Rubin ZARESKI

STRATEGIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO TRGOVIJATA SO EU

lenstvoto vo EU e opredeleno od razvojot i implementacijata na dve komponenti so sledniot redosled: politi~kata i ekonomskata. Govorej}i za procesot na pro{iruvawe na EU mora da imaat predvid nekolku mnogu zna~ajni fakti, koi od istoriski aspekt davaat informacii za ~ekorite koi treba da bidat prezemeni od sekoja dr`ava: Osnoven dvigatel na kreiraweto na EU i nejzinoto pro{iruvawe e politi~kiot interes koj, kako po obi~aj, najjasno se reflektira vrz ekonomskoto povrzuvawe po principot na t.n slobodna trgovija. Osven vo slu~ajot so Grcija, site drugi pro{iruvawa na EU se realiziraat vo paket na zemji. Ekonomskiot karakter na Unijata e so pojasna i pojaka dimenzija od politi~kata sodr`ina, {to govori za interesot od vospostavuvawe na pojaka politi~ka, odnosno bezbednosna sorabotka, pred da se prodol`i so procesite na idna integracija i prodlabo~ena ekonomska unifikacija.

?
Rubin Zareski e

50

Rubin Zareski

Procesot na idno pro{iruvawe na EU so zemjite od t.n. Vi{egradska grupa }e bide postojano odlo`uvan s # do zacvrstuvaweto na unitarniot koncept na EU, {to potvrduva deka nezavisno od uspesite vo sproveduvaweto na ekonomskite reformi, ovie zemji }e bidat nadvor od EU vo uslovi koga vo nea nema dovolno jaka politi~ka kohezija. Finansiskata poddr{ka na zemjite-kandidati od potesnata ili po{irokata lista odgovara na kratkoro~nite interesi na Unijata za ostvaruvawe na balansiran razvoj na ovie dr`avi. Pra{aweto {to ~esto se postavuva e: Kade e mestoto na Republika Makedonija vo procesot na pro{iruvawe na EU? Gledano od sistemski aspekt, vo tek e procesot na ratifikacija na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija od strana na parlamentite na zemjite- ~lenki na EU. Vo me|uvreme se realizira Privremenata spogodba koja gi regulira bilateralnite ekonomski odnosi. Sepak, su{tinata na pra{aweto {to treba da se odgovori e koi se strate{kite interesi i po koja linija i prioritet treba da se dvi`ime za da go iskoristime asimetri~niot karakter na SSA i vo bliska idnina da staneme ~lenka na EU. U{te na samiot po~etok mora da se razjasnat nekolku raboti. Prvo, svesta deka kako i sekoja druga dr`ava raspolagame so ograni~eni resursi, treba da gi fokusira na{ite napori kon razvoj na ekonomskata komponenta od idnoto ~lenstvo, kade realno gledano se najgolemi pridobivkite. Vtoro, za dr`avi kako {to e R. Makedonija so mala apsorpciona mo} na doma{niot pazar, ekonomskata komponenta vo sorabotkata e unilateralno zna~ajna. Ottuka asimetri~niot karakter na Spogodbata za asocijacija i stabilizacija so EU e realen odraz na sostojbite vo ekonomiite na dvata partnera. Treto, nadvore{nata trgovija e visoko dinami~na kategorija koja poznava granici i interesi. Kone~no, za razlika od politi~koto ~lenstvo vo EU koe e so vremenski neodreden karakter, ekonomskoto ~lenstvo na R. Makedonija e mnogu realno i ve}e vo ovaa faza se realizira so golem broj pozitivni karakteristiki. Da go razgledame podetalno pra{aweto za podgotvenosta na R. Makedonija za implementacija na postojnata SSA, no i za idno ~lenstvo vo EU. I. So promenite vo nadvore{no-trgovskata politika i struk-

Strategijata na Republika Makedonija vo trgovijata so EU

51

turata na nadvore{nata trgovija, se zabele`uva trend za zgolemuvawe na trgovijata so zemjite na Evropskata unija. Gledano niz brojki, u~estvoto na izvozot vo Evropskata unija sporedeno so vkupniot makedonski izvoz e zgolemeno od 29,1% vo 1987 godina na 42.3% vo 1990 godina i 44% vo 2001god. (Tabela 1). Vakvoto prenaso~uvawe na izvozot se ostvaruva{e vo uslovi koga izvozot ne ja slede{e visokata dinamika na uvozot od zemjite na EU, {to uslovi zgolemuvawe na trgovskiot deficit so ovie zemji.

Tabela 2. Izvoz po destinacija. Izvor: Ministerstvo za razvoj II. Stapuvaweto vo sila na Spogodbata za sorabotka so EU pridonese vo 1997 god. u~estvoto na EU vo izvozot na R. Makedonija da iznesuva 38%, za da brojkata vo 1998 god se poka~i na 43%, odnosno na 44% vo 2001 godina. III. Desette najzna~ajni proizvodi koi ja so~inuvaat izvoznata struktura na R. Makedonija vo EU vo 2001 godina se: gotova konfekcija (319 mil.$), toplovalani i pocinkuvani limovi (195 mil.$), cink nelegiran (73 mil.$), vino (46.0 mil.$), ferosilicium (27.8 mil.$), obuvki (36.5 mil.$), ferosilikomangan (17.6 mil.$), tutun (75 mil.$), kabli (9.3.$) i aluminiumski profili (6.0 mil.$). Vkupniot izvoz na ovie proizvodi vo EU iznesuva 676.1 mil.$ ili 64.9% od vkupniot izvoz na R. Makedonija vo EU vo 2001 godina. Tabela 2. IV. Postoi nizok stepen na disperziranost na zemjite na izvozot odnosno preku 74 % od izvozot se realizira samo so 3 zemji, {to ja pravi strukturata na razmenata mo{ne ~uvstvitelna na kakvi bilo naru{uvawa vo razmenata so ovie zemji. V. 63% od vkupniot makedonski izvoz (hranata, tekstilot, oblekata, ~evlite, ~elikot i hemiskite proizvodi) pripa|aat na takanare~enata "~uvstvitelna" kategorija vo odnos na nivniot tretman kaj EU, predmet na dopolnitelni za{titni instrumenti kako {to se kvotite, uvoznite ograni~uvawa i antidamping

52 procedurite.

Rubin Zareski

VII. Krajno nepovolnite nadvore{ni faktori uslovija R. Makedonija da ostvari prose~na stapka na porast na izvozot na pazarite na EU od samo 1.1%, nasproti porastot od 7.7% koj go ostvarija zemjite od Isto~na i Centralna Evropa. Tabela 3. Stokovnata razmena so stranstvo i trgovskiot bilans na zemjite vo tranzicija Bilans na razmenata vo % od BOP stapka na porast (prethodna god.=100) Izvoz Uvoz 1995 2000 1995 2000 1995 2000 Vkupno Isto~na Evropa Makedonija Balti~ki zemji ZND 30.1 27.8 10.8 35.2 32.7 5.2 6.4 4.8 25.3 1.5 30.3 32.2 15.8 41.6 24.3 11.1 6.9 7.5 28.5 18.7 1.2 - 6.3 -12.8 -15.4 7.3 -1.1 -10.1

Strategijata na Republika Makedonija vo trgovijata so EU

53

-16.3 -22.0 5.2 Izvor: European Paper 2001 VIII. Strukturata na regionalnata naso~enost na uvozot (prilog tabela 4), se karakterizira so dominantno u~estvo na zemjite na EU (preku 36%) i vo toj del taa e relativno stabilna. Opa|a~kata dinamika vo posledniot period se javuva zaradi zgolemenoto u~estvo na surovinite i repromaterjalite koi doa|aat od SRJ i del od porane{nite Sovetski republiki, {to uslovuva kontinuirano visoko nivo na ovie regioni vo uvoznata struktura na R. Makedonija od okolu 45%. Tabela 4. Poteklo na uvozot. Procent od vkupno 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 2001 Rep. na porane{na SFRJ 13 24 23 20 21 24 24 19 Zemji od CIE 33 27 29 25 21 21 2 2 2 4 od {to Rusija 19 12 3 4 8 4 5 9 od {to Bugarija 9 11 17 15 7 6 5 6 od {to U k r a i n a 3 7 9 9 6 7 1 5 2 2 E v ro ps ka unija 33 32 34 40 39 3 7 36 32 od {to Germanija 14 1 3 17 1 7 15 13 13 9 od {to Italija 7 7 6 10 7 5 6 6 od {to G r c i a j 5 4 22 5 7 6 7 3E F T A54512223S A D 2 2 3 4 45 5 3 D r u g i razvieni zemji 5 5 3 9 10 10 10 13 Drugi zemji vo razvoj 10 6 3 5 7 6 6 6 Vkupen procent na izvoz 100 100 100 100 100 100 100 100 = Trgovskata razmena so porane{na SFRJ se vodi samo za 4-ot kvartal od 1991 god. Izvor: Ministerstvo za razvoj Analizata izrazena niz brojki jasno uka`uva deka nepovolnite eksterni faktori go prinudija makedonskoto stopanstvo vo zna~ajna mera da se orientira kon pazarite na EU, {to e povolna karakteristika od aspekt na potrebata za izvoz na pokvalitetni proizvodi so povisok stepen na obrabotka i so disperziran rizik na stranata na pobaruva~kata. Iako zadocneti vo sporedba so ostanatite zemji asocijativni ~lenki na EU, trgovskite spogodbi so EU vo golema mera ovozmo`ija zabrzuvawe na procesite na restruktuirawe na izvozniot sektor i konsekventno

54

Rubin Zareski

zgolemuvawe na izvozot. Ova e ramkata koja odnapred e dadena i koja treba da se iskoristi i unapredi. Primarnoto mesto vo toj proces go ima proizvodstvoto koe niz intenzivnite strukturni reformi treba da gi dade o~ekuvanite rezultati. Redosledot vo postignuvawe na ovie celi e sledniot: 1 ^ekor: Izbor na strategija Inicijalniot ~ekor vo definiraweto na strategijata za nastap na pazarite na EU e da se sogledaat problemite so koi se soo~uva makedonskoto stopanstvo, a koi se rezultat na promenetata proizvodna struktura, no i na uslovite na trguvawe koi delumno se odraz na dosega{nite spogodbi so EU. Sublimirano, problemite se sogleduvaat vo: nepovolnata i nerazviena izvozna struktura; dominantnost na kapacitetite od primarnoto proizvodstvo i kapaciteti koi se kapital intenzivni; otsustvo na dejstvuvawe na segmentot na malo stopanstvo; nepovolnata soobra}ajna povrzanost; niskoto tehnolo{ko nivo i zastarenata tehnologija na proizvodstvo; visokata uvozno- izvozna zavisnost, osobeno vo delot na energensite; tesnata dispergiranost i izvoz na mal asortiman proizvodi: nerazvienata, ili podobro ka`ano nepostoeweto na organizirana nadvore{no-trgovska mre`a; otsustvoto na povisoki formi na delovna sorabotka so partneri od EU i dr. Vo vakvi uslovi makedonskite planeri treba da definiraat konzistentna strategija za nastap na pazarite na EU, koja preku stimulira~ki metodi vo celost }e gi revidira postojnite kapaciteti i soglasno so uslovite }e predvidi promeneta struktura na proizvodstvoto. I vo ovoj slu~aj primarni se privatnata inicijativa i pazarnite uslovi, a dr`avata treba samo da gi postavi ramkite na dejstvuvawe i preku merkite na ekonomskata politika da se izvr{i naso~uvawe na resursite. Vo zaokru`uvawe na procesot na izbor na strategijata

Strategijata na Republika Makedonija vo trgovijata so EU

55

prethodno mora da se definiraat komparativnite prednosti na makedonskoto stopanstvo i da se utrvrdat mo`nostite za specijalizacija. 2 ^ekor: Definirawe na komparativnite prednosti Procenuvaweto na KP na makedonskoto stopanstvo se zasnova vrz prodol`enite dinami~ki efekti na procesot na liberalizacija na trgovskata razmena so EU i promenite vo strukturata. So primena na modelot na Bella Balassa (1955) imenuvan kako Otkrieni komparativni prednosti (OKP) mo`e da se definiraat osnovnite KP na R. Makedonija. Tie se baziraat vrz odnosite vo proizvodstvoto nameneto za izvoz i se odraz na relativnite tro{oci i razlikite vo necenovnite faktori, odnosno na konkurentnosta na tie sektori vo me|unarodni ramki. Koristej}i go konceptot na OKP celta e da se opredeli indeksot na izvoznite ostvaruvawa na makedonskoto stopanstvo za definiranite proizvodi ili grupi na proizvodi, preku sporeduvawe na negovoto relativno u~estvo vo svetskiot izvoz.

kade - izvozniot proizvod i od R. Makedonija; vkupen izvoz od R. Makedonija; relativen izvoz na proizvodot I vo vkupniot svetski izvoz i; - e vkupniot svetski izvoz. Rezultatite od presmetkite navedeni vo tabelata 5 izrazeni vo indeksi, poka`uvaat deka R. Makedonija nema OKP vo visokotehnolo{kite industrii, kade postoi visoko u~estvo na kapitalot vo proizvodstvoto. Takvi se: ma{inskata industrija, proizvodstvoto na soobra}ajni sredstva i proizvodstvoto na elektri~na oprema. Od druga strana, R.Makedonija ima relativni KP vo industrijata za `elezo i ~elik. Drug sektor koj poka`uva zna~itelen visok indeks na OKP e proizvodstvoto i prerabotkata na neoboeni metali. Ova e rezultat na raspolo`ivosta na prirodnite resursi i golemata pobaruva~ka na stranskite pazari za ovoj vid proizvodi. Tutunskata industrija e sektor koj u~estvuva so visok procent vo vkupniot izvoz na R. Makedonija i bele`i visok indeks na OKP (iako nivoto se namaluva).

56

Rubin Zareski

R. Makedonija ima OKP vo gotovite proizvodi od tekstil {to e rezultat na golemiot broj raspolo`ivi kapaciteti, tradicijata vo ova proizvodstvo, kvalitetnata rabotna raka, kako i postignatata konkurentnost blagodarenie na visokata produktivnost vo ovoj sektor Sepak, najgolem del od izvozot otpa|a na lon rabotite. Sostojbata sosema se razlikuva vo proizvodstvoto na ko`nite obuvki i galanterija. Indikativen e niskiot indeks na OKP na zemjodelskiot sektor i ribolovot nasproti s povisokiot indeks vo sektorot za prerabotka na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo. Odnosot potvrduva deka R. Makedonija treba da gi razviva prerabotuva~kite kompleksi koi mora da koristat porazviena baza na primarnoto proizvodstvo. Analiziraj}i go razvojot na proizvodstvoto na rudi od oboeni metali i bazi~nata hemiska industrija i proizvodstvo, se zaklu~uva deka nivnata dinamika se dvi`i od pozitiva kon negativa. Postoeweto na zna~itelen broj krupni industriski kapaciteti i prisustvoto na brojnite ograni~uvawa (visokite transportni tro{oci, nefleksibilnosta na proizvodstvoto i zagubata na pazarite) pridonesuvaat rezultatite da bidat neprecizni. Sepak, realno e da se o~ekuva deka po nadminuvaweto na del od prethodno navedenite problemi i vo dvata sektora }e bidat zabele`ani pozitivni indeksi. Tabela 5. Otkrieni komparativni prednosti za makadonskoto stopanstvo 1 9 81 9 8 31 9 8 41 9 8 51 9 8 61 9 8 71 9 8 8 1 9 8 9 1 9 9 0 1 9 9 1 1 9 9 2 1 9 9 3 1 9 9 4 1 9 9 51 9 9 6I n d u s t r i a j za `elezo i ~elik 1.89 1.26 2.09 2.79 1.58 3.77 6.10 2.56 7.89 8.53 4.54 3.15 2. 3.06 3.7 Proizvodstvo na rudi na oboeni metali 1.76 1.08 0.83 1.35 0.72 0.87 3.31 0.45 1.06 0.97 0.73 2.02 3.72 3.91 1.97 Pvo i prerabotka na oboeni metali 2.04 2.47 2.00 1.79 2.78 2.72 2.27 1.69 2.67 3.02 1.80 2.86 3.0 2.69 3.26 Metaloprerabot uva~ka dejnost 3.32 1.84 2.55 2.17 2.30 2.71 2.26 2.31 1.18

Strategijata na Republika Makedonija vo trgovijata so EU

57

1.33 0.95 1.06 1.0 0.98 1.12 Ma{inogradba 0.22 0.29 0.31 0.22 0.18 0.21 0.30 0.44 0.20 0.10 0.08 0.07 0.12 0.22 0.06 P-vo na soobra}ajni sredstva 0.54 0.65 0.73 0.68 0.69 0.44 0.82 0.44 0.18 0.40 0.09 0.32 0.09 0.12 0.19 P-vo na elektri~ni ma{ini i aparati 0.76 0.84 0.65 0.64 0.83 0.69 0.59 0.63 0.35 0.36 0.59 0.59 0.1 0.39 0.27 P-vo i prerabotka na bazni hemiski p-di 1.9 1.28 1.55 1.76 1.62 1.57 1.66 1.14 1.09 0.74 0.72 0.64 0.68 0.72 0.81 Gotovi proizvodi od drvo 1.44 1.85 1.60 1.80 1.19 0.57 0.64 0.89 0.33 0.46 1.38 1.66 1.7 1.67 0.78 P-vo na tekstilni prediva i tkaenini 2.91 3.69 3.28 2.66 2.52 2.06 2.67 3.26 0.96 0.79 0.63 0.64 0.7 0.78 0.81 Industrija na gotovi tekstilni pdi 11.38 8.96 9.72 8.96 7.26 8.14 8.87 4.07 9.12 7.25 5.51 3.53 3.0 3.16 4.12 Industrija za ko`a i krzno 0.84 0.78 0.35 0.65 2.11 1.39 2.26 2.20 1.57 2.05 4.47 3.07 2.84 2.71 2.72 P-vo na ko`na galanterija i obuvki 16.91 15.17 14.73 14.65 12.42 12.61 12.08 17.20 10.75 7.41 4.87 1.69 2.0 2.13 2.41 Prehranbena industrija 2.06 1.99 2.48 4.26 3.76 2.01 1.95 1.64 1.17 2.42 2.08 2.15 2.19 2.38 2.24 Industrija za pijaloci 2.28 2.34 3.84 3.16 2.94 2.51 2.09 2.57 1.04 1.24 0.90 1.47 1.0 1.11 1.38 Tutunska industrija 29.65 32.67 17.54 18.00 17.43 15.87 12.84 17.07 4.22 11.81 9.79 9.16 9.52 9.27 10.13 Zemjodelstvo i Ribarstvo 0.90 0.57 0.72 0.44 0.42 0.59 0.45 0.38 0.20 0.38 0.22 0.14 0.2 0.24 0.29 Ostanato 0.01 0.05 0.02 0.01 0.76 1.05 0.8 0.98 0.36 Izvor: Zavod za statistika, Statisti~ki godi{nici, razli~ni izdanija i Godi{nata trgovska kniga na OON 1982-1999

58

Rubin Zareski

Generalno gledano, R. Makedonija ima OKP vo trudointenzivnite industrii i vo industriite koi koristat doma{ni surovini ili surovini od okolnite pazari. Ovaa prednost e rezultat na dinami~nite promeni vo izvoznata struktura koja se razviva{e vo period od 50 godini preku pomalo ili pogolemo u~estvo na proaktivnata politika na dr`avata. 3. Pozicionirawe vrz komparativnite prednosti Izborot na strategijata za nastap na pazarite na EU se soo~uva so pra{aweto za specijalizacija na ekonomijata vrz iska`anite KP. Ako osnovnata cel na razvojot baziran vrz OKP e da se postigne zgolemena konkurentnost na pazarite na EU, toga{ postojat pet mo`ni na~ina toa da se postigne: - da se proizveduva poefikasno vo sektorite vo koi ima ve}e izgradeni KP; - da se kreiraat novi ili da se podobruvaat postoe~kite proizvodi, procesi i organizacioni strukturi; - preku podobrena alokacija na resursite i kapacitetite pome|u sektorite koi se so postojni i potencijalni KP; - preku osvojuvawe na novi pazari kade prethodno ne e obezbedeno prisustvo. Faktot {to nadvore{nite faktori i vnatre{nite promeni vo strukturata na ekonomijata se dinami~ni, uka`uva deka politikata ne smee da naso~uva kon specijalizacija na ekonomijata vo eden ili dva sektora, bidej}i sekoga{ e prisutna opasnosta od dobivawe na t.n. "holandska bolest". Mo`nosta razvojot da go namali realniot prihod preku koncentrirawe na izvozot vo eden ili dva sektora i preku zna~itelno vlo{uvawe na uslovite na trguvawe na dr`avata (poznato kako proben razvoj) mora da bide nadminata. Dva osnovni faktora ja poddr`uvaat vakvata pozicija: - razvojot primarno vlijae vrz razvojot na kapacitetite i proizvodstvoto na izvoznite industrii vo ekonomijata na edna dr`ava i

Strategijata na Republika Makedonija vo trgovijata so EU

59

- elasti~nosta na pobaruva~kata za makedonskite proizvodi na pazarite na EU e mnogu niska imaj}i go predvid nedostatokot na specijalizirano proizvodstvo ili na prirodni surovini koi bi imale zna~itelno vlijanie vo vkupnoto svetsko proizvodstvo na daden proizvod. Prviot faktor ovozmo`uva najgolemiot efekt na razvojot na svetskite pazari da bide porastot na ponudata na nacionalniot izvoz, a vtoriot uka`uva deka uslovite na trguvawe moraat rapidno da se vlo{at za da ja podignat pobaruva~kata na evropskite pazari za makedonskite proizvodi. Vo inicijalniot period od sproveduvawe na asimetri~nata SSA, proizvodstvoto mora da bide naso~eno kon trudointenzivnite sektori so koristewe na doma{nite resursi. Sektorite kako tekstilniot, proizvodstvoto i prerabotkata na nemetali, prehranbenata industrija i industrijata na ~elik i proizvodi od ~elik mora da bidat inicijalnite nose~ki sektori. Paralelno so nivniot razvoj, R. Makedonija mora da privle~e SDI, za da gi modernizira i tehnolo{ki da go podigne kvalitetot na proizvodstvoto vo postojnite i novite kapaciteti. SDI kako osnoven dvigatel na izvoznite performansi Osnovnoto pra{awe e kako da se ostvari vlez na SDI dokolku se znae deka zemjite vo razvoj, me|u koi i Makedonija, vo najgolem broj slu~ai mo`at malku da vlijaat vrz me|unarodnata konkurentnost? Odgovorot e vo faktot {to efikasnosta na proizvodstvoto i konkurentnosta se faktorite koi uslovuvaat R. Makedonija da mora da gi dr`i proizvodstvenite tro{oci na linija so ostanatite proizvoditeli od drugite zemji, a so cel da ostane konkurentna. Aktivnostite treba da se odvivaat vo dve nasoki: - otvorawe na pazarite na regionalno nivo, {to R. Makedonija go napravi preku Dogovorite za slobodna trgovija i - obezbeduvawe kvalitet na vlezovite vo proizvodstvoto na konkurentno nivo koe e pribli`no na svetskoto.

60

Rubin Zareski

Ona {to ja opredeluva sposobnosta na R. Makedonija da konkurira na evropskiot pazar se vsu{nost doma{nite tro{oci, odnosno menaxmentot i sposobnosta na rabotnata sila, kako i fizi~kata infrastruktura. Pritoa, va`no e izvoznicite na prerabotenite stoki da imaat sloboden pristap do uvoznite vlezovi po svetski ceni. Uspehot vo izvoznata orientacija le`i vo disciplinata, a ne vo prifa}aweto na stati~kite komparativni vrednosti. Vo uslovi na implementacija na SSA, a vo period pred istekot na 10 godini kolku {to se predvideni kako rok za celosna liberalizacija na doma{niot pazar, dve raboti treba da bidat napraveni. A.Preferirawe na mnogu brz proces na liberalizacija na NT otkolku postepen proces, od pri~ini na kredibilitet i dolgoro~nata efikasnost. B. Selektivna poddr{ka na makedonskoto stopanstvo preku upotreba na merki koi se prifateni od strana na STO. Poddr{ka na doma{noto izvozno stopanstvo Vo po~etokot na 1996 godina Vladata prezema zna~itelni reformi vo procesot na liberalizacija na nadvore{nata trgovija. Vo avgust 1996 godina be{e donesen Zakonot za carinska tarifa koj baziraj}i se vrz principite na Svetskata trgovska organizacija (GATT) i EU e potpolno kompatibilen so Konvencijata za harmoniziran sistem od 1996 godina na Svetskata carinska organizacija, a e postignata i 90% usoglasenost so kombiniranata nomenklatura na Evropskata unija. Dodeka podatocite za vlezot i izlezot potrebni za da se presmeta efektivnoto nivo na za{tita ne se dostapni, sosema e jasno od zgolemuvaweto na carinskite stapki spored nivoto na obrabotka (t.n. kaskaden sistem), deka R. Makedonija ima mnogu visoko efektivno nivo na za{tita, definirano kako razlika vo dodadenite vrednosti na carinite vo uvozot na surovini i za{titata na uvozot na krajni proizvodi. Prose~nata carinska stapka od 15,04% vo 2001 godina, sporedena so ostanatite

Strategijata na Republika Makedonija vo trgovijata so EU

61

ekonomii vo CIEZ, e dosta pogolema. Na primer Slovenija, Polska, ^e{ka i Slova~ka imaat prose~ni carini od 10.7%, 7,9%, 5,8% i 8.5% respektivno. Me|utoa, faktot za postoewe niski carinski stapki ni od daleku ne ja otslikuva politikata na liberalizacija ili otvorenost na eden pazar koja e kreirana od postoeweto na raznite formi na necarinski barieri, koi po svojata sodr`ina kako negativnost ja imaat diskriminatorskata pozicija. Postojat najmalku tri dobri pri~ini zo{to dr`avata e sklona kon poddr`uvawe na politika na za{tita, a toa se: - zadr`uvaweto na postoe~koto nivo na carini zaradi oddr`uvawe na fiskalnata pozicija; - za{tita i poddr{ka na razvojniot ciklus na mladite industrii i - mo`nosta za vodewe avtonomna razvojna politika. Iako vladata do sega implementirala mnogu reformi i ponatamu ostanuvaat zna~ajni poremetuvawa vo makedonskata ekonomija, osobeno vo sektorot zemjodelstvo. Tie se rezultat na selektivnite zabrani i restrikcii na uvoznite i izvoznite volumeni, visokite prelevmani na nekoi zemjodelski uvozni proizvodi i rasprostranetite isklu~uvawa od uvoznite danoci. Vo zemjodelstvoto, trgovskata za{tita e pridru`uvana so doma{ni pazarni intervencii, vklu~uvaj}i eksplicitni buxetski subvencii, garantirani fiksni ceni i dejstvuvaweto na Agencijata za stokovi rezervi. Posledovatelno na razvojnite procesi na vladinata intervencionisti~ka politika, so sklu~uvaweto na Spogodbata za stablilizacija i asocijacija so EU i so zapo~nuvawe na pregovori so STO, mo`e da se o~ekuvaat natamo{ni promeni koi }e deluvaat na namaluvawe na nivoto i menuvaweto na mehanizmot na za{tita. Sepak, otvoreno e pra{aweto dali so voveduvaweto na poliberalni politiki, potpiraj}i se samo vrz na pazarnite sili mo`at da se re{at postojnite naru{uvawa. Merkite {to bi pridonele za nadminuvawe na nekoi od pazarnite poremetuvawa }e zavisat od:

62

Rubin Zareski

- nivoto na za{titata na nadvore{nata trgovija; - naru{uvawata na pazarot za primarni proizvodi; - idnata integracija vo EU i - sistemot na prilagoduvawe. Iako nekolku ograni~uvawa se odnesuvaat na indireknite merki, glavnite barieri za nivna upotreba se barawata za harmonizacija na uslovite za dejstvuvawe na doma{niot pazar kon principite na EU za vnatre{niot pazar. Imaj}i go predvid golemoto zna~ewe i uloga za R. Makedonija kako edna od ekonomiite vo tranzicija, analizata za primenata na necarinskite barieri od strana na zemjite na EU i na carinskite i necarinskite barieri od razvienite ekonomii na OECD, vo celina treba da opfa}a dva elementa: vidovite i koncentriranosta po sektori. [to se odnesuva do prviot element, s pointenzivniot proces na sklu~uvawe dogovori za najpovlastena nacija i pro{iruvaweto na Generalniot sistem na preferencii, definira samo del od formite koi se najprimenuvani so cel da go zadr`at mestoto i ulogata koja carinskite barieri ja imaat, a pritoa da obezbedat i bilateralna ili multilateralna liberalizacija na trgovijata. Vo toj del kako pozna~ajni se javuvaat propisite na STO i GATT za merkite i formite za za{tita na zdravjeto i sigurnosta, za{titata na ~ovekovata okolina, obele`uvaweto i pakuvaweto na proizvodite, avtomatskite licenci, atestite, potvrdite za kvalitet na proizvodite, antidamping procedurite... Politikata na za{tita i nejzinata reforma vo naredniot period treba da bide opredelena od administrativnite, finansiskite, politi~kite i ekonomskite faktori. Generalnata politika na liberalizacija na nadvore{no-trgovskiot re`im opfa}a dva vida merki: kratkoro~ni merki koi opfa}aat: - izrabotka i funkcionirawe na soodveten informativen sistem vo koj bi bile sledeni postojnoto nivo za za{tita i procesot na liberalizacija na doma{niot i na stranskite pazari;

Strategijata na Republika Makedonija vo trgovijata so EU

63

- koordinirawe na politikata na za{tita za proizvodstvoto na repromaterijali i polu-proizvodi i kontrolata vrz nivnata upotreba i dolgoro~ni merki koi vklu~uvaat: - opredeluvawe na dol`inata na periodot na tranzicija i - uramnote`uvawe na procesot na otvorawe na ekonomijata. Vo idnite nasoki na menuvawe na oficijalnite carinski stapki, treba primarno da se imaat predvid celite nametnati od postojnite Spogodbi za slobodna trgovija, Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so EU kako i idnoto ~lenstvo vo STO, koga treba da se o~ekuva ponatamo{no namaluvawe na prose~nite carini, iako toj ne nalo`uva napu{tawe na konceptot za vodewe na avtonomna carinska politika. Od osobeno zna~ewe se pra{awata za zgolemuvawe na vkupniot obem na trgovskata razmena so zemjite-~lenki na EU i potrebata od pogolemo vramnote`uvawe na me|usebnata trgovija so zemjite koi se nejzini zna~ajni i tradicionalni nadvore{no-trgovski partneri. R. Makedonija mora vo idnite aktivnosti da go integrira ovoj novo-definiran sistem na liberalizacija na trgovijata, osobeno zaradi faktot {to so sklu~uvaweto na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so EU e sklu~ena celosna liberalizacija na trgovijata vo period od 10 godini. Dopolnitelen element vo nadvore{no-trgovskata politika treba da bide regionalnoto disperzirawe na izvozno-uvoznite tekovi, pri {to izvozot treba da bide promoviran preku sklu~uvawe preferencijalni dogovori za kumulativnoto pravilo na potekloto na stokite, odnosno vklu~uvawe na R. Makedonija vo dijagonalnata kumulacija. Paralelno, reformiraweto na politikata na za{tita i novite carinski stapki, treba da se usoglasat so ostanatite merki od ekonomskata liberalizacija, so von-carinskata za{tita i so reformata vo dano~niot sistem DDV i da se zadr`i samo na upotrebata na del od cenovnite i necenovnite merki. Realno e da se o~ekuva deka vo naredniot period trgovijata

64

Rubin Zareski

so uslugi }e raste pobrzo zaradi podignuvaweto na efikasnosta na uslugite so {to bi se poddr`al izvozot na stoki vo nasoka kon namaluvawe na deficitot. Faktot deka dolgo vreme sektorot na uslugi be{e za{titen od strana na dr`avata, proizvede ovie sektori da bidat nekonkurentni i ja nametna potrebata od postepena liberalizacija, {to bi imalo kako posledica postignuvawe na povisok stepen na konkurentnost. ^lenuvaweto vo GATS, kako i Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so EU koi bi ja vklu~uvale i deregulacijata i liberalizacijata na uslugite i bi ja zgolemile nivnata efikasnost, dejstvuvaat vo nasoka kon ostvaruvawe na povisoka konkurentnost. Procesot na liberalizacija e zapo~nat. Ona {to e zna~ajno vo tie ramki e definirawe na terminski plan za ponatamo{no namaluvawe na carinskite stapki soglasno uslovite nametnati vo SSA, koj istovremeno bi bil sleden i so voncarinska za{tita kaj sektorite za koi ima potreba od privremena za{tita. Krajnata cel treba da bide opredelena od razvojnite potrebi na izvozniot sektor i od dvi`ewata i kaj na{ite najzna~ajni trgovski partneri vo EU i po{iroko.