Vladimir GLIGOROV

EVROTO NA BALKANOT

Voved

o zemjite od porane{na Jugoslavija germanskata marka (t.e. evroto) e prva ili vtora valuta. Takva e sostojbata nekade od vtorata polovina na {eesettite godini. Ako ja zgolemi ne{to ulogata na germanskata marka, toa sekako be{e raspa|aweto na Jugoslavija. Vo preostanatite postsocijalisti~ki zemji na Balkanot, kako {to se Bugarija ili Romanija, amerikanskiot dolar be{e koristen pove}e od germanskata marka. Vo procesot na pribli`uvawe kon EU, evroto isto taka go zgolemi svoeto prisustvo vo ovie zemji iako ne vo tolkava mera vo zemjite od porane{na Jugoslavija. Vo sekoj slu~aj, evroto ja pretstavuva monetarnata idnina na celiot region. Vo ovoj izve{taj }e bide daden kratok pregled za involviranosta na germanskata marka vo porane{na Jugoslavija. Ne{to podocna }e bide opi{ana i aktuelnata

Vienski institut za me|unarodni ekonomski istra`uvawa Viena, Avstrija

158

Vladimir Gligorov

situacija za da se razgledaat kone~no otvorenite pra{awa vo vrska so monetarniot re`im, politikata i nekoi problemi so implementacijata na evroto na Balkanot. Upotrebata na germanskata marka vo porane{na Jugoslavija Germanskata marka stana vtora plate`na valuta vo vtorata polovina na {eesettite godini i na po~etokot na sedumdesettite godini. Ova se slu~i kako posledica na razvojot na nastanite {to se opi{ani vo prodol`enie. Prvo, vo docnite {eesetti godini se pojavi golema imigracija od porane{na Jugoslavija vo Zapadna Evropa, vo najgolem slu~aj vo Germanija (t.e. Sojuzna Republika Germanija - Zapadna Germanija). Ova gi napravi pari~nite naznaki na rabotnicite osobeno va`ni. So cel tie da se privle~at, na bankite im be{e dozvoleno da im ponudat devizni {teda~ki smetki. Tie pla}aa kamatna stapka spored katalo{ka vrednost, t.e. depozitot daden vo germanski marki povlekuva kamatna stapka kolku {to e stapkata {to prevladuva vo Germanija plus u{te dva procenta. Kamatata be{e pla}ana vo germanski marki. Ovie depoziti vo stranska valuta so tekot na godinite stanaa mnogu popularni. Vtoro, po vleguvaweto vo GAT, porane{na Jugoslavija ja liberalizira svojata nadvore{na trgovija za Germanija da stane nejzin najgolem trgovski partner ne{to podocna. Istoto se slu~uva{e i vo sferata na uslu`nite dejnosti, a osobeno vo turizmot. Treto, poradi ovaa ili onaa pri~ina, germanskata dr`ava be{e najgolemiot kreditor na porane{na Jugoslavija taka {to germanskite kompanii imaa najgolem udel vo investiraweto vo jugoslovenskite firmi. Vo toj slu~aj, najgolem del od trgovijata so stoki i uslugi se odviva{e vo germanski marki kako {to be{e slu~ajot i so transferite, a podocna i so primawata ( isplatata na kamatite, penziite itn.). Koga stanuva zbor za golemite smetki, zaemite i investiciite, vo najgolem del tie bea denominirani vo germanski marki. Kone~no, ako se ima predvid deka depozitite vo stranska valuta vo komercijalnite banki bea najgolem del vo germanski marki, toga{ e poznato deka i najgolem del od rezervite vo Centralnata banka bea vo germanski marki. Lu|eto ne samo {to {tedea vo germanski marki, tuku i golem broj ceni bea izrazeni vo germanski marki (iako neoficijalno).

Evroto na Balkanot

159

Ist be{e slu~ajot i so nedvi`nite imoti i drugite vidovi stoki ~ii ceni isto taka bea izrazeni vo marki. Jugoslovenskiot dinar najmnogu be{e koristen za sekojdnevna potro{uva~ka i za komunalni uslugi. Platite ne bea izrazeni vo germanski marki poradi inflacijata (penziite bea vo proporcija so platite). Markata be{e koristena za sekojdnevnite presmetki i za sporedba. Markaizacijata na porane{na Jugoslavija sozdade odredeni problemi vo odreduvaweto na kursot na valutite i vo monetarnata politika. Ovie problemi na koi se naide mo`at da bidat mo{ne pou~ni. Postojat dve fazi koga se raboti za politikata za odreduvawe na kursot na valutite. Prvata be{e vo sedumdesettite, koga kursot be{e bazi~no fiksiran. Dinarot ne be{e konvertibilen vo jugoslovenskite banki (markata se prodava{e, no ne mo`e{e da se kupi), no be{e konvertibilen na ulicite i nadvor od dr`avata. Doplatata na crniot pazar, vo najgolem broj slu~ai, ne be{e visoka, a kako nekoe pravilo bea zemani deset procenti, a nekoga{ i pomalku od toa. Vo sekoj slu~aj, inflacijata be{e zna~itelno pogolema otkolku taa vo Germanija. Sepak, vistinskiot odnos me|u valutite be{e razumen. Ova ima{e depresivno vlijanie vrz izvozot i go zgolemi stranskiot dolg na dr`avata. Me|utoa ova ne se glavnite problemi so koi se soo~i re`imot za opredeluvawe na kursot. Glavniot problem be{e vodeweto na monetarnata politika, koja se bazira{e vrz negativni postojani kamatni stapki. Taka, na primer, depozitite {to bea izvr{uvani vo germanski marki imaa povisoki nominalni kamatni stapki otkolku depozitite vo jugoslovenski dinari. Kamatata na dinarite be{e vo sekoj slu~aj poniska odo{to stapkata na inflacija. Toga{, se vr{e{e racionalizirawe na kreditot i vo komercijalnite banki i na nivo na Centralnata banka. Detalite vo sekoj slu~aj i ne se tolku va`ni. Vo prvata polovina na osumdesettite godini zemjata navleze vo seriozna kriza. Vo osumdesettite, vo vtorata faza, odnosot na valutite ve}e ne be{e fiksiran. Vo istovreme se vode{e istata monetarna politika. Kako posledica na toa, dinarot ima{e konstantna devalvacija dodeka inflacijata sekoja godina s# pove}e se zgolemuva{e. Vo ovoj period u{te pove}e se zgolemi koristeweto na markata vo zamena za doma{niot dinar. Dodeka vo sedumdesettite markite se ~uvaa za{to imaa pogolema vrednost, vo

160

Vladimir Gligorov

osumdesettite glavniot motiv na gra|anite da {tedat vo marki be{e da se osigurat ako dojde do o~ekuvanata devalvacija. Isto taka i ova pridonese za zamena na valutata {to s # pove}e zema{e zamav. Razvojot na nastanite otvori dilema za monetarnata politika, koja e mo{ne interesna i za koja treba da se dade detalen prikaz. Kako rezultat na sovetite od MMF, toga{nata jugoslovenska Vlada se re{i za nezavisna centralna banka i za postojan kurs (ova se slu~i vo polovinata na dekemvri vo 1989 godina). Vladata toga{ re{i da ja zajakne ulogata na doma{niot dinar so pove}e aktivnosti. Kamatnite stapki bea zgolemeni dodeka kamatata na deviznite vlogovi be{e isplatuvana vo jugoslovenski dinari, a ne vo stranska valuta. Ovie izmeni ne bea dobro primeni od sojuznite dr`avi i od bankite i pretprijatijata. Sojuznite dr`avi se protivea na centralizacijata dodeka bankite i pretprijatijata imaa problemi so zaemite. Ne be{e jasno dadena alternativna opcija na ponudata, no se ode{e na fleksibilen soodnos me|u valutite i na nekoj vid pofederalen sistem na cetralno bankarstvo (ovoj del ne e ba{ jasen). Ovoj del ne be{e poddr`an od MMF, nitu pak be{e izvodliv politi~ki. Interesno e da se zabele`i deka isto taka be{e dadena ideja za bordovi na valuti {to be{e odbiena. Vo isto vreme problemot so markaizacijata ne be{e sfa}an seriozno. Ona {to se obidoa toga{nata Vlada i toga{nata Centralna banka e da se dr`at do fiksiraniot kurs, a vo istovreme da se zalagaat za nekoj vid monetarna politika. Ovaa ideja ne se poka`a najdobra, dodeka obidot da se vrati jugoslovenskiot dinar nazad vo ekonomijata {to izobiluva{e so marki se poka`a kako neuspeh za pomalku od edna godina. Jasno e deka postojat i drugi pri~ini za neuspehot na vakvata politika, no nesposobnosta vo soo~uvaweto so markaizacijata be{e mo`ebi ne najklu~niot, no sigurno eden od poklu~nite faktori vo celata prikazna (dezintegracijata na zemjata be{e mnogu poklu~en faktor). Se razbira deka se ova mo{ne pou~ni iskustva, no najva`no iskustvo e, sekako, maliot izbor na monetarna politika {to mo`e da se primeni vo ekonomija vo koja markata ima najgolem udel.Vo slu~ajot so porane{na Jugoslavija, markaizacijata se pojavi vo poslednite dvaeset godini od nejzinoto postoewe, no ostana prisutna i po pojavuvaweto na hiperinflacijata (vo vtorata polovina na 1989 godina). Podocna, prostorot za dejstvuvawe

Evroto na Balkanot

161

na monetarnata politika be{e vidno stesnet. Vo sekoj slu~aj, na markaizacijata nikoga{ ne se gleda{e so golema serioznost. Aktuelna situacija Na Balkanot postoi razli~en odnos me|u valutite i monetarnite re`imi, a sekako deka postojat i razli~ni politiki. Vo ovoj relativno mal region postojat: - Dva borda na valuti (Bugarija i Bosna i Hercegovina), - Dva de facto fiksirani re`imi (Makedonija, Hrvatska i Srbija) - Edna kontrolirana inflacija (Slovenija 1) - Dva slu~aja na slobodna inflacija (Albanija i Romanija) i - Dve oblasti {to bezmalku celosno se baziraat vrz evroto (Crna Gora i Kosovo). Vo pogled na monetarnata politika, site centralni banki vo regionot se zakonski nezavisni. Nominalno, site imaat stabilni ceni kako nivna glavna opredelba i se nezavisni vo izborot na instrumentite za postignuvawe na zadadenite celi. Nivnite aktivnosti upatuvaat na toa deka vo najgolem del toa ne e na~inot na koj funkcioniraat. Vo slu~aite vo koi e postignata stabilnosta na cenite, soodnosot na valutite e najva`niot nominalen segment, a postojat mal broj takvi segmenti ako monetarnata politika na centralnata banka e nezavisna. Ovoj iskaz se osvrnuva na bordot na valutite i na re`imite so postojan kurs. Vo slu~aite vo koi se sledi flotacijata od eden ili drug tip postoi delumna nezavisnost na monetarnata politika, me|utoa vo toj slu~aj glavnata opredelba na centralnata banka ne e stabilnosta na cenite. Postoi u{te edna va`na zabele{ka koga se raboti za re`imot za fiksiran kurs na valutite na Balkanot. Tie re`imi se soo~ija so te{kotii vo dobivaweto kredibilitet iako promenata na valutata nema namaluva~ko vlijanie duri i po odreden

1 Se spomenuva Slovenija poradi zaedni~kata monetarna istorija so drugite biv{i jugoslovenski dr`avi. Inaku, taa ne pripa|a vo aktuelnata balkanska prikazna iako mo`e da bide od golema pomo{ ako se zeme za sporedba kako {to e napraveno vo slu~ajov.

162

Vladimir Gligorov

period na stabilnost na cenite. Ova e evidentno ako se vidi monetarnata istorija na Hrvatska i na Makedonija. Duri koga stanuva zbor za slu~aite koga bea vovedeni bordovite na valutite, pove}e be{e prifatena stranskata valuta otkolku doma{nata poradi nekolku pri~ini. Re`imot za fiksiran kurs na valutite i stabilnosta na cenite ne dovedoa do brzo i zna~itelno zgolemuvawe na kredibilitetot na lokalnata valuta. Kako posledica na ova, monetarizacijata na balkanskite ekonomii ostanuva niska ako bide izrazena vo lokalna valuta. Ovie iskazi sekako deka se odnesuvaa za ekonomiite vo zemjite od porane{na Jugoslavija. Vo slu~ajot na preostanatite postsocijalisti~ki ekonomii, t.e. na Romanija i na Bugarija, markaizacijata ima{e razli~na istorija i na nekoj na~in dojde so zadocnuvawe. Lu|eto vo ovie zemji pove}e se obiduvaa da razmisluvaat vo dolari otkolku vo germanski marki. Me|utoa, vo Bugarija ova postepeno se menuva{e so voveduvaweto na bordovite na valutite i so pripojuvaweto na lokalnata valuta do evroto. Isto taka poradi epizodata so hiperinflacijata vo Bugarija, promenata na valutata na golemo i postojano se primenuva. Sprotivno od slu~ajot na nekoi balti~ki dr`avi, bugarskite gra|ani ne bea mnogu ubedeni vo prednostite i vo postojanosta na bordovite na valutite. Vo Romanija iskustvoto so re`imot za nepostojan kurs, kako i visokata inflacija, imaa posledici za kredibilitetot na doma{nata valuta koja be{e te{ko da zakrepne. Kako {to be{e ve}e spomenato, gra|anite pove}e smetaa vo dolari otkolku vo evra. Cenite bea pi{uvani vo dolari, a ne vo evra (ili vo marki). Ova najverojatno }e se promeni ako se potenciraat va`nosta na trgovijata so EU i investiciite od EU. Vo sekoj slu~aj, Balkanot ne uspea da vospostavi monetarna nezavisnost dodeka lokalnite valuti te{ko deka }e bidat vospostaveni kako uverlivi monetarni instrumenti. Problemi so lokalnite centralni banki Klu~nata paradigma kon koja se naso~uvaat razmisluvawata za monetarnata politika i re`im e onaa za optimalnite oblasti vo koi se koristi odredenata valuta. Vo edna oblast treba da se koristi edna valuta so vnatre{nofiksiran kurs, no edinstveno ako gi zadovoluva uslovite {to ja karakteriziraat oblasta. Koi

Evroto na Balkanot

163

se tie uslovi i {to treba da se napravi za tie da se ispolnat, ne e sosema jasno, me|utoa tie treba da se zemat kako {to se razbrani inicijalno so cel da se zabele`i slednovo: - Balkanskite zemji, vo najgolem broj slu~ai, ne pravat optimalni oblasti vo pogled na valutata, - Tie ne pravat optimalni oblasti vo pogled na valutata nitu zaedno so drugite balkanski dr`avi (t.e. ne postoi optimalna balkanska oblast) - Individualno ili kolektivno, tie ne pravat optimalna oblast zaedno so EU. So drugi zborovi, koga se raboti za Balkanot, argumentite za optimalnata oblast ne se ba{ irelevantni, tuku lesno mo`e da stanat relevantni. Mo`e da bide slu~aj zemjata da ne e optimalna oblast vo pogled na valutata, no da prerasne ako se primenuva vistinskata monetarna politika. Ova e argument {to te{ko mo`e da se spori. Vo sekoj slu~aj, istorijata ne e ba{ ohrabruva~ka. Ne samo gra|anite, tuku i vladite ne uspeaja da obezbedat zna~itelen kredibilitet za lokalnata valuta. Ako se zemat predvid promenite na valutite i nezadovolitelnite sostojbi na lokalnite centralni banki, te{ko e da se o~ekuva deka idninata }e bide poinakva. Podednakvo zna~aen e i faktot deka evroizacijata e cel za vo idnina. Ako se ima na um deka site ovie zemji imaat cel ~lenstvo vo EU vo pobliska ili vo podale~na idnina, toga{ te{ko e da se pomirat so ekonomskata politika {to }e ima cel sozdavawe optimalna oblast nadvor od ramkite na ovie zemji. Postojat drugi pri~ini {to stojat na patot za sozdavawe kredibilitet na lokalnite valuti i na lokalnite centralni banki. 1. Kredibilitetot na monetarnata politika vo golema mera zavisi od dobienata politi~ka poddr{ka. Ovaa poddr{ka zavisi od nekolku faktori. Nekoi od niv se poprosti, a nekoi poslo`eni. Eden od najbazi~nite problemi vo mnogu delovi na Balkanot e nezavr{eniot proces za gradewe na dr`avata. Vo pove}e delovi na Balkanot postojat politi~ki ureduvawa {to ne se dr`avotvorni. Ova jasno naveduva na Kosovo i na Bosna i Hercegovina. Na nekoj poinakov na~in tuka mo`e da bidat vklu~eni i Srbija i Crna Gora. Drugite problemi direktno se

164

Vladimir Gligorov

povrzani so procesot na gradewe na instituciite, koj ne e vo napredna faza vo najgolem broj od zemjite vo regionot. Postojat mnogu zna~ajni pra{awa za koi mo`e da se razgovara vo ovoj kontekst - od pra{awata za socijalniot kapital do onie {to go opfa}aat po~ituvaweto na zakonite i mnogu drugi. Povrzanosta na ovie pra{awa so kredibilitetot na monetarniot re`im i so politika ne e ba{ najjasen, no e od golema va`nost. 2. Dosega{nata rabota na lokalnite centralni banki e razo~aruva~ki. Duri ako se zemat predvid slu~aite vo koi centralnite banki bea sposobni da ja odr`at niskata stapka na inflacijata podolg vremenski period, kako na primer vo Hrvatska i vo Makedonija, tie imaa neuspeh vo obidite da ja napravat svojata valuta atraktivna. Postojat dve pri~ini za toa. Vo prviot slu~aj, fiksiraniot kurs ne be{e dovolen za da ja zadr`i stabilnosta na cenite. Isto taka se poka`a neophodnosta od povisoki kamatni stapki {to se reflektiraa vrz o~ekuvawata za devalvacija, inter alia, ja pretrpea devalvacijata. Se poka`a deka e mnogu te{ko da se izleze od ovaa nezgodna situacija. Od druga strana, centralnite banki bea nesposobni da vr{at efikasna supervizija na bankarskiot sektor. Vo najgolem broj slu~ai toa ne be{e nivna gre{ka, tuku poradi razvojot na Ponzi{emite i nivniot eventualen kolaps, kako i po bankovnata kriza koja voop{to ne pomogna za podigawe na kredibilitetot na centralnite banki. Na toj na~in, stabilnosta na cenite, duri i za podolg vremenski period, se poka`a kako nedovolna za zgolemuvawe na kredibilitetot. 2. [to e u{te pozna~itelno, vrednosta na lokalnata valuta se poka`a deka e prili~no visoka. Na ova mo`e da se gleda od tri razli~ni aspekti. Prvo, kako {to be{e ve}e spomenato, centralnite banki na Balkanot bea vo sostojba da ja oddr`at stabilnosta na cenite samo so visoki kamatni stapki. Ova naveduva na prolongirana dezintegracija na kursot na stranskata valuta i na pazarite na pari. Vo toj slu~aj, lokalnata valuta se poka`a kako kreator na rizikot. Vo drugiot slu~aj, programite za rehabilitacija na lokalnite bankovni sistemi ~esto bea so previsoka cena, a vo najgolem broj slu~ai i neefikasni. Pri takva situacija, na primer,

Evroto na Balkanot

165

rehabilitacijata na hrvatskiot bankoven sektor ~ine{e mnogu za na krajot bezmalku celiot sektor da bide prodaden na stranski banki. Vo tretiot slu~aj, monetarnata politika doka`a deka ima negativno vlijanie vrz ekonomskiot porast. Ova naveduva na obata re`ima iako pri~inite se razli~ni. Vo slu~aj koga se raboti za fiksiran kurs, porastot na sredstvata ne be{e dovolen za zna~itelno zgolemuvawe na proizvodstvoto. Vo slu~aj na pofleksibilen kurs, stabilnosta na cenite ili porastot (ili pak obete pri~ini) se poka`aa nedovolni za poka~uvawe nad prosekot. Jasno e deka so visoki kamatni stapki, so banki {to do`ivuvaat kolaps i so negativen porast, centralnite banki vo regionot te{ko deka }e mo`e da o~ekuvaat da go zgolemat svojot kredibilitet. Problemi so evroizacijata Spored nekoi, vo ovie uslovi, edinstvenata prepora~liva monetarna politika e instantnata evroizacija . Glavniot argument e deka regionot }e ima pristap do dobri pari. Najgolemiot kontraargument e toj deka lokalnite vladi }e go izgubat edinstveniot instrument vo ekonomskata politika. Dali se vredni ovie argumenti i koja e nivnata vrednost? Pred da se spomenat najva`nite argumenti, treba da se zabele`at nekolku segmenti. Nekoi go generaliziraat iskustvoto vo Crna Gora i vo Kosovo. Ovie dva regiona se re{ija za unilateralna evroizacija . Vo Crna Gora oficijalna valuta e evroto (kako {to be{e do neodamna jugoslovenskiot dinar). Vo Kosovo oficijalna valuta e isto taka evroto, osven vo onie podra~ja vo koi `iveat etni~ki Srbi, koi s# u{te go koristat jugoslovenskiot dinar. Vo obata slu~aja ne se raboti za nezavisni dr`avi, tuku za politi~ki edinici. Obete vo golema mera zavisat od stranskata finasiska pomo{. Nivnite iskustva se sli~ni so onie vo Bosna i Hercegovina, kade {to be{e voveden bord na valutite kako del od ustavnite opredelbi i kako del od dogovorot vo Dejton. Bosna isto taka vo golema mera zavisi od stranska finansiska pomo{, pa taka ovie ureduvawa ne se zemaat kako tipi~ni. Nekoi go generaliziraat iskustvoto vo Bugarija i vo Bosna iako se znae, kako {to be{e i prethodno spomenato, deka Bosna e specifi~en slu~aj. Koga se raboti za Bugarija, te{ko e da se generaliziraat rabotite bidej}i tamu Centralnata banka celosno

166

Vladimir Gligorov

go zagubi kredibilitetot, {to ne be{e slu~aj so drugite zemji vo regionot. Vo Bugarija ako se zeme predvid inflacijata, politi~kata javnost dojde do zaklu~ok deka nema nade` za spas na Centralnata banka. Ova ne be{e mislewe na univerzalni eksperti, tuku na politi~kata javnost i na MMF. Vo sekoj slu~aj, koga se raboti za ova pra{awe, kaj drugite balkanski zemji ne postoe{e ednoglasnost kaj politi~kata javnost (duri ako ja zememe za primer Srbija, kade {to Jugoslovenskata centralna banka ima{e najslabo rabotewe vo celiot region). Koj e sega argumentot za evroizacijata ? Vsu{nost, postojat dva argumenta. Edniot e za unilateralna evroizacija dodeka drugiot e za dogovor so ECB. Vtoriot argument se fokusira na distribucija na seignorage. Me|utoa, toa ne e od centralno zna~ewe ([obert i Gros). Klu~niot argument za vlez vo monetarnata unija e korista od monetarniot re`im i politika {to bi bila prifatena. Za zemjata bi bilo od korist da vleze vo unijata i da prifati odredeni kamatni stapki. Ako se znae deka kamatnite stapki na Balkanot se mnogu povisoki od onie na ECB, toga{ monetarnata relaksacija bi bila od golema korist za novata zemja-~lenka. Dogovorite na EU baraat od zemjata-pretendent da izvr{i planirawe za vlez vo monetarnata oblast na evroto so cel da se postigne konvergencija na stapkata na inflacija i na kamatnata stapka (Halpern i Vilpo{). Ako zemjite samo se pribli`at do ovie kriteriumi, nema zemja na Balkanot {to mo`e da se nadeva da bide primena vo evropskata monetarna unija. Drugiot argument (unilateralnata evroizacija ) se bazira vrz pretpostavkata deka monetarnata politika mo`e da se uvezuva. Mo`e da se javi zabele{ka kaj kamatnite stapki kaj evroto i kaj lokalnata valuta {to nosi rizik za devalvacija. So prifa}aweto na evroto, }e se otstrani rizikot i }e nema pri~ina lokalnite kamatni stapki da se razlikuvaat od onie {to se prisutni vo reonite kade {to e evroto vo sila (so isklu~ok na drugite biznis-rizici {to mo`e da se razlikuvaat). Ova ne e pravoliniski argument. Jasno e deka ako nominalniot kurs ne mo`e da se promeni, toga{ mnogu }e zavisi od fleksibilnosta na realniot kurs. Toa }e zavisi od fleksibilnosta na pogolem broj pazari, od koi nekoi duri i ne postojat. Pokraj fleksibilnosta, realniot kurs mo`e i natamu da bide po~ituvan, {to mo`e da rezultira so te{kotii, duri i so nevozmo`nost za ubla`uvawe osven preku nekoj vid na kriza.

Evroto na Balkanot

167

Te{ko e da se gleda analognost od fiksiranite kursni re`imi na Balkanot bidej}i evroizacijata ne e samo u{te eden re`im na fiksiran kurs. Treba da se potcrta deka momentalnite deficiti i raste~kite stranski dolgovi se problem prakti~no vo site zemji od regionot. Vo takov slu~aj o`ivuvaweto na izvozot e od osobena va`nost. Isto taka, lokalnite pazari vo najgolem broj slu~ai se mali, pa taka izvozot e edinstveniot izvor na ekonomskiot porast na celiot region. Vo toj slu~aj, od golemo zna~ewe }e bide odnesuvaweto na realniot kurs. Ovaa zabele{ka e klu~na za onie {to se protiv evroizacijata. Ne treba da se vleguva vo rasprava bidej}i s # e dobro poznato. Toa osobeno se koristi vo studiite za razvoj vo koi Balkanot e osobeno prisuten kako podra~je vo razvoj. Vistinskoto pra{awe e dali devalvacijata }e bide efikasna vo kontekst na viso~inata na promenata na valutite? Istorijata na porane{na Jugoslavija se protivi na toa koga se koriste{e stranskata valuta za da se izbegne o~ekuvanata inflacija. Sepak, devalvacijata mo`e da ima pozitivni efekti, osobeno bidej}i platite ne se vo bliska korelacija so evroto. Ova ne zna~i deka pra{awevo mo`e lesno da se zatvori. Monetarnata istorija na Balkanot poso~uva na faktot deka doma{nata valuta so ili bez fiksiran kurs se obiduva da vodi do krizi vo odnosot na valutite, do bankovni krizi ili pak do dvete. Na toj na~in, se gleda deka argumentot protiv evroizacijata ne e mnogu silen. U{te treba da se napomene deka poradi povtornite bankarski krizi, bankarskiot sektor na Balkanot }e bide vo stranska sopstvenost ako ne e napraveno toa dosega. Interesen primer e Slovenija, koja uspea da vospostavi nova valuta i da go zadr`i visokiot kredibilitet na Centralnata banka. Slovenija primenuva{e kontrolirana inflacija niz svojata kratka nezavisna monetarna istorija. Nivnata vistinska cel ne be{e stabilnosta na cenite, tuku balansiranata momentalna smetka. Slovenija gi obeshrabruva{e stranskite investicii, osobeno kratkoro~nite. Promenata na valutite e s # u{te dosta visoka, me|utoa slovene~kiot tolar igra va`na uloga vo Slovenija. Se razbira, Slovenija se nadeva deka naskoro }e im se priklu~i na EU i na evroto i za nekolku godini }e treba da se otka`e od svojata valuta i od svojata Centralna banka. Tie sozdadoa dobri pari, gi stabiliziraa zaedno so stranskite pazari i pridonesoa za zadr`uvawe na visokiot kredibilitet

168

Vladimir Gligorov

kako na doma{en plan, taka i nadvor. U{te treba da se napomene deka Slovenija se potpira{e na ineksacijata na svoite fiskalni instrumenti spored germanskata marka t.e. evroto. Na toj na~in taa gi osiguri site korisnici na doma{nata valuta. Toa be{e prodol`uvawe na praktikata {to egzistira{e vo porane{na Jugoslavija, se razbira vo zna~itelno razli~na finansiska i monetarna sredina. Ovoj pat e mo{ne zatvoren za najgolem broj od zemjite na Balkanot. Zemjite se razvivaat vo slabi dr`avi i so centralni banki {to ne uspeaja da go za~uvaat kredibilitetot so nivnata politika. Alternativni pati{ta nema na povidok. Treba da se dade zaklu~ok deka ne postojat dobri opcii za monetarnite vlasti na Balkanot. Fiskalnata politika i evroto Ve}e be{e napomenato deka edna od prednostite na evroizacijata, bordovite na valutite ili re`imot za postojan kurs e toa {to ja disciplinira fiskalnata politika bidej}i buxetskiot deficit ne mo`e da bide monetariziran ili pak mo`e, no ne lesno. Iskustvoto na balkanskite zemji ne obezbeduva ednostavna procenka za ova tvrdewe. Vo dvata evroizirani politi~ki entiteti, Kosovo i Crna Gora, fiskalnite politiki se nestandardni. Vo Kosovo fiskalnata vlast e kaj UNMIK (Misijata na ON na Kosovo), a nivniot buxet vo najgolem del e finansiran od stranski grantovi. Vo slu~ajot so Crna Gora buxetskiot deficit vo prvata godina od evroizacijata (2000) be{e mo{ne visok, vo viso~ina od 20% od BDP. Isto kako i na Kosovo, toj be{e finansiran od stranski grantovi taka {to za ovie dva slu~aja nema mnogu {to da se ka`e. Sli~no na niv i vo slu~ajot so fiskalnite implikacii i so dogovorite na bordovite na valutite vo Bosna i Hercegovina nema mnogu {to da se ka`e. Poddr{kata na buxetot odnadvor e od ogromno zna~ewe, a taka }e bide i vo bliska idnina. Mnogu pointeresen e slu~ajot so Bugarija, kade {to fiskalnata slika dramati~no se podobri po epizodata na hiperinflacijata vo 1997 godina. Stabilizacijata {to sleduva{e po voveduvaweto na bordovite na valutite i na remonetarizacijata {to se slu~i po zavr{uvaweto na hiperinflacijata donesoa

Evroto na Balkanot

169

vi{ok vo buxetot vo 1997 godina, a podocna duri se vospostavi i negova ramnote`a. Ova be{e posledica od redukcijata vo javnite tro{oci vo BDP. Preku hiperinflacijata nivoto na javnite obvrski be{e reducirano dodeka voveduvaweto na valutata pomogna vo spre~uvaweto na povtorniot raste` bez pogoden porast vo javnite prihodi. Ne{to sli~no se slu~uva{e i vo Srbija po hiperinflacijata od 1993 godina. Vo rok od edna godina Centralnata banka ja ima{e ulogata na bord na valutite, pa po brzata remonetarizacija na ekonomijata ne dojde do brz skok vo javnite tro{oci, {to rezultira{e da dojde do vi{ok vo buxetot vo 1994 godina. Me|utoa, javnite tro{oci povtorno se vratija na prethodnoto nivo, pa taka povtorno se naru{ija i monetarnata i fiskalnata ramnote`a. Vo ovoj kontekst mo`ebi najinteresni se postojanite re`imi vo Hrvatska i vo Makedonija. Vo obata slu~aja fiskalnite deficiti ostanaa seriozen problem nekolku godini po stabilizacijata na cenite. Vo Hrvatska problemot be{e vo obidot da se zgolemat javnite prihodi so novi danoci. Ova se poka`a kako lo{a ideja za sektorot na bankarstvoto i za trgovskite pretprijatija poradi zgolemuvaweto na tro{ocite (vklu~uvaj}i gi zgolemenite tro{oci za krediti kako rezultat na zgolemuvaweto na kamatnite stapki). Vo toj slu~aj BDP se namali, so {to buxetskiot ne be{e eliminiran. Kako rezultat na stranskite krediti vkupniot dolg se zgolemi vo golema mera. I navistina, visokiot deficit na buxetot e glavniot problem vo ekonomskata politika na Hrvatska. Vo Makedonija be{e sleden istiot pat so ne{to pogolem uspeh bidej}i zgolemuvaweto na danocite koincidira{e so porastot na BDP. Te{ko e da se ka`e kako }e se razviva{e fiskalnata situacija po porastot na buxetot vo 2000 godina i da ne dojde{e do oru`eniot konflikt. Kako {to stojat rabotite, golemi se {anskite fiskalnata situacija da se vlo{i. Ovoj pregled dava sugestija deka evroizacijata , bordovite na valutite ili postojanite valutni re`imi ne nosat fiskalna ramnote`a ako ne se reducira nivoto na javnite tro{oci. Vistina e deka tie mo`at da pridonesat za fiskalna neramnote`a ako se poka~at danocite so cel da se finansira sega{noto nivo na javni tro{oci ili pak da se zemaat stranski zaemi ili da se obezbedi stranska pomo{ za taa namena. Ne postojat indikacii vo balkanskoto iskustvo deka ovoj vid kurs sam pridonesuva za redukcijata na javnite tro{oci ili pak za nivnata reforma.

170 Zaklu~ok: Privatni i javni prioriteti

Vladimir Gligorov

Germanskata marka i dolarot se prifateni pove}e otkolku doma{nata valuta na Balkanot taka {to privatnicite i biznismenite ve}e so sigurnost se re{ija za evroto (ili za dolarot) kako za svoja valuta. Me|utoa javnite prioriteti se razlikuvaat. So nekoe atipi~no o~ekuvawe, postoeweto na nekoj vid centralna banka se preferira pred celosnata evroizacija . Celosnata evroizacija se pojavuva kako posledica od prioritetot za visoko nivo na javni tro{oci i kako fakt deka platite ne se striktno povrzani so evroto (ili so dolarot). Na toj na~in izborot na kursen re`im treba da se zameni so pogodna plate`na i fiskalna politika. Evroizacijata ne e zamena za takvite politiki i ne gi prinuduva privatnite i javnite agenti da ja prifatat {tom }e bidat dosledni na nea.

Literatura: Gligorov, V. (2001) Kosovskata ekonomija: Pregled, vo izgotvuvawe Helpern, L.,Viplo{ (2001) Ekonomskata transformacija i realnite kursovi vo 2000: Vrskata Balaza-Semjuel, raboten izve{taj [obert, F., Gros (2000) Evroto za Balkanot: Procenka za potencijalnite imotni zagubi, odbrojuvawe