nedovolno; 3) Edinstven izvoznokonkurenten parametar na makedonskata ekonomija pretstavuvaat cenovnite i tro{kovnite kategorii na izvoznite proizvodi, a re~isi voop{to ne postoi strategija na proizvodna diferencijacija ili potraga po posofisticirani modaliteti na pazaren nastap; 4) Kombinaciite na proizvodstvenite faktori sodr`ani vo izvoznite proizvodi od Makedonija opfa}aat isklu~ivo trud i fizi~ki kapital, osobeno kaj izvoznite proizvodi koi se plasiraat na pazarite na zemjite-~lenki na EU, OECD i centralnoevropskite ekonomii, dodeka proizvodite koi se plasiraat na pazarite na isto~noevropskite ekonomii i vo dr`avite od porane{na Jugoslavija (bez Slovenija) vo ne{to pogolem del sodr`at i ~ove~ki kapital;

54 5)

Van~o Uzunov

Nitu celi 2 % od vkupniot izvoz na Makedonija ne pretstavuva rezultat na visokokvalifikuvan trud, samo 25 % e rezultat na srednokvalifikuvan trud (administrativni ili tehni~ki kvalifikacii), dodeka celi 74 % od izvoznite proizvodi na Makedonija se rezultat na niskokvalifikuvan trud po me|unarodnite standardi.

Analizata, pak, na trendovite na penetriranite stranski direktni investicii (SDI) vo makedonskata ekonomija doveduva do slednite zaklu~oci: 1) Obemot na penetriranite SDI vo makedonskata ekonomija mo`e da bide ocenet kako blisku do realno mo`niot vo dadenata konstelacija i vo periodot vo koj tie se ostvareni, no toa ne treba da zna~i i zadovolstvo od takvata ocenka. Naprotiv. SDI vo makedonskata ekonomija, taka da se ka`e, nikoga{ nema da bidat dovolno. Ostanuva opravdan sekoj napor za sogleduvawe i unapreduvawe na dimenziite {to mo`at da generiraat idni SDI; 2) Penetriranite SDI vo makedonskata ekonomija, vo golema mera, s # u{te zna~at sledewe i prisposobuvawe kon postojnata industriska struktura na ekonomijata, odnosno s # u{te ne stanuva zbor za promenuvawe i modernizirawe na strukturata na makedonskata ekonomija kako rezultat na SDI; 3) Osnoven element {to gi karakterizira penetriranite SDI vo makedonskata ekonomija pretstavuva nivniot (prete`en) nastap vo potraga po pazar, pri {to osobeno treba da se ima predvid faktot deka stanuva zbor za SDI naso~eni kon osvojuvawe na regionalniot pazar (pazarot na jugoisto~na Evropa), vo ~ii ramki edinstveno pazarot na Makedonija pretstavuva nezaobikolen del. Vpro~em, tokmu nezaobikollivosta na pazarot na Makedonija vo regionot na jugoisto~na Evropa mo`e da se tolkuva i kako (verojatno) najsilniot generator na SDI vo dosega{niot period; 4) Prirodata na penetriranite SDI vo Makedonija i dejnostite vo koi se koncentriraat ne zna~at i nema da zna~at porast na vrabotuvaweto vo ekonomijata. Mo`e da doa|a i do postepeno namaluvawe na vrabotenata rabotna sila vo kapacitetite vo koi ima penetrirani SDI; 5) Penetriranite SDI vo makedonskata ekonomija, voop{teno, imaat edna relativno razgraneta i raznorodna struktura vo

Zo{to integrirawe na Makedonija vo Evropskata unija?

55

odnos na industriite vo koi se navlezeni i ova mo`e da se tolkuva kako normalno, osobeno so ogled na relativno (t.e. izrazeno) diverzificiranata proizvodstvena struktura na ovaa ekonomija, nasledena od prethodniot (socijalisti~ki) razvoen period. Do kolku atraktivnosta na makedonskata ekonomija treba da se bara samo vo nejzinite postojni elementi na atraktivnost, mo`e slobodno seriozno da se predvidi (i pokraj s # u{te raste~kiot trend na priliv na SDI po godini) deka naskoro vo ovaa ekonomija mo`e da po~ne da se slu~uva i opa|awe na prilivot na SDI, a vo relativno dogledna idnina duri da zapo~ne i odliv na ve}e penetriranite SDI bidej}i konkurentnite sosedni ekonomii }e stanat poprivle~ni. So eden zbor, SDI vo makedonskata ekonomija ne gi privlekuva ni{to iskreirano, tuku edinstveno ona {to e dadeno - geografskata polo`ba na Makedonija vo regionot, delumnata (a sepak slaba) obdarenost so nekoi prirodni resursi i pogodnosti i vo najmala mera nasledenata evtina rabotna sila. Vo istata analiza e ocenet i kvalitetot na postojnite t.n. konkurentni performansi na makedonskata nacionalna ekonomija, koi ja nadopolnuvaat slikata za nejzinata postojna me|unarodna pozicioniranost. Staveni vo eden pregled, naodite na analizata na konkurentnite performansi na makedonskata nacionalna ekonomija poso~uvaat deka (isto p. 335) : (1) makedonskata ekonomija po~iva vrz edna nedoizgradena osnova i se nao|a vo eden oblik na relativno promenliva i lesno ranliva konstelacija, sostojba vo koja ne postojat nitu dadeni nitu iskreirani potencijali na nejzinite konkurentni performansi; (2) makedonskata ekonomija se nao|a vo sostojba vo koja ekonomijata ne mo`e nitu da eksploatira postojno nitu da kreira novo bogatstvo; (3) sostojbata vo koja e stavena ekonomijata ja doveduva vo polo`ba vo golem del da se potpira vrz nekoi vidovi prilivi na sredstva od stranstvo, i takvite sredstva da zna~at odr`uvawe na postojnoto (sepak nadueno) ekonomsko nivo, koe postojnite doma{ni ekonomski fundamenti ne go ovozmo`uvaat; (4) makedonskata ekonomija, realno, ne gi ostvaruva sopstveniot strategiski pravec i celta so koi treba uspe{no da se integrira vo me|unarodnoto opkru`uvawe; (5) sostojbata vo koja se nao|a makedonskata ekonomija mo`e da ja dovede vo zna~itelno pote{ka

56

Van~o Uzunov

situacija; (6) na krajot, makedonskata ekonomija treba ~as poskoro da po~ne da se izvlekuva od sostojbata vo koja se nao|a. Pravci na me|unarodnata integracija na makedonskata ekonomija Od dosega{nite iska`uvawa jasni se determinantite na oportunosta na me|unarodnata ekonomska integracija na makedonskata ekonomija. Ostanuva da bidat poso~eni i oportunite pravci na istiot proces. Na toj na~in mozaikot {to treba da go formiraat site prethodni (sepak raznorodni) iska`uvawa bi bil kompletiran. Vsu{nost, za da mo`e da bidat poso~eni osnovnite ramki na edna vizija za na~inot (t.e. strategiskite pravci) na idnoto me|unarodno pozicionirawe na makedonskata nacionalna ekonomija, vo ~ii ramki golemata cel - integracija vo EU - de facto treba da pretstavuva cornerstone, treba da se imaat predvid site navedeni i mnogu drugi po{iroki konsideracii. Iscrpnite elaboracii na taa tema sepak ostanuvaat za druga prigoda (ili za nekoja poobemna publikacija), a tuka mo`at da bidat navedeni oddelni osnovni dimenzii. Prv celishoden horizont na pozicioniraweto na makedonskata nacionalna ekonomija vo svetskata treba da pretstavuva nejzinoto pozicionirawe vo ramkite na regionot na koj mu pripa|a taa vo ekonomska smisla - jugoisto~na Evropa. Kako osnoven argument treba da se imaat predvid navedenite fakti za koncentri~nite krugovi na me|unarodnata povrzanost na sekoja ekonomija, kako i faktite za fazite (t.e. stepenite) na razvojot na regionalnite me|unarodni ekonomski integracii. Sleduva zaklu~okot deka Makedonija i zemjite od nejzinoto prvi~no opkru`uvawe sopstvenata sorabotka treba postepeno da ja oblikuvaat po~nuvaj}i so formiraweto zona na slobodna trgovija, pa potoa preku carinska unija i edinstven pazar da se stremat kon me|usebna ekonomska unija. Se razbira deka i Evropska unija sorabotkata so zemjite od opkru`uvaweto na Makedonija (osven so Grcija) go nabquduvaat vo eden sli~en regionalno integriran kontekst, no toa ne pretstavuva edinstvenata pri~ina za navedeniot stav. Naprotiv, stanuva zbor za edna realno oportuna konstelacija. Ottuka sleduva i u{te eden mnogu va`en zaklu~ok, va`en osobeno za politi~kiot (na nositelite na politi~kite odluki)

Zo{to integrirawe na Makedonija vo Evropskata unija?

57

aspekt na me|unarodnata ekonomska integracija na Makedonija. Toj zaklu~ok govori deka proizleguva kako neseriozno (pa duri i lai~ko) misleweto za eventualen natprevar me|u zemjite od regionot na koj & pripa|a makedonskata ekonomija, povrzan so pra{aweto koja ekonomija e poblisku vo sopstvenoto pribli`uvawe kon EU. Ili, u{te pove}e, koja od tie ekonomii e lider vo taa nasoka. Ili pak, koja ekonomija e lider vo reformite. So drugi zborovi ka`ano, proizleguva deka vo Evropskata unija }e bidat integrirani ili site ekonomii od opkru`uvaweto na Makedonija zaedno ili nitu edna od niv. Vakov deciden stav ne mo`e da bide pronajden vo dokumentacijata (pa nitu vo retorikata) na EU, me|utoa bazi~nata ekonomska logika govori tokmu taka. Na tret na~in ka`ano: ekonomiite od neposrednoto opkru`uvawe na Makedonija, kako vpro~em i site ekonomii, ne pretstavuvaat konkurenti vo delovnata smisla na zborot konkurencija (nacionalnite ekonomii i ekonomskite teritorijaliteti ne si konkuriraat me|usebno za steknuvawe pogolem udel vo pazarot), tuku nivnoto me|usebno konkurirawe (treba da) zna~i me|useben pottik za konstantno unapreduvawe na site. Na toj na~in nabquduvana, konkurencijata pome|u nacionalnite ekonomii ne zna~i edinstveno sudir, tuku i sorabotka, pottik. Vo pogled na osnovnite dimenzii na pozicioniraweto na makedonskata ekonomija vo odnos na regionalnoto opkru`uvawe se ocrtuvaat slednite postulati: 1) Postojat jasni opravduvawa postojnata pozicioniranost da bide izmeneta. Ne mo`e da se ka`e nitu deka e taa dobra nitu pak se otkrivaat znaci na nejzino postepeno avtonomno promenuvawe dosega, {to treba da pretstavuva jasen signal za potrebata od akcija; 2) Vo postojnata konstelacija nikako ne treba da postoi naso~enost kon eventualno spre~uvawe na prilivot na SDI od najbliskiot region vo Makedonija. Naprotiv. Treba da se nastojuva toj priliv da se zgolemi, da se dinamizira i da se diverzificira; 3) Korisno e da postoi i jasnata intencija i naporot kon ostvaruvaweto na poegalitarna pozicija na makedonskite biznisi vo delovnite relacii so biznisite od zemjite na opkru`uvaweto. Biznisite od Makedonija treba da imaat naso~enost da stanat celosen sostaven del na industriskite

58

Van~o Uzunov

4)

klasteri {to gi gradat stranskite investitori po poteklo od Balkanot vo regionot na Balkanot, a ne da bidat re~isi isklu~ivo surovinski nabavuva~ ili lost preku koj }e se prodavaat proizvodite od sosednite zemji na makedonskiot pazar; Za makedonskata ekonomija e oportuno da ja ima intencijata kon sebepozicionirawe vo pravec na centralna ekonomska pozicija vo regionot na Balkanot, odnosno pozicija (baza) kade {to }e bidat skoncentrirani biznisite-centri vo idnite klasteri na biznisi vo regionot na jugoisto~na Evropa. Vo idnina makedonskata ekonomija treba da stane specifi~en ekonomski teritorijalitet integriran vo ramkite na regionalnoto opkru`uvawe, so toa {to na toa treba da se dodade (i da se postigne, da se ostvari) i atributot centralen.

Sleden celishoden horizont na pozicioniraweto na makedonskata nacionalna ekonomija vo svetskata pretstavuva nejzinoto pozicionirawe vo odnos na EU. Se razbira deka ekonomskiot integrativen kontekst na Makedonija kon EU treba da se nabquduva niz prizmata na integracijata vo neposrednoto ekonomsko opkru`uvawe ( patot vo Evropa vodi preku Balkanot e poznata premisa), me|utoa mo`e da se oddelat i nekolku specifi~ni momenti. Se ocrtuvaat slednite propozicii: 1) Pozicioniranosta na Makedonija kon EU doprva treba da bide izgradena. Ne samo izmeneta. Vo momentov taa po~iva vrz relacii {to za Makedonija se neodr`livi na dolg rok. Makedonija ne mo`e, duri i ne treba da o~ekuva deka }e mo`e kako trajna da ja odr`uva pozicijata na eksploatacija na evtiniot doma{en trud, bidej}i vo toj slu~aj taa trajno }e ostane ekonomija koja edinstveno }e se natprevaruva so drugi ekonomii vo kontekstot: koj podolgo }e izdr`i posiroma{en; 2) Na kratok rok, treba da se nastojuva da ne se izgubi i postojnata, kolkava-tolkava, atraktivnost na makedonskata ekonomija za LON-dorabotki za partneri od Evropa, {to e mo`no mo{ne lesno. Vsu{nost, tuka stanuva zbor za naporite za odr`uvaweto na postojnite delovni relacii na biznisite-sateliti od Makedonija, povrzani so nadvore{nite biznisi vo ramkite na postojnite satelitski tipovi na

Zo{to integrirawe na Makedonija vo Evropskata unija?

59

3)

4)

klasteri vo Makedonija; Se otslikuva jasen oportunitet za makedonskata ekonomija da nastojuva postepeno da se etablira kako regionalen centralen teritorijalitet za oddelni SDI od EU {to }e penetriraat na Balkanot. Odnosno, kako pozicija (baza) kade {to }e bidat skoncentrirani nekoi biznisi-centri vo idnite centar i granki tipovi na delovni klasteri vo regionot formirani kako fokus na SDI po poteklo od EU - plasirani vo regionot na jugoisto~na Evropa. Tuka se misli na oddelni idni klasteri vo pogled na koi makedonskata ekonomija ad hoc ima golem interes, kako na primer prerabotkite na agrarni proizvodi (zelen~uk i ovo{je), proizvodstvoto na vino i sl. Zna~i, za plasman na navedenite (i drugi) proizvodi od Makedonija na pazarite na zemjite-~lenki na EU najoportuniot na~in bi bil privlekuvawe SDI {to poteknuvaat od zemjite-~lenki na EU i se so dejnost povrzana so prerabotka na primarni agrarni proizvodi. No treba da se dodade deka e ova verojatno najte{kata zada~a za Makedonija vo idnina, bidej}i takvata pozicija vo pogled na EU sigurno deka sakaat da ja iskreiraat re~isi site ekonomii od Balkanot. Postojnite strukturi na pove}eto ekonomii na Balkanot se vo izrazeno golema mera sli~ni (konkurentni, a ne komplementarni), {to doveduva do ishodot pove}eto od niv da imaat ednakvi celi i preferencii vo odnos na privlekuvaweto SDI od evropskite zemji. Na toj na~in, ekonomiite od Balkanot se stanati i s # pove}e }e stanuvaat konkurenti i vo najbukvalnata smisla na zborot; Sledna mo`nost (pazarna ni{ka) {to treba da se bara i da se pretpo~ita vo odnos na celishodnoto pozicionirawe na makedonskata ekonomija kon EU e preku centralnoevropskite zemji. Do kolku proizvodi od Makedonija uspevaat da najdat sopstvena destinacija na pazarite na ovaa grupa zemji, toga{ vo dogledna idnina toa avtomatski }e stane izvoz i kon EU. Vo pogled na ovaa pazarna ni{ka treba da se navede faktot deka pozicioniraweto bi bilo najlesno preku SDI ili preku zaedni~ki vlo`uvawa ( joint ventures) so biznisi od tie ekonomii. Za `al, mora da se konstatira deka vakviot pravec e malku spoznaen vo dosega{nite me|unarodni relacii na makedonskite biznisi.

60 Zaklu~ok

Van~o Uzunov

Integriraweto na Makedonija vo Evropskata unija pretstavuva edna mnogu kompleksna zada~a. Od edna strana, naso~enosta na zemjata kon taa cel e objektivna, odnosno pretstavuva rezultanta na objektivni sili {to go pridvi`uvaat razvojot na sovremenite op{testva, a ne e rezultat na pomodnost, kopirawe i sl. Od druga strana, pak, postignuvaweto na navedenata cel ne mo`e da pretstavuva rezultat (t.e. funkcija) isklu~ivo na `elbata na ~lenkite na Unijata za priem i na Makedonija, nitu isklu~ivo na stepenot na primenetosta na regulativata vrz koja Unijata po~iva, nitu isklu~ivo na ednostrano integrativni (klasi~ni) ekonomski relacii. Integracijata na Makedonija vo EU vo ekonomski (i deloven) kontekst pokraj dolgoro~nosta, se karakterizira i so edna izrazena multidimenzionalnost i multipolarnost na efektite {to treba da bidat postignati. Vo sekoj slu~aj, prvata teza na ovoj osvrt pretstavuva misleweto (ako ne i faktot) deka integracijata na Makedonija vo EU treba da se nabquduva vo kontekst na prvostepenata ekonomska integracija na makedonskata ekonomija vo opkru`uvaweto od jugoisto~na Evropa i niz toj horizont kako cel mo`e da se nabquduva integracijata i vo Evropskata unija. Vtorata teza na osvrtot, pak, pretstavuva misleweto deka dijalogot na ovaa tema, kako vpro~em i vo sekoj drug slu~aj, mo`e da vodi edinstveno kon demistifikacija i so toa kon napredok. Rezime Ovoj trud pretstavuva osvrt na edna tema od sovremenite me|unarodni ekonom-ski odnosi, dovedeni vo kontekst na dimenziite na me|unarodnata ekonomska integracija voop{to, kako i na konkretniot slu~aj na Republika Makedonija. Slu~ajot na Makedonija e nabquduvan kako ekonomski integrativen kontekst kon Evropskata unija. Osnovnata intencija na osvrtot e da se napravi edna kratka analiza (t.e. prezen-tacija) na ekonomskite trendovi {to go karakteriziraat sovremeniot svet, osobeno na trendot na regionalnata me|unarodna ekonomska integracija. Od druga strana, me|u mnogute aspekti sodr`ani vo temata na regionalnata me|unarodna ekonomska integracija ovoj osvrt malku podetalno se

Zo{to integrirawe na Makedonija vo Evropskata unija?

61

zadr`uva na nejzinite determinanti i na osnovnite modaliteti {to ja karakteriziraat. Osvrtot, se razbira, nema ambicii da navleze vo site korespondentni elementi vo celost, tuku da se potrudi da gi akcentira pojdovnite to~ki {to mo`at i vsu{nost }e pretstavuvaat dimenzii na procesot na ekonomskata integracija na Makedonija vo Evropskata unija. Trudot e koncipiran na sledniot na~in: najnapred stanuva zbor za efektite (ili ishodite) {to gi sozdava sovremeniot trend na globalizacija na svetskata ekonomija, so nivno nabquduvawe niz prizmata na ekonomskite integrativni dimenzii; potoa, nakuso, stanuva zbor za posebnite specifi~nosti na regionalnata me|unarodna ekonomska integracija; potoa sleduva eden kus prikaz na postojnata me|unarodna pozicioniranost na makedonskata ekonomija na svetskiot pazar; poslednata tema, pak, se odnesuva na akcentiraweto na ramkite na strategiskiot pravec na integriraweto na makedonskata ekonomija vo EU, dovedeni vo (t.e. izvle~eni od) prethodniot kontekst. Klu~ni zborovi: Regionalna me|unarodna ekonomska integracija; Ekonomsko integrirawe na Makedonija vo EU; Postojna pozicioniranost na makedonskata ekonomija na svetskiot pazar; Pravci na ekonomskoto integrirawe na Makedonija vo EU;

Abstract This article deals with the subject of the contemporary international economic relations, brought in the context of the international economic integration in general, as well as with the specific case of the Republic of Macedonia. The case of Macedonia is perceived in the economic integrative context into the European Union. The basic intention of the article is to make a short analysis (or a presentation) of the economic trends which characterize the contemporary world, especially the trend of the regional international economic integration. Amongst the plurality of aspects contained in the subject of regional international economic integration, the article goes into more details in the determinants of the process, as well as with the organizational modes by

62

Van~o Uzunov

which it is characterized. The article, of course, has no intention to penetrate into all corresponding issues comprehensively, but it is an attempt to emphasize the starting points which might and, in fact, will be the basic dimensions of the economic integration process of Macedonia towards the European Union. The article is organized as follows: first the effects (or the outcomes) of the contemporary globalization process are being discussed; next, shortly, the same concerns the features of the regional international economic integration; next, follows a short presentation of the existing position of Macedonia on the world market; finally the framework of the strategic integration route of Macedonia into the EU, brought into, or derived out of, the previous context is touched. Key words: Regional international economic integration; Economic integration of Macedonia in EU; The current position of the Macedonia on the world market; Routes of the economic integration of Macedonia into EU;

Koristena i referentna literatura ANDERSON, Simon P. and PALMA, Andr de., "From Local to Global Competition", European Economic Review, Vol. 44, No. 3, North-Holland, Elsevier Science B.V., 2000. BERGSTEN, Fred C. "Globalizing Free Trade", Foreign Affairs, Vol. 75, No. 3, 1996. BERGSTEN, Fred C. "Competitive Liberalization and Global Free Trade: A Vision for the Early 21st Century", APEC Working Paper 96-15, Institute for International Economics, Washington, D.C., USA, 1996. BUCKLEY, Peter J. A Perspective on the Emerging World Economy: Protectionism, Regionalization and Competitiveness., vo: MIRZA, Hafiz (ed. by) Global Competitive Strategies in the New World Economy. Multilateralism, Regionalization and the Transnational Firm, edicija : New Horizons in International Business, Edward Elgar Publishing Limited, Cheltenham, UK., 1998. "Bulletin of the European Union", Supplement 5/97. COPPEL, Jonathan and DURAND, Martine "Trends in Market Openness", OECD Economic Department Working Papers No 221, ECO/

Zo{to integrirawe na Makedonija vo Evropskata unija?

63

WKP(99)13, OECD, Paris, 1999 DRUCKER, Peter F. "The Global Economy and the Nation State", Foreign Affairs, Vol.76, No.4, 1997. EMERSON, Micael and GROS, Daniel (ed.by) The CEPS Plan for the Balkans, Centre for European Policy Studies, Brussels, 1999. EMERSON, Michael "Perspectives for the Balkans and a Wider European Order", vo: GLIGOROV, Vladimir (ed. by) Balkan Reconstruction. Economic Aspects., LSE-WIIW, 2000. EUROPEAN COMMISSION White Paper "Preparation of the Associated Countries of Central and Eastern Europe for Integration into the Internal Market of the Union", 1995. EUROPEAN COMMISSION Agenda 2000. Vol I - Communication: For a Stronger and Wider Union, 1997. EUROPEAN COMMISSION Agenda 2000. Vol II - Communication: The Challenge of Enlargement, 1997. EUROPEAN UNION "White Paper on Growth, Competitiveness and Employment: The Challenges and Ways Forward into the 21st Century", COM (93) 700 Final, European Commission, Secretariat-General, Brussels, 5 December 1993, ( Dokumentot e prezemen od INTERNET, Official Web-site na EU). GLIGOROV, Vladimir Economic Strategy for South Eastern Europe. Final Report of EWI Economic Task Force for South Eastern Europe, The Vienna Institute for International Economic Studies (WIIW), September 2000. HOLLINGSWORTH, Rogers J. Territoriality in Modern Societes: The Spatial and Institutional Nestedness of National Economies , vo : IMMERFALL, Stefan (ed. by.) Territoriality in the Globalizing Society. One Place or None?., edicija: European and Transatlantic Studies, Springer-Verlag, Berlin, Germany, 1998. HUEBNER, Danuta South-East Europe and Wider Europe", vo : GLIGOROV, Vladimir (ed. by) Balkan Reconstruction. Economic Aspects., LSE-WIIW Balkan Studies, The Vienna Institute for International Economic Studies (WIIW), Vienna, 2000. LOMBARD, Didier "Globalization of Production Systems and Implications for Developing Countries and Economies in Transition. The Upgrading of Local Competitiveness", vo: Industry for Growth Into the New Millennium, UNIDO, Vienna, 2000. MIRZA, Hafiz. "Globalization and Regionalization: an Introduction", vo: MIRZA, Hafiz (ed. by) Global Competitive Strategies in the New World Economy., Multilateralism, Regionalization and the Transnational Firm,

64

Van~o Uzunov

edicija : New Horizons in International Business, Edward Elgar Publishing Limited, Cheltenham, UK, 1998. TUSCHHOFF, Christian. Do Territories Compete?. vo: IMMERFALL, Stefan (ed. by.) Territoriality in the Globalizing Society. One Place or None?. Springer-Verlag, Berlin, Germany, 1998 UZUNOV, Van~o. Kreirawe konkurentni performansi na nacionalnata ekonomija . Slu~ajot na Republika Makedonija . Doktorska disertacija. Ekonomski fakultet - Skopje, 2001.