Elena ANDREEVSKA

ME\UNARODNOTO PRAVO I RE[AVAWETO NA MALCINSKITE PRA[AWA - USLOV ZA EVROPSKA INTEGRACIJA

Uvod

dno od inicijalnite pra{awa se odnesuva na toa {to se podrazbira pod poimot ~ovekovi prava. Filozofite i pravnicite ne im gi prepu{tija ~ovekovite prava samo na teolozite. Vo nivnata potraga po zakon povisok od pozitivnoto pravo, tie ja razvivaat teorijata na prirodnoto pravo. Teorijata na prirodnoto pravo ima svoi koreni kaj Sofokle i Aristotel, no za prv pat e postavena od strana na Stoicite vo elinisti~kiot period i podocna vo rimsko vreme. Spored niv, prirodnoto pravo gi otelotvoruva onie osnovni na~ela na pravdata koi se zdravorazumski, t.e. vo soglasnost so prirodata, nemenlivi i ve~ni. 1 Eden drug pristap kon prou~uvaweto na ~ovekovite
1

Elena Andreevska

Cassion. Ten commandments to the rights of MAn, Essays in Honor of Haim Cohen 13(S.Shoham ed.1971)

160

Elena Andreevska

prava se zasnova na pravniot pozitivizam. Spored pozitivisti~kata teorija, izvorot na ~ovekovite prava treba da se bara samo vo usvojuvawe sistem na zakoni {to sodr`i i sankcii.2 Marksisti~kata teorija, kako stav koj{to ja razgleduva prirodata na ~ove~kite su{testva, veli deka pravata na ma`ot i `enata ne se individualni prava zadadeni od nekoe bo`estvo, tuku prava na ma`ot i `enata kako specifi~ni su{testva.3 Sovremenite teoreti~ari imaat niza zaedni~ki odliki okolu ova pra{awe. Kako prvo, tie seopfatno gi koristat razmisluvawata na drugite, taka {to ne bi bilo precizno nivnite teorii ednostavno da se ozna~uvaat kako utilitaristi~ki, bazirani vrz prirodnite prava, intuicijata, odnesuvaweto itn. Vtoro, sovremenite teoreti~ari ja priznavaat tenzijata me|u slobodata i ednakvosta, i se obiduvaat da ja razre{at so razni priodi. Nekoi se obiduvaat da go postignat toa preku teorii, koi nastojuvaat da prika`at deka ovie celi mo`e da se postignat i da odat zaedno vo ramkite na eden ist op{testven poredok. Treto, pove}eto teoreti~ari ja sogleduvaat potrebata za izgradba na eden celosen sistem na prava.4 Nakratko re~eno, postojat mnogu teorii i definicii za zna~eweto na poimot ~ovekovi prava. Tie glavno mo`at da se podelat na dve grupi: spored prvata, ~ovekovite prava se onie prava koi se neotu|ivi za lu|eto i koi mo`at da gi baraat od dr`avnite vlasti poradi samiot fakt {to se lu|e. Spored vtorata grupa, ~ovekovite prava se op{testvenite i politi~ki garancii potrebni za za{tita na poedinecot od standardnite opasnosti za ~ovekovoto dostoinstvo koi se nametnuvaat vo ramkite na sovremenata dr`ava i modernite pazari. Pokraj ova, od moja gledna to~ka i sosema nezavisno od gorespomenatoto mislewe za zna~eweto na ~ovekovite prava, celosno se soglasuvam so misleweto na Jan Braunli deka ~ovekovite prava postojat od pojavata na ~ove~kiot rod. Postojat nezavisno od dr`avata i pred nejzinata pojava. Braunli ponatamu veli deka edna dr`ava ili pove}e dr`avi ne se vo sostojba da sozdadat ~ovekovi prava so zakon ili konvencija; tie edinstveno mo`at
2

3 4

Austin, J., The Province of Jurisprudence Determined and the uses of Jurisprudence (1954); Ibid.,p75-100 Berlin. I., Two Concepts of Liberty (1958) Ibid., p.85.

Me|unarodnoto pravo i re{avaweto na malcinskite pra{awa...

161

da go potvrdat nivnoto postoewe i da gi za{titat. Ulogata na dr`avata e samo da proklamira. Taa e identi~na so ulogata na Me|unarodniot sud na pravdata.5 Vsu{nost, terminot ~ovekovi prava se javuva me|u 1942 i 1944 godina, za vreme na diskusiite za vnatre{nata politika vo SAD, za na~elata vrz koi treba da se zasnova povoenata organizaciska postavenost. Zatoa, pred 1945 godina, primenata na ona {to sega se narekuva standardi na ~ovekovite prava pretstavuva politi~ki isklu~ok. Paktot na ligata na narodite ne sodr`i op{to primenlivi principi od ovoj vid. Standardite se nalagaat samo vo poseben kontekst na dodeleni teritorii vo 1919 i 1920 godina.6 Od druga strana, me|unarodnite ~ovekovi prava kako ideja deka sekoja nacija e obvrzana da gi po~ituva ~ovekovite prava na svoite gra|ani spored me|unarodnoto pravo, kako i deka drugi nacii i me|unarodnata zaednica imaat pravo i obvrska soglasno me|unarodnoto pravo, da protestiraat i da prezemat merki, dokolku dr`avite ne gi ispolnuvaat svoite obvrski vo ovoj pogled, pretstavuvaat novina koja glavno se javuva po 1945 godina i po osnovaweto na Obedinetite nacii. Poradi ova, me|unarodnite zakoni za ~ovekovite prava se sostojat od me|unarodni propisi, postapki i institucii, formirani za primena na ovoj koncept, kako i za afirmacija na po~ituvaweto na ~ovekovite prava vo site dr`avi na globalna osnova. Standardot, odnosno me|unarodno prifatenite standardi, se onie sodr`ani vo Me|unarodnata povelba na pravata, t.e. vo Univerzalnata deklaracija i vo dvata me|unarodni pakta: Paktot za gra|anski i politi~ki prava i Paktot za ekonomski, socijalni i kulturni prava. Osven toa, Deklaracijata za ~ovekovite prava na Obedinetite nacii zapo~nuva so uveruvaweto deka priznavaweto na vrodenoto dostoinstvo i ednakvite i neotu|ivi prava na site pripadnici na ~ovekoviot rod e temel na slobodata, pravdata i mirot vo svetot7. Nema somnenie deka Deklaracijata za ~ovekovi prava mo`e da bide skapocen instrument {to }e pomogne da se vostanovi navistina univerzalna priroda na ovie

5 6 7

Brownlie, I., Basic Documents on Human Rights (Clarendon,1992), pp. 580-81 Brownlie, I., Treaties and Indigenous Peoples (Clarendon 1991) pp. 35-6. MacDermot. N., European Law Review, No. 57 (Sweet and Maxwell,1996) p. 93

162

Elena Andreevska

prava. Taka na primer, sudijata Spiropulos ja potvrdi obvrzuva~kata priroda na odredbite za ~ovekovite prava vo Povelbata: So ogled na toa deka obvrskata za po~ituvawe na ~ovekovite prava im e nalo`ena na zemjite-~lenki preku Povelbata, sledi deka kakvo bilo prekr{uvawe na ~ovekovite prava pretstavuva naru{uvawe na odredbite od Povelbata. 8 Sudijata Xesap isto taka im ja pripi{uva ovaa odlika na odredbite za ~ovekovite prava: So ogled na toa deka knigata e napi{ana de lege ferenda, niz celiot tekst se zabele`uva usilbata da se napravi razlika me|u postoe~kiot zakon i idnite celi na zakonot. I ve}e pretstavuva zakon - barem za ~lenkite na Obedinetite nacii - zadol`itelnoto po~ituvawe na ~ovekovoto dostoinstvo i fundamentalnite ~ovekovi prava. Vakvata obvrska proizleguva od Povelbata.9 Edna od najzna~ajnite klauzuli na Deklaracijata za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii, mo`ebi od klu~na va`nost vo postavuvaweto osnova i davawe pottik za ponatamo{no podobruvawe na za{titata na ~ovekovite prava, pretstavuva ~lenot 55, spored koj: Obedinetite nacii }e afirmiraat: a) povisoki `ivotni standardi, redovno vrabotuvawe i uslovi za stopanski i socijalen napredok i razvoj... b) univerzalno po~ituvawe na ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi i pridr`uvawe kon niv... Vo ~len 56 se tvrdi deka site zemji-~lenki se obvrzuvaat da prezemaat merki, zaedni~ki ili poedine~no, vo sorabotka so Organizacijata, za da se postignat celite izlo`eni vo ~len 55.10 Isto taka, nitu edna dr`ava ne go razgleduva suverenitetot na ~ovekovite prava, bidej}i po 1945 godina dr`avniot suverenitet se soo~i so zna~itelno stesnuvawe vo oblasta na odnosot na dr`avata kon svoite gra|ani. Imeno, ima{e tri klu~ni na~ela vo me|unarodnoto pravo vo smisla na toa deka sekoja dr`ava e dol`na da gi po~ituva ~ovekovite prava na licata pod svoja jurisdikcija. Tuka e, pred s#, me|unarodnata tradicija; kako vtoro, op{toto na~elo na pravoto; i kako treto, op{toto na~elo na zakonot prifaten od civiliziranite nacii.11
8 9 10 11

G. A., O. R., 3rd Session, 6th Committee, 138th Meeting, 7th December 1948, p.765 Philip C. J., Modern Law of Nations, 1948, p. 91 A Compilation of International Instruments, vol.i, United Nations 1994. Brownlie, I., Principles of Public International Law, Fourth Edition (Clarendon, 1997), p., 3

Me|unarodnoto pravo i re{avaweto na malcinskite pra{awa...

163

Obedinetite nacii vospostavuvaat zakonski i obvrzuva~ki standardi za ~ovekovite prava, i vo godinite po donesuvaweto na Povelbata i na Deklaracijata za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii, naporite da se razvijat zakonski instrumenti za ~ovekovite prava sledat tri klu~ni nasoki. Tuka se, pred s #, nastojuvawata Deklaracijata za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii da stane seopfaten i pravosilen pakt ili me|unarodna povelba za pravdata. Poradi toa odlukata na Generalnoto sobranie od 1952 godina, se odnesuva na podelba na predlo`eniot Pakt za ~ovekovi prava na dva instrumenta: Pakt za gra|anski i politi~ki prava i Pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava. Paktovite bea otvoreni za potpis vo 1966 godina, a stapija na sila vo 197612. Vo sporedba so Deklaracijata za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii, Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava e pokonkreten vo zacrtuvaweto na pravata, posilen vo tvrdeweto deka postoi obvrska da se po~ituvaat navedenite prava i podobro obezbeden so mehanizmi za revizija i nadzor. Do 1965 godina, principot za po~ituvawe i za{tita na ~ovekovite prava kako univerzalno na~elo e priznaen kako praven standard. Vo prilog na ova e i presudata na Me|unarodniot sud na pravdata od 1970 godina, vo slu~ajot na Barcelona. Sudot sostaven od dvanaeset sudii se povika na obvrskata erga omnes vo sovremenoto me|unarodno pravo, so koja se podrazbiraat i principite i pravilata za osnovnite prava na ~ove~koto su{testvo, vklu~uvaj}i ja i za{titata od ropstvo i rasnata diskriminacija.13 Vtoro, Obedinetite nacii imaat usvoeno niza globalni konvencii koi se zanimavaat so oddelni prava, kako: Konvencija za genocid (1948), Konvencija za politi~kite prava na `enite (1952), Konvencija za eliminacija na site oblici na rasna diskriminacija (1967), Konvencija protiv diskriminacija vo obrazovanieto (1960), Konvencija za eliminacija na site oblici na diskriminacija na `enite (1979), Konvencija za pravata na decata (1989) i drugi. Treto, kako regionalni instrumenti koi opfa}aat niza prava ili poedine~ni prava usvoeni se: Evropskata konvencija za

12

13

Ibid., General Assembly Resolution 217 A (III) of 10 December 1948; General Assembly Resolution 2200 A (XXI) of 16th December 1966. ICJ Report (1970), 3 at 37.

164

Elena Andreevska

za{tita na ~ovekovite prava i fundamentalnite vrednosti (1950), Povelbata na Organizacijata na amerikanskite dr`avi i Amerikanskata deklaracija za pravata i obvrskite na ~ovekot (1948), Protokolot na Buenos Aires (1967), Amerikanskata konvencija za ~ovekovi prava (1969) i Afrikanskata povelba na Organizacijata za afrikansko edinstvo za ~ovekovi prava i prava na narodite (1986). Za{tita na etni~kite, verskite i jazi~nite grupi, e eden od najstarite prioriteti na me|unarodnoto pravo. Zaradi pragmati~ni i humanitarni pri~ini, me|unarodnoto pravo slu`i kako instrument za za{tita, bidej}i pra{aweto na malcinstvata nikoga{ ne bilo celosno opfateno vo dr`avnite zakonski sistemi. Neposrednite celi na vospostaveniot re`im za malcinstva bea dvokratni. Prvo, za da se obezbedi pripadnicite na naselenieto na edna dr`ava, koi se razlikuvaat od mnozinstvoto poradi odredeni karakteristiki na nivnata grupa kako etni~ki odliki, verski principi, jazik i kultura, da ne stradaat od mnozinstvoto zaradi svoite razliki. Vtorata cel se sostoi vo spre~uvawe na dr`avite {to se pogodeni od takvite otcepeni grupi, vo potraga po edno nacionalno edinstvo, da gi apsorbiraat i da gi asimiliraat spre~uvaj}i gi, nasilno ili na indirekten na~in, da gi neguvaat svoite zaedni~ki prirodni i istoriski osobini.14 Povelbata na Obedinetite nacii ne gi spomenuva konkretno malcinstvata. Namesto ova, te`i{teto e staveno na poedine~nite ~ovekovi prava15. Na Konferencijata vo San Francisko, golemiot interes za ~ovekovite prava ne pottikna predlozi za za{tita na malcinstvata, iako nitu Paktot na ligata ne gi spomna. Kako rezultat na faktot deka na Konferencijata vo San Francisko ne be{e predlo`en nieden amandman za za{tita na malcinstvata, Povelbata o~igledno pove}e upatuva na ednakvoto u`ivawe na ~ovekovi prava, povrzano so principot na nediskriminacija. Ova zna~i deka dr`avite, koi go propagiraat preminot od re`im {to gi ograni~uva malcinstvata kon re`im na ~ovekovi prava, postavuvaat kvalitativni razliki me|u konceptite na prevencija na diskriminacija i za{tita na malcinstvata, ne o~igledno, no pove}e implicitno.
14 15

Ibid. Russell, R. B. and Muther, J. S., A History of the United Nations Charter. The Rule of the United States 1940-45 (Brookings Institution, Washington, 1958).

Me|unarodnoto pravo i re{avaweto na malcinskite pra{awa...

165

Vo svojata studija za pravata na malcinstvata, za Potkomisijata za prevencija na diskriminacija i za{tita na malcinstvata pri Obedinetite nacii, specijalniot izvestuva~ Kapotorti16 podgotvi sedumdeset i {est nacionalni monografii koi gi opi{uvaat celosno razli~nite modeli na etni~kite grupi, jazikot i religijata vo dr`avite. Mo`e da se ka`e deka, iako mo`ebi ne sekoja dr`ava vo svetot ima etni~ki, verski i jazi~ni malcinski grupi, tie se sre}avaat vo re~isi sekoja dr`ava. Mnogu dr`avi ja negiraat zna~ajnosta na terminot malcinstvo za nivnoto naselenie. Tie ne go delat gledi{teto ponudeno od strana na Generalniot sekretar na Obedinetite nacii: Mnogu nacii imaat zaedni~ki jazik, zaedni~ko poteklo, zaedni~ka kultura ili zaedni~ki folklor i tradicii. Od druga strana, ima mnogu nacii {to se sostojat od zna~itelen broj poedinci i grupi koi se so razli~en jazik, poteklo, kultura, religija, folklor i tradicii. Faktot {to edna nacija pripa|a kon poslednava kategorija ne go menuva nejziniot status, bidej}i taa e ona {to poedincite i grupite {to ja so~inuvaat go imaat kako zaedni~ko, a ne ona {to go imaat kako sli~no, toa e ona {to ra|a ~uvstvo na zaedni{tvo, oset deka se deli zaedni~ka sudbina i streme` da se ostvari zaedni~ka cel; toa se glavnite komponenti na edna nacija.17 Vo dene{no vreme nema somnenie deka potrebata za za{tita na malcinstvata vo doma{noto i me|unarodnoto pravo nikoga{ ne bila pourgentna. Poradi toa Ministerskata komisija na Sovetot na Evropa, na 21-vi maj 1992 godina, na 467-ta sredba na ministrite-zamenici, ja usvoi slednata preporaka: So ogled na toa deka denes postojat mnogu problemi i te{kotii vo Evropa, poradi toa {to pravata na lu|e koi pripa|aat na nacionalni malcinstva ne se po~ituvaat vo celost prepora~uva; vladite na zemjite-~lenki, kako urgentno pra{awe, da go obezbedat primenuvaweto na site obvrski i odgovornosti nalo`eni od me|unarodnite instrumenti i da gi koristat postoe~kite mehanizmi {to bi gi ubla`ile problemite na licata koi pripa|aat na nacionalnite malcinstva.18
16 17 18

UN Dovc. E/CN.4/Sub.2/384/Add.1-7, UN Sales No. E. 78. XIV.I. Definition and Classification of Minorities, UN Doc. E/CN. 4/Sub. 2/85, para. 24 European Convention of Human Rights, Collected Texts, Recommendation No. R (92) 10 (Council of Europe, 1992).

166

Elena Andreevska

Sli~no na ova, Maks van der [tul, visokiot komesar za nacionalni malcinstva na OBSE, veli deka: Ve}e pred izvesno vreme, zemjite-~lenki na OBSE ja sogledaa va`nosta na pra{aweto za malcinstvata vo odnos na mirot i bezbednosta vo Evropa. Vo pariskata Povelba za nova Evropa od 1990 godina, tie izjavija deka prijatelskite odnosi me|u na{ite narodi; kako i mirot, pravdata, stabilnosta i demokratijata, baraat etni~kite, kulturnite, jazi~nite i verskite identiteti na nacionalnite malcinstva da bidat za{titeni i da se sozdadat uslovi za afirmacija na ovie identiteti.19 Istovremeno, ovie problemi se isklu~itelno slo`eni i vlijaat re~isi vrz site sferi na stopanstvoto i op{testvoto. Pokraj ova, nivnoto razjasnuvawe i razre{uvawe se zada~i na pove}e nau~ni granki, so su{tinska, no nikako ne i edinstvena uloga rezervirana za zakonot i jurisprudencijata. Vo taa konotacija, za{titata na malcinstvata spored dr`avnoto i me|unarodnoto pravo porano pretstavuvaa dva isklu~itelno razli~ni domeni na regulirawe. Iako postoe{e odredena interakcija me|u ovie dva domena, op{tiot princip vo kombinacija so apsolutnata primena na principot za neme{awe vo vnatre{nite raboti ja odreduva{e polo`bata na malcinstvata vo dr`avite, isklu~itelno kako pra{awe na poedine~nite dr`avi. Postepeno, osobeno od vtorata polovina na 70-tite godini, ovoj princip po~na da otstapuva pred eden nov na~in na razmisluvawe, koj dovede do istite zaklu~oci. Vo po~etokot pretpazliv i moralisti~ki, ovoj pristap sepak povikuva{e na zakonska regulativa, za neosporna internacionalizacija na malcinskiot problem. Spored Glejzer: S# po~esto odbivame da go prifatime ova (eksploatirawe na progonuvaweto na nekoe etni~ko malcinstvo od strana na dr`avata) kako vnatre{no pra{awe... Ne samo me|unarodnite dijaspori, tuku i edna globalizirana svest... slu`at da go univerzaliziraat etni~kiot konflikt.20

19

20

CSCE Human Rights Seminar on Case Studies on National Minorities Issues: Positive Result, Warsaw, 1993. Glazer, N., Ethnic Dilemmas 1964-1982: The Universalization of Ethnicity (Cambridge, Mass., Harvard University Press 1983), p. 249; Baka, A. B. et al., The European System for the Protection of Human Rights: The Convention and the Protection of Minorities Under International Law, 1993, pp. 875-6.

Me|unarodnoto pravo i re{avaweto na malcinskite pra{awa...

167

Eden od najva`nite na~ini da se zgolemi soglasnosta so normite od me|unarodnoto pravo e da se anga`ira me|unarodnata ma{inerija. Dr`avite, mnogu ~esto, poka`uvaat pogolema spremnost da kreiraat sankcionira~ki vnatre{ni pravni normi, otkolku slu~ajot da go podnesat do me|unarodnata zaednica za re{avawe od strana na me|unarodni organi, vo duhot na istite normi. Site tie pretpo~itaat da ostanat sudii vo sopstvenite odnosi i slu~ai. Nivniot interes e da gi interpretiraat i praktikuvaat pravilata na me|unarodnoto pravo unilateralno. Ova bilo i s# u{te va`i kako va`na manifestacija na dr`avniot suverenitet. Nabquduvaweto na usoglasenosta na dr`avite so normite od me|unarodnoto pravo kako forma na preventivna diplomatija e glavniot pat za kreirawe na poefikasno me|unarodno pravo. Vo isto vreme, nie ne mo`eme da se potpreme principielno na zadol`itelnite metodi za re{avawe konflikti (me|unarodni sudovi ili arbitra`i), ili pak odgovornosta na dr`avite i sankciite da obezbedat soglasnost so me|unarodnoto pravo. Ulogata i zna~eweto na me|unarodniot sud na pravdata i me|unarodnite arbitra`i }e se zgolemi, no najefikasnite instrumenti za promocija na me|unarodnoto pravo se raznite implementacii, nabquduvawa ili supervizorskata ma{inerija i proceduri. Eden od vostanovenite organi e Komitetot za ~ovekovi prava koj e pod jurisdikcija na me|unarodniot Pakt za gra|anski i politi~ki prava. ^ovekovite prava ne se samo pra{awa od doma{no zna~ewe za dr`avite, tuku stanuvaat predmet i na me|unarodnite normi. Postojat sankcionira~ki normi na me|unarodnoto pravo, koi se odnesuvaat na samite dr`avi, duri iako tie ne se del od internacionalnite instrumenti za ~ovekovi prava. Otsustvoto na nezavisno sudstvo, supresija na slobodata na mislata, sovesta, veroispovesta ili slobodata na izrazuvaweto, kako i zabranata na pravoto da se napu{ti koja bilo zemja, vklu~uvaj}i ja i sopstvenata, pretstavuvaat naru{uvawe na obi~ajnite normi na me|unarodnoto pravo edinstveno ako se pojavat vo golema mera i manifestiraat specifi~na politika. Rabotata i praktikata na Komitetot za ~ovekovi prava na ON najdobro ja elaborira ovaa teza.21

21

W.E.Butler, Control over Compliance with International Law (Martinus Njhoff, 1991), pp.1107-108.

168

Elena Andreevska

Pridonesot na me|unarodnite organizacii kon s#-evropskite sistemi za ~ovekovi prava So pa|aweto na `eleznata zavesa i obvrzuvaweto na pove}eto Vladi na zemjite vo Centralna i Isto~na Evropa kon zapadniot sistem na parlamentarna demokratija i pazarnata ekonomija, pra{aweto za zaedni~kite evropski koreni pove}e ne se stava pod somnenie. Poreknuvaweto na ~ovekovite prava - ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, vo ista mera kako i gra|anskite i politi~kite prava - pod biv{ite re`imi be{e glavnata pri~ina za promenite vo vtorata polovina na 1989 godina. Potrebata za poefikasen doma{en i me|unaroden sistem za za{tita na ~ovekovite prava ostanuva najva`niot del za mirniot razvoj na Evropa. Vo isto vreme, institucionalnata ramka na takov sistem na me|unarodno nivo stana pra{awe na razni protivre~nosti. Zemaj}i go predvid zabele`itelniot napredok na ON za vreme na osumdesettite, meritoriumot na oddelnite regionalni sistemi na ~ovekovi prava mo`e da bide doveden vo pra{awe. Dotolku pove}e {to vo Evropa raznite institucii, kako {to se Sovetot na Evropa i OBSE, ne samo {to ne se nadopolnuvaat edna so druga, tuku ~esto se nao|aat vo konkurentska situacija. Me|unarodnata zaednica dosega odbiva{e da stane del od ECHR, i so toa poka`uva{e ~ista tendencija da gi ra{iri svoite ingerencii od ekonomski pra{awa kon sferata na tradicionalnite gra|anski i politi~ki prava, kako {to se slobodata na dvi`eweto i statusot na nerezidentite. Sovetot na Evropa be{e povikan da gi otvori svoite vrati na dr`avite od Centralna i Isto~na Evropa. Vo isto vreme, Organizacijata za bezbednost i sorabotka na Evropa e vo proces na gradewe na svoite institucii i razvivawe postabilna supervizorska ma{ina. Dali zemjite na OBSE }e ja prifatat institucionalnata sorabotka so Sovetot na Evropa, so cel da ja izbegnat mo`nosta od kreirawe nova me|uvladina organizacija? Ovie i vakvi sli~ni pra{awa, se razbira, se od politi~ka priroda i ne mo`at da bidat odgovoreni vo ovoj tekst. Sekako, ona {to mo`e da se napravi e obid za analiza na prednostite i bliskite nastani na postoe~kite supervizorski mehanizmi, so cel da se obezbedat pravni argumenti za idnite politi~ki odluki. Najgolemoto dostignuvawe na Obedinetite nacii vo podra~je na ~ovekovite prava bez somnenie pretstavuva zakonodavnata

Me|unarodnoto pravo i re{avaweto na malcinskite pra{awa...

169

rabota.22 Osnova na ovoj me|unaroden korpus juris pretstavuva Me|unarodnata povelba za ~ovekovi prava. Instrumentite za ~ovekovi prava mo`e da se kategoriziraat na pove}e na~ini: kako op{ti i specijalni; globalni i regionalni; pravosilni (dogovori) i drugi. Prvo, op{tite instrumenti naj~esto se odnesuvaat na {irok spektar na ~ovekovi prava. Iako ovie instrumenti ne se formalen del od statutite na me|unarodnite organizacii i institucii, no se del od niv vo po{iroka smisla, na zakonskata ramka na Obedinetite nacii ili regionalnite strukturi za me|unarodna sorabotka. Mo`e da se zabele`i deka vo vrska so delokrugot i sodr`inata na specijalnite instrumenti, od osobeno zna~ajna priroda se tri celi: eliminacija na diskriminacijata, za{tita na ~uvstvitelnite poedinci i grupi i borba protiv lo{a praktika vo golemi razmeri. Pokraj ova, instrumentite so akcent na borba protiv rasizmot i rasnata diskriminacija, diskriminacija na `enite, diskriminacija zasnovana na religija ili veroispovest, diskriminacija pri vrabotuvawe, profesija i nadomest, kako i diskriminacija vo obrazovanieto, se me|u prvite na spisokot na prioriteti. Vtorata klu~na razlika navedena pogore se odnesuva na instrumenti odredeni od organizacii so globalna vokacija, kako na primer Obedinetite nacii, Me|unarodnata organizacija na trudot ili UNESKO i instrumenti razvieni od regionalni ustanovi ili strukturi. [to se odnesuva do poslednite, Sovetot na Evropa, Organizacijata na Amerikanskite dr`avi, Organizacijata na afrikanskoto edinstvo i vo pomala merka - Dru{tvoto na arapskite dr`avi, bea aktivni vo razvivawe seopfatni standardi za ~ovekovite prava. Podednakvo, zemjite-u~esni~ki vo Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo Evropa postignaa dalekuse`en konsenzus za principite na ~ovekovite prava i nivnata polo`ba vo kontekstot Istok-Zapad, kako del od nivnite usilbi da se obezbedi efikasno ostvaruvawe na ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi i olesnuvawe na kontaktite i komunikacijata me|u narodite.23
22

23

The 1988 edition of the Compilation of International Human Rights Instruments, published by the United Nations, lists no less than 67 texts of international conventions, declarations and other documents. Boven, T. V., The International System of Human Rights an Overview, Manual on Human Rights Reporting, United Nations (1991), HR/PUB/91/1, pp. 3-10; A Compilation of International Instruments, United Nations (1994), vol. I (first and second part) and vol. II.

170

Elena Andreevska

Me|unarodnite postapki vo podra~jeto na ~ovekovite prava imaat pove}e nameni. Nekoi postapki mo`e da im pomognat na odredeni dr`avi vo podobro oblikuvawe na nacionalna politika naso~ena kon ostvaruvawe na ~ovekovite prava. Vakvite postapki imaat sovetodavna funkcija. Isto taka postojat postapki koi mo`at da predizvikaat me|unarodna aktivnost vo odnos na davawe materijalna ili drug vid pomo{ na dr`avite. Ovie postapki imaat pomo{na funkcija. Tretiot vid postapki, pak, se koncentriraat na nepo~ituvawe na me|unarodni standardi, so glavna cel da se ispravi situacijata na ~ovekovite prava ili izvesni aspekti na istata. Ovie postapki se odlikuvaat so korektivna funkcija. Ponatamu, isto taka postojat postapki koi slu`at za obezbeduvawe, olesnuvawe ili re{enie za zloupotrebuvani lica ili grupi. Pove}eto od ovie postapki imaat zaedni~ka karakteristika da spre~uvaat vlo{uvawe na odredeni situacii ili podlo`uvawe na lica ili grupi na lo{i dejstvija. Ova mo`e da se nare~e preventivna funkcija na me|unarodnite kontrolni postapki.24 Va`no dopolnuvawe kon ovoj nadzoren sistem pretstavuva postapkata za podnesuvawe poedine~ni ili vladini `albi za prekr{oci, kako onie opfateni so fakultativniot protokol i fakultativnite odredbi na spogodbite za ~ovekovi prava. Zaedni~kata {ema za ovie `albi e nivnoto ispituvawe od strana na komitet, koj potoa gi objavuva svoite zaklu~oci ili gi dostavuva do pretpostaveno telo. Osnoven element vo slu~aite od ovoj vid pretstavuva iznao|aweto fakti od strana na me|unaroden avtoritet.24 Vtorata glavna kategorija mehanizmi za obezbeduvawe pridr`uvawe kon standardite vklu~uva merki prezemeni od strana na Obedinetite nacii za da se pomogne ispolnuvaweto na obvrskite nametnati so zakon ili preku specifi~ni odluki na razni tela. Dobar primer za ova e upotrebata na mirovni sili za pomagawe na nekoi vladi da se pridr`uvaat kon dogovori za prekugrani~no primirje i prekin na ognot ili vo nekoi slu~ai, za odr`uvawe na vnatre{niot red i zakon.25

24

25

The United Nations and Human Rights: A Critical Appraisal (Philip Alston ed. 1992), pp. 160-181 in the chapter on the Commission on Human Rights, written by Alston. In Octobar 1993, the UN Under-Secretary-General for Peace-keeping Operations, Kofi Annan, reported: ' Of the thirty-three operations mounted in the last 45 years, and the 17 still running, 12 have taken shape in the last two years alone and 5 have come into being within the last five months.'

Me|unarodnoto pravo i re{avaweto na malcinskite pra{awa...

171

Tretata kategorija vklu~uva merki za obezbeduvawe pridr`uvawe kon standardite so koi direktno se kaznuva dr`avata koja go kr{i zakonot preku nejzino isklu~uvawe od Organizacijata ili od nekoi aktivnosti. Povelbata na Obedinetite nacii propi{uva isklu~uvawe za postojano prekr{uvawe na principite sodr`ani vo nea. Ova mo`e da se postigne preku Generalnoto sobranie, samo po preporaka na Sovetot za bezbednost.26 ^etvrtata kategorija merki za pridr`uvawe kon standardite se sostoi od nevoeni merki, koi gi sproveduva Sovetot za bezbednost.27 Ovaa kategorija e va`e~ka samo koga Sovetot }e zaklu~i deka postoi zakana za mirot, naru{uvawe na mirot ili ~in na agresija. Vo taa faza, sankciite spored ~len 41, se smetaat za su{tinski vid na me|unarodno izvr{uvawe.28 Slednata kategorija za pridr`uvawe kon standardi e upotrebata na vooru`ena sila29. Faktot {to zemjite-~lenki nemaat potpi{ano dogovori za stavawe na raspolagawe na svoite vooru`eni sili po povik na Sovetot za bezbednost, ja ograni~uva mo}ta na Sovetot da izdava mandat za voeni dejstvija. Te{kotiite povrzani so dobivawe edinici za sproveduvawe, dovede do toa odredeni vladi i javnoto mislewe da baraat novi aran`mani koi }e garantiraat postojana raspolo`ivost na sili, koga za toa postoi potreba. Nezavisen korpus na volonteri e naglaseno afirmiran, paralelno so idejata za vladini sili na stabilnosta koi bi dejstvuvale na povik na Sovetot za bezbednost.31 Pravosudnoto sproveduvawe kako {esta kategorija e od osobeno zna~ewe za pravniot poredok. Se sproveduva kako od me|unarodni, taka i od dr`avni sudovi. Me|unarodniot sud za pravda e verojatno najva`niot me|u niv. Me|utoa, toj e ograni~en so pravosilna mo`nost za re{avawe na slu~ajot vo ramkite vo koi stranite ja prifa}aaat jurisdikcijata na sudot.32 Kone~no, od aspekt na univerzalnost na ~ovekovite prava, primarnata odgovornost za promocija i za{tita na ~ovekovite
26 27 28

29 31

32

Article 6. Article 41 of chapter VII of the Charter. Schachter O. , United Nation Law, The American Journal of International Law, vol. 88:1 (1994), pp. 9-12. Chapter VII of the UN Charter. An Agenda for Peace, Report of the Secretary - General, UN Doc. A/47/277-S/24111 (1992). Article 93.

172

Elena Andreevska

prava vo site delovi na svetot, treba da ostane vo ingerenciite na ON. Procesot na evropska unifikacija ne smee da premine vo severno-ju`en konflikt i da go zagrozi obedinuvaweto na evropskite dr`avi. Vkupniot evropski sistem za za{tita na ~ovekovite prava e samo garancija za povisoki standardi za ~ovekovi prava i zatoa ja ispolnuva samo pionerskata uloga. Denes, sepak, efikasnosta na postoe~kite implementira~ki mehanizmi i specifi~nite promeni kako rezultat na pa|aweto na `eleznata zavesa go opravduvaat kreiraweto na s#-evropski sistem. Vo princip, ne postoi potreba za sozdavawe na nova me|uvladina organizacija vo Evropa. Postoe~kite organizacii i proceduri obezbeduvaat dovolna ramka i treba samo da se koordiniraat i delumno da se podobrat, za da se nadopolnuvaat edna so druga. Ova odgovara na najurgentnite problemi i }e pretstavuva nadopolnuvawe na postoe~kite proceduri na ON. Najrazviena evropska organizacija za za{tita na ~ovekovi prava e bez somnenie Sovetot na Evropa. Zemjite na Centralna i Isto~na Evropa koi go zadovoluvaat minimumot standardi na parlamentarna demokratija, vladeewe na pravoto i po~ituvawe na ~ovekovite prava treba da dobijat priem vo Sovetot na Evropa. Vo isto vreme, tie treba da ja potpi{at i Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, Evropskata konvencija protiv tortura i sli~ni dogovori. Isto taka, vleguvaweto na novite dr`avi vo Sovetot na Evropa i priznavaweto na Evropskata konvencija za ~ovekovi prava zna~i restrikcija na odredeni nacionalni suvereniteti. Vo sprotivno, postoe~kite organi koi ve}e go dostignale svojot limitira~ki kapacitet, }e bidat preoptovareni. Glavna odgovornost za za{tita i prakti~na implementacija na ekonomskite, socijalnite i kulturni prava treba da ostane vo racete na Evropskata komisija. Denes, ovie funkcii mo`at da bidat ra{ireni vo smisla na ekonomska sorabotka i na EBRD. Od dolgoro~na perspektiva, Evropskata komisija treba da se gri`i za naso~uvawe na site evropski dr`avi. Vo smisla na legalnite mehanizmi za za{tita na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, sega{niot sistem na ILO i na Obedinetite nacii se ~ini deka e poadekvaten od onoj vospostaven pod ESC. Posledniot, sepak, mo`e da napravi napori, za voveduvawe opravdani ekonomski, socijalni i kulturni prava vo sistemot na za{tita pod Evropskata konvencija za ~ovekovi prava. OBSE }e treba da prodol`i da ja ispolnuva ulogata na kratkoro~ni celi i da se gri`i za

Me|unarodnoto pravo i re{avaweto na malcinskite pra{awa...

173

za{tita na ~ovekovi prava vo zemjite koi s# u{te ne se zemji~lenki na Sovetot na Evropa ili na Evropskata komisija. Osnoven uslov za ispolnuvawe na ovaa zada~a e minimum institucionalni, infrastrukturni promeni i, ako e mo`no, sorabotka so Sovetot na Evropa. Mo`ebi OBSE mo`e da pridonese i vo smisla na dolgoro~ni funkcii, a toa e - da slu`i kako generalen forum za re{avawe na urgentni problemi koi se odnesuvaat na ~ovekovite prava, a za koi e jasno deka politi~kite odluki za niv se mnogu daleku. Malcinskite pra{awa vo Makedonija: Implementacija na osnovnite principi na Ramkovniot dogovor od Ohrid Republika Makedonija gi ima ratifikuvano re~isi site va`ni konvencii na Obedinetite nacii na Sovetot na Evropa i gi ima prifateno site principi i standardi koi{to se vgradeni vo zavr{niot Helsin{ki akt na Organizacijata za bezbednost i sorabotka na Evropa, odnosno dokumentot donesen na Konferencijata za ~ovekovata dimenzija na CHCE {to se odr`a vo Kopenhagen, kako i na Pariskata povelba. Va`no e da se naglasi deka vo Republika Makedonija postoeweto na malcinstvata e pra{awe na realnost, a ne pra{awe na legislativa, {to e prifaten princip vo me|unarodnoto pravo. Pravoto slu`i kako instrument za standardizacija na faktot deka Republika Makedonija, kako i site drugi balkanski dr`avi, ne e etni~ki homogena. Isto taka, fakt e deka postoeweto na nacionalni malcinstva gi zbogatuva na{ite op{testva i pretstavuva osnova i most za gradewe prijatelski i dobrososedski odnosi, kako i mo`nost za vospostavuvawe konstruktivna sorabotka me|u dr`avite. Treba da se naglasi deka, bez somnenie, vospostavuvaweto na pravata na malcinstvata - odnosno prava na malcinstva za ednakov tretman, mo`nost za praktikuvawe na sopstvenata kultura, jazik i veroispovest i celosno vklu~uvawe vo politi~kiot i ekonomskiot `ivot vo dr`avata - se poka`uva kako eden od najvetuva~kite priodi za re{avawe na ovoj problem. Ovoj pristap gi izbegnuva ekstremite na secesijata i asimilacijata, i otvora prostor vo soglasnost so gra|anskiot i demokratskiot pluralizam i so me|unarodnite i regionalnite instrumenti za za{tita na ~ovekovite i malcinskite prava. So ova isto taka se za{tituva

174

Elena Andreevska

i me|unarodnoto pravo, kako i naporite na me|unarodnata zaednica. Konfliktot me|u makedonskite bezbednosni sili i vooru`enite albanski ekstremisti zapo~na vo fevruari 2001 godina i rezultira{e so pove}e od 200 `rtvi, me|u koi 60 makedonski vojnici i policajci. Pove}e od 100.000 lica bea progoneti ili vnatre{no raseleni. So cel da ja spre~at ve}e navlezenata gra|anska vojna, toga{niot premier Qub~o Georgievski (VMRO - DPMNE), Branko Crvenkovski (SDSM), Arben Xaferi (DPA) i Imer Imeri (PDP) se soglasija na dogovor od razni amandmani koi{to se odnesuvaat na Ustavot i promenite vo zakonskata regulativa so koi treba da se ispolnat dolgoro~nite barawa na Albancite. Dogovorot stapi na sila po pove}enedelni intenzivni pregovori, vo koi u~estvuvaa dvajca me|unarodni medijatori (Fransoa Leotar za Evropskata unija i Xejms Perdju za SAD). Be{e dogovoreno deka ovie amandmani }e bidat ratifikuvani na 13 avgust. Ramkovniot dogovor33 se sostoi od tri dela: prvo, amandmani za promena na Ustavot na Republika Makedonija; vtoro, promeni vo postoe~kata legislativa; i treto, plan za zavr{uvawe na neprijatelskite dejstva i plan za implementacija na Dogovorot. Nekoi od osnovnite na~ela na Ramkovniot dogovor se: 1. Upotrebata na nasilstvo vo politi~ki celi se otfrla celosno i bezuslovno. 2. Suverenitetot i teritorijalniot integritet na Makedonija i unitarniot karakter na dr`avata se nepovredlivi i mora da se za~uvaat. Ne postojat teritorijalni re{enija za etni~kite pra{awa. 3. Multietni~kiot karakter na makedonskoto op{testvo mora da se za~uva i da se reflektira vo javniot `ivot. 4. Moderna demokratska dr`ava vo svojot priroden tek na razvoj i zreewe mora da osigura nejziniot Ustav vo celost i kontinuirano da gi ispolnuva potrebite na site nejzini gra|ani i deka nema da bide vo sprotivnost so najvisokite me|unarodni standardi, koi postojano evoluiraat.
33

For the English text of the Framework Agreement see >http://www.president.gov.mk/ eng/info/dogovor.htm>, 16 August 2001.

Me|unarodnoto pravo i re{avaweto na malcinskite pra{awa...

175

5. Razvojot na lokalnata samouprava e osnova za hrabrewe na participacijata na gra|anite vo demokratskoto op{testvo, kako i za pottiknuvawe na po~ituvaweto na identitetot na zaednicite. Parlamentarnoto Sobranie na Republika Makedonija gi usvoi novite ustavni amandmani na 16 noemvri 2001 godina. Me|unarodnata zaednica be{e povikana da u~estvuva, da nabquduva i da pomaga vo implementacijata na odredbite od Ramkovniot dogovor i negovite aneksi. Isto taka, od me|unarodnata zaednica be{e pobarano gorespomenatite napori da gi koordinira so Evropskata unija, vo sorabotka so Sovetot za stabilizacija i asocijacija. Vo soglasnost so Ramkovniot dogovor, stranite me|usebno se obvrzaa deka }e obezbedat policiskite uslugi do 2004-ta godina da bidat sostaveni i rasporedeni spored sostavot na naselenieto vo Republika Makedonija. Dogovornite strani, isto taka, gi povikaa OBSE, Evropskata unija i Soedinetite Amerikanski Dr`avi da ja zgolemat pomo{ta vo obuka i programi za policijata. Neophodno e da se zabele`i deka implementacijata na me|unarodnite obvrski koi{to se odnesuvaat na malcinstvata treba da bidat vodeni od konceptot na tolerancija. Tolerancija na vlastite na nacionalno, regionalno i lokalno nivo nasproti nacionalnoto pra{awe, kako i tolerancija pome|u mnozinstvoto i malcinstvoto vo zemjata. So`ivotot so nacionalnite malcinstva ima mnogu dopirni to~ki so na{ite idei za razvojot na zaednicata. Dr`avnata politika nasproti nacionalnite ili etni~kite, religioznite ili jazi~nite malcinstva treba da bide naso~ena kon kreacija na op{testvo kade {to sekoj }e ima ednakvo mesto i mo`nost za li~en razvoj. Kako {to re~e Maks van der [tul: Etni~kata politika }e mora da bide rezultat na balansiran i soodveten pristap koj }e go izrazuva interesot na malcinstvoto i mnozinstvoto od edna strana, i interesite na ~ovekovite su{testva i dr`avata od druga strana. Mnogu ~esto, takva dr`avna politika }e zadr`i kombinacija na tri elementi. Prvo, vo svoite strategii dr`avata }e obezbedi nediskriminacija na baza na pripa|awe na odredeno malcinstvo. Vtoro, dr`avata }e napravi napor da ja promovira tolerancijata, me|usebnoto prifa}awe i nediskriminacijata vo op{testvoto. Za ovie dva elementa izrazot ednakvost vo praktikata }e asocira na zborot ednakvost vo pravoto. Treto, lu|eto koi{to pripa|aat na nacionalnite malcinstva }e gi pobaraat svoite prava vo smisla na toa da go

176

Elena Andreevska

za{titat svojot jazik, kultura, religija i tradicii bez da navlezat vo nivna diskriminacija.34 U{te pove}e, neophodno e da se razvie na{iot kolektiven kapacitet niz procedurite na Obedinetite nacii ili, pak, niz regionalnite humanitarni organizacii, odnosno da se vospostavi sistem {to }e za{tituva, re{ava ili, pak, podobro }e gi upravuva etni~kite, religioznite i ideolo{kite vnatre{ni konflikti. Na ovoj na~in }e se izbegnat tragediite i u{te pove}e }e se razvie i ra{iri poleto na na{ite me|unarodno-krivi~ni i humanitarno-pravni koncepti. Borbata za ~ove~koto dostoinstvo sekako deka }e prodol`i, so site pobedi i porazi, i mo`ebi so eden baven, no sporadi~en razvoj. Nie mo`eme da bideme gordi na idejata deka ~ovekovite prava i percepcijata na lu|eto za niv samite, koj se i {to se tie - se menuva. Istorijata predlaga{e deka vakvite {iroko apstraktni idei i nade`i ne se lesno stimulirani i deka vladite ~esto pati odgovaraat na takvi nade`i i barawa. Zapo~nuvaweto na ovoj proces i vklu~enosta vo negovoto prodol`uvawe, se sekako va`ni i neophodni dostignuvawa. Za za{tita na nacionalnite malcinstva od nasilstvo na semo}noto vladeewe na mnozinstvoto, dr`avite treba da stapat vo multilateralni ili me|usosedski obvrski za po~ituvawe i za{tita na malcinstvata i garantirawe na nivnite prava. Sekoja dr`ava vo duhot na Bona Fide, pretpostavuva me|unarodna obvrska za po~ituvawe i za{tita na nacionalnite malcinstva.35 U{te pove}e, neizbe`no e da se podvle~e deka garanciite za malcinstvata vo me|unarodnite dogovori i instrumenti se samo minimumot na standardi. Tie ne treba da bidat iskoristeni za da gi izbegnat pravata na malcinstvata koi ve}e postojat vo doma{nata legislativa. Takvite minimum standardi treba da im slu`at na onie dr`avi koi nemaat nikakva legislativa, da go podignat nivoto na pravata na malcinstvata barem do ovie osnovni standardi. Zatoa, povikuvaweto na ovoj minimum ne treba da zna~i restrikcija na ve}e postaveni i garantirani malcinski prava. 36

34

35 36

SSCE Human Dimension Seminar on Case Studies on National Minorities Issues: Positive Result, Warsaw, 24-28 May 1993. E/CN.4/Sub.2/1995/33/ Add. 1, para. 18. Ibid., para.20.

Me|unarodnoto pravo i re{avaweto na malcinskite pra{awa...

177

Zaklu~ok Po zavr{uvaweto na jugoslovenskata kriza, starata ideja za nasilstvo koja e karakteristika na modernata istorija na Balkanot, koja proizleguva od nekoi vnatre{ni odliki na lu|eto od Balkanot, zapo~na povtorno da isplivuva na povr{inata. Sepak, ona {to se slu~uva na balkanskite prostori e rezultat od dva spleta na okolnosti. Prviot se odnesuva na vnatre{nite balkanski faktori, a toa se tenziite {to se akumuliraa vo deceniite na komunisti~ko vladeewe, te{kotiite na tranzicijata od komunizam kon kapitalizam, traumite od minatoto, kako i nacionalisti~kite aspiracii. Vtorata pri~ina e geopoliti~kata struktura na balkanskite dr`avi. S # dodeka okolinata e stabilna, balkanskata scena ostanuva mirna i starite demoni ostanuvaat neaktivni. Ova poka`uva deka determinira~kite faktori za konflikti na Balkanot ne se vnatre{ni, tuku nadvore{ni. So zavr{uvaweto na studenata vojna, geopoliti~kiot ekvilibrium na Evropa is~ezna. Lu|eto od Balkanot sfatija deka erata na tranzicijata zapo~na i deka s # e mo`no za vreme na toj period. Nacionalisti~kite streme`i koi{to eksplodiraa vo porane{na Jugoslavija se izraz na dlaboki anksioznosti pri~ineti od evropskata nestabilnost. Evropa i me|unarodnata zaednica ne uspeaja da se spravat so ovie stravovi. Kontradiktornite poraki na evropskite diplomati od edna strana, i embargoto i zakanite od voena intervencija od druga, go zgolemija ~uvstvoto na nepredvidlivo `iveewe, vo isto vreme zagrozuvaj}i go i svetot. Vo smisla na balkanskiot kulturen i politi~ki kontekst dovedoa do reakcija vo vid na agresivno odnesuvawe. Zatoa i starite demoni povtorno bea razbudeni. Silite na disrupcijata, iako zna~ajni, ne se edinstvenite prisutni na balkanskata scena. Mo`nostite kreirani od reunifikacijata na evropskiot prostor mo`e da konstituira sistem na budewe na starite demoni, odnosno nacionalizmot. S# dodeka tie ne se razvijat, ostanuvaat neaktivni, a vo me|uvreme silite na disrupcijata ja pogoduvaat teritorijata. Ulogata na me|unarodniot faktor i pokonkretno na Evropskata unija, mo`at da bidat odlu~uva~ki pri osloboduvawe na stegite. Kako i da e, Evropa po neuspehot da se spravi so jugoslovenskata kriza se ~ini deka se povle~e samata vo pasiven igra~ pred opasnosta od novi konflikti na Balkanot.

178

Elena Andreevska

Osnovnata geografska karakteristika na Makedonija ja vodi samata dr`ava vo politika koja{to treba da se vklopi vo osnovnite celi na Evropskata unija: slobodna cirkulacija na lu|e i dobra i edinstven evropski pazar. Strukturalniot element na regionot e relacijata Vardar-Solun. Denes, soobra}ajot me|u koridorot Morava-Vardar e s # u{te biten. Duri i pred raspa|aweto na Jugoslavija, negoviot ekonomski potencijal be{e nerazvien. Pati{tata i `elezni~kite linii bea nedovolni da odgovorat na soobra}ajot koj{to rapidno se razviva{e. Ekonomskiot razvoj na ovie regioni i pristapi, posebno vo Makedonija, be{e ekstremno nizok. Koridorot Morava-Vardar mo`e da funkcionira na stabiliziran balkanski prostor, samo ako negoviot ekonomski potencijal e razvien. Evropskata unija treba da ja prezeme inicijativata i da predlo`i na Srbija, Makedonija i Grcija ambiciozen proekt na trans-regionalen dr`aven razvoj, zasnovana na mo`nostite na koridorot, koj{to bi ja povrzuval Centralna Evropa so Isto~niot Mediteran. Stabilizira~kiot efekt na takov proekt }e donese serija od faktori me|u koi prviot od niv }e bide psiholo{ki. So takov gest, kako {to zabele`a Prevelakis37, Evropa }e ja poka`e svojata gri`a za regionot i }e gi otstrani stravovite deka evropskite sili nema da ja igraat povtorno starata igra na sferi na vlijanija. Tendencijata na balkanskite eliti }e bide svrtena od destruktivni voeni dejstva vo upravuvawe na novite ekonomski mo`nosti. Evropskata unija }e predlo`i efikasen instrument na pritisok vrz Vladite od dr`avite na Balkanot. Takov pritisok }e gi izvadi prioritetite na ekonomskite opcii i }e dade mnogu pogolem efekt vo re{avaweto na nacionalizmot, otkolku zakanite od embarga ili voeni intervencii. Postojat odredeni o~igledni pre~ki vo realiziraweto na vakviot proekt. Na primer, kompromisno re{enie }e treba da se najde vo sporot me|u Grcija i Makedonija. Ovoj problem mo`e da bide re{en samo ako Evropa poka`e uslov za da zapo~ne ekonomski regionalen razvoj. Beneficiite od promocijata na solunskata oblast kako vrata }e bide va`en argument, }e bide ubeduva~ki element za Grcija da usvoi porazbirliv stav okolu

37

Prevelakis, G., the Changing Shape of the Balkans, UNC, LONDON, 1996, p.15

Me|unarodnoto pravo i re{avaweto na malcinskite pra{awa...

179

problemite na politi~kata stabilnost vo Makedonija. Na ekonomskata skala, te{kotiite se limitirani vo sporedba so beneficiite. Neophodna e golema investicija. Kako i da e, ako Evropskata unija go zazeme ~elnoto mesto i ponudi dovolni garancii, sigurno deka }e ima postojani finansii i donatori od gr~kite privatni izvori.38 Vo prodol`enie na geopoliti~kata cel, na stabilizacijata vo kriti~niot region, vakov proekt }e go napravi ekonomskoto ~uvstvo vo regionot pojako i }e konstituira edna od zonite na ekspanzionisti~ka evropska ekonomija. Vakvo pozitivno scenario }e ja smeni slikata za Makedonija. Makedonija povtorno }e stane region na sorabotka, komunikacija i razbirawe me|u lu|eto so razni potekla i kulturi, isto onaka kako {to toa be{e za vreme na Otomanskata Imperija. Vakviot son mo`e da stane stvarnost, samo ako Evropskata unija navistina odobri unificirawe na evropskiot prostor, vo koj Balkanot }e ima integrira~ki del. Onie evropski politi~ari koi zazemaat pasivni stavovi vo vrska so balkanskite problemi, vsu{nost go delat Balkanot i ovozmo`uvaat penetracija na odredeni zapadnoevropski ekonomski i politi~ki interesi. Samo da potsetime na govorot na ^er~il imenuvaj}i go Balkanot kako meko, neza{titeno mesto vo Evropa. Bez somnenie, makedonskoto pra{awe e isto kako Gordieviot ~vor. Vo Makedonija i pogeneralno na Balkanot, Evropskata unija dosega se obide da gi stavi vo edna korpa raznite standardi na nacionalizam, teritorijalni sporovi, ikonografii itn, samo za da uvidi deka toj na~in e nevozmo`en. Dali Evropskata unija najposle }e odlu~i da go imitira Aleksandar Makedonski i da go prese~e Gordieviot ~vor? Jas veruvam deka toa }e se slu~i mnogu brzo. Pra{aweto e - {to mo`eme da napravime nie. Nie mora da ja ohrabrime takvata nade` da stane realnost.

38

Ibid.

180 Rezime:

Elena Andreevska

Avtorot na ovoj trud se osvrnuva na relacijata na me|unarodnoto pravo i re{avaweto na malcinskite pra{awa vo kontekstot na evropskite integracii i niz prizmata na vnatre{nite i nadvore{nite politi~ki vlijanija, geopoliti~kite re{enija... vo tranzicioniot period. Nasproti postjugoslovenskite voeni scenarija, postoi i pozitivno scenario koe se bazira na unificirawe na evropskiot prostor vo koj i Balkanot mora da bide integriran. Vakvoto scenario, osven kako posakuvano, se nametnuva i kako edinstveno mo`no vo pogled na proklamiranite zalo`bi za mirna, stabilna i prosperitetna Jugoisto~na Evropa kako del od Evropskata unija. Vo toj kontekst le`i i idninata na Republika Makedonija.