BESeDA

1
HLAPEC JERNEJ
Ivan Cankar
Hlapec Jernej
in njegova pravica
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA
2
HLAPEC JERNEJ
BESeDA
Ivan Cankar
HLAPEC JERNEJ
IN NJEGOVA PRAVICA
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-000-6
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA
3
HLAPEC JERNEJ
I
T
o povest vam pripovedujem, kakor se je po resnici vrila
z vsemi svojimi nekranskimi krivicami in z vso svojo
veliko alostjo. Nobene lai ni zraven, ni lepih besed in no-
bene hinavine. Obstrmeli so ljudje na Betajnovi in so pla-
hi povesili glave, zakaj vzdignilo se je na hribu in je stopilo v
dolino kakor rna smrt. Velika in tiha senca je stopila v do-
lino: glava teman oblak, noge silne jagnedi na loki; svetla ko-
sa, na rami slonea pa se bleala tja do Ljubljane.
*
Starega Sitarja so pokopali; Bog mu daj nebesa, blag lovek
je bil. Zvon je odzvonil, upnik se je preoblekel, pogrebci so
se napotili v krmo. Sedli so za dolgo mizo pri Strinarju, vsi
rno obleeni, resni in zamiljeni, enske objokane; hlapec
Jernej, dolg, star in siv, kakor je bil, je sedel na klop pod ok-
nom; otrl si je elo z rdeim robcem in je zavzdihnil.
Vsi pojdemo; jaz, mislim, bom prvi stopil v njegovo gaz!
Pa je rekel mladi Sitar:
No, Jernej, ti pa sedi tam iroko in oabno, kakor gospo-
dar! Kdo je dedoval, ti ali jaz? Prvo besedo si zinil, prvi nisi!
Jernej se je veselo nasmehnil in je veselo pogledal.
Zmerom si bil norav in poreden, pa tak ostane, Tone!
BESeDA
4
HLAPEC JERNEJ
Meni pa se prav in dobro zdi, da te ni potrla bridkost mo-
kim vino, solze babam!
In je toil in je vzdignil kozarec, toda nihe ga ni vzdignil
z njim.
Jernej je postavil kozarec na mizo, e preden se ga je do-
taknil z ustnicami. Gledal je osupel gospodarja in druino in
je videl same emerne obraze.
No, kaj?
Leglo mu je na srce kakor teek mraz. Ne iz ust ne iz oi ni
bilo odgovora.
No, kaj? Ali sem zael med meetarje in cigane, da me
gledate in ni ne govorite? Ali sedim z nao druino ali z ib-
lajtarji, ki snujejo, kako bi me ukanili?
Sitar pa je rekel:
Ne zmerjaj nas, hlapec, z meetarji, cigani in iblajtarji! e
preden si ga pokusil, si pijan!
Trikrat se je ozrl Jernej po druini, od obraza do obraza;
nato je prijel kozarec in je izlil vino v steklenico; poasi in
dolgo je izlival, ker se mu je roka tresla. Nato je vstal, pa od-
kril se je in je dral klobuk z obema rokama. Dolg in upog-
njen je bil, ko je stal za mizo; kakor je bil upognjen, se je s
sivo glavo skoraj dotikal zarnelega trama na stropu; stal je
tam, lica zgrbljana, zagorela, za silo obrita, oi ive in vedre
pod koatimi obrvmi.
Ni lepo od tebe, gospodar, tudi od vas ni lepo, druina,
ljubi moji, da mi ne privoite kaplje vina na pogrebini! Bog
vam blagoslovi obilno, kar boste jedli in pili, nisem vam za-
viden! e ste naredili novo postavo, ubogal jo bom: mladim
kruha, starcem kamen; zdravim ribo, bolnim kao; spoitim
BESeDA
5
HLAPEC JERNEJ
jajce, trudnim korpijona! Ne sodi hlapcu, da bi razdiral, kar
je ustanovil gospodar!
Mladi Sitar, nagel lovek, je zardel od srda.
Ni nam sila tvojih pridig, Jernej! e ti vino ne dii, Bog s
teboj!
Oaben si, Jernej, gospodarjev gospodar! je rekla Sitari-
ca.
Narobe hia, kjer sedi hlapec na zapeku in brie kornje
ob gospodarjev hrbet! je rekla taa.
Narobe voz, ki ga vlee gospodar, hlapec pa dri vajeti!
je rekel svak.
Narobe kmetija, kjer orje gospodar, ko se hlapec v senci
eperi! je rekel sosed.
In ko so rekli, se je Jernej e enkrat priklonil.
Pametno je, kakor ste povedali, in ni krivice ni v vaih
besedah. Zatorej vam blagoslovi Bog jed in pijao, meni pa
mirno vest in ivljenje brez greha!
Tako je rekel hlapec Jernej in je pljunil na prag in je el.
BESeDA
6
HLAPEC JERNEJ
II

el je naravnost po stezi ez polje, ob potoku, ki se je

skoraj usahel gubil v belem pesku. Vro in tih dan je bil
v maju; blizu je bila prezgodnja nevihta, tam e za zeleno
goro; vse je molalo na loki, na polju, zemlja se je bala nez-
gode in si ni upala dihati.
Ko je ugledal Jernej od dale, tam pod klancem, belo hio
z zelenimi okni, in hlev in skedenj in kao, se mu je storilo
teko pri srcu. Tam ni bilo ne za pest prsti, na kateri bi se ne
bil poznal trud njegovih rok, njegovega ela pot. ivi lovek
v hii leto dni, ivi deset let in tirideset let in glejte, ljud-
je boji, hia mu je podobna, kakor brat bratu, in ljubezen je
med njima. In kadar pojde v daljne kraje po nemilem ukazu,
bo jokal po hii bolj kakor po bratu in bolj, kakor je neko
jokal po materi.
Jerneju se je zazdelo, da ga tista okna ne pozdravljajo ve
tako prijazno, kakor so ga pozdravljala zmerom; in da je na
hii, na vsem belem domu, kakor tiha bridkost vdove.
Bridkost pa je podobna zrnu, ki rodi tisoeren sad. Komaj
vsejano v srce, se razraste bohotno, tako da tolabi ni ve ne
prsti ne soka. In komaj ualjeno, je bilo srce Jerneju takoj vse
obteeno in mono alostno.
Kaj si storil, gospodar, s hudo besedo, kaj si storil meni
starcu? Zakaj si naredil, da je osramoen in potrt na zimo, ki
BESeDA
7
HLAPEC JERNEJ
ni poznal bridkosti ne v daljni spomladi in ne vse dolgo po-
letje?
Jernej ni stopil v hio, tudi na polje ni pogledal; el je v hlev
in je legel na steljo. Tam je mislil take misli, kakrnih nikoli
poprej.
tirideset let bo, tako je mislil, tirideset in ni manj, ko
sem prestopil ta prag. Bajta je bila takrat, emerna in ubo-
na, da je bilo gospodarja sram in hlapca. Pa je tekel pot v po-
tokih, pa smo postavili dom, da je enskam veselje, mokim
ast. Kdo ga je postavil? Vsi so pomrli, trudni; ostal sem sam,
poslednji gospodar. Na prostrano, blagoslovljeno polje gle-
da na dom. Kdo je obdelal to prostrano polje, kdo ga je raz-
iril? Vsi so pomrli, ostal sem sam, poslednji oralec, posled-
nji kosec Glejte, udo preudno: tirideset let je rodila jab-
lan, vrtu ast in gospodar; pa pride tujec, pa bi izkopal jablan
ter jo presadil na kamen! Glejte, udo preudno: tirideset
let je robotal, da bi postavil dom, s svojim potom je pognojil
polje in senoet; in ko je dom stal, ko sta bila rodovitna po-
lje in senoet, pride lovek odkod pa pride? in pravi:
Nisi prvi! Ter ga spodi v hlev, sam pa sede na zapeek in si
bae pipo!
Tako je mislil Jernej in je vstal, otepel si je steljo s rne po-
grebne suknje in se je napotil v hio. Tam si je slekel suknjo,
zlezel je na zapeek ter si je nabasal pipo. udoma je minila
vsa potrtost: smehljal se je in oi so meikale pod koatimi
obrvmi.
Prila je dekla v hio.
Dobro se ti godi, Jernej! Dan je zunaj, vsi so na polju, ti pa
sedi na zapeku!
Jernej je vzel pipo iz ust in je nagubanil elo.
BESeDA
8
HLAPEC JERNEJ
Poberi se, baba! Komu ukazuje?
Dekla je zaloputnila duri.
Kaj jo je zbodlo, enuro? se je zaudil Jernej.
Pod veer, ko se je nebo pooblailo, so se odprle duri na
steaj. Na pragu je stal Sitar, majal se je nekoliko, postrani
mu je visel klobuk na uho. Jernej je gledal nejevoljno, ni vzel
pipe iz ust.
Kdo je priel? je zaklical Sitar.
Jernej je molal.
Kdo je priel, vpraam?
Poasi je vzel Jernej pipo iz ust in se je nasmehnil.
Lepo si se napil na pogrebini svojega oeta! Spat se spra-
vi, spat!
S tekim korakom, da se je stresel pod, je stopil Sitar v iz-
bo.
Koga goni spat, hlapec? Kdo je pijan, hlapec?
Jernej je mirno sedel in mirno govoril, kakor da bi se po-
govarjal o letini.
Tebi sem rekel, da pojdi spat, zato ker si pijan!
Osupnil je Sitar, nato pa so se mu napele ile na elu, vrgel
je klobuk na tla in je krial.
Moli, hlapec! Nisem pokopal enega gospodarja, dvoje
sem jih pokopal! Dol!
Jernej se je smehljal in je stopil poasi z zapeka; nikamor
se mu ni mudilo.
Ali bo kaj?
Odpusti starim kostem! e pride do poitka! se je smeh-
ljal Jernej.
Malo je omahnil, malo se je opotekel, ko je lezel Sitar na
zapeek; prilezel je, sedel je iroko, preerno se je naslonil.
BESeDA
9
HLAPEC JERNEJ
Sezuj mi kornje! je ukazal Sitar.
Jernej ni ni odgovoril, sedel je na klop in si je palil pipo,
ki mu je bila ugasnila.
Sezuj mi kornje!
Ali te e ni minila noravost? je rekel Jernej poasi in je
puhnil dim. e dii po smrti v tej izbi; poklekni raji in moli
nocoj!
In je sam pokleknil pred razpelo. Gospodar je gledal mrko,
prigal si je pipo, pljuval je preko izbe in je molal, dokler ni
Jernej odmolil. Jernej pa je vstal, gledal je v tla in je prijel za
kljuko, da bi el.
Jernej! je vzkliknil Sitar.
Jernej je stal pred durmi in je dral za kljuko.
Da ti povem, Jernej! je govoril Sitar hitro in pipa se mu
je tresla v roki. Da ti povem ii si gospodarja drugod!
Preko vsega obraza se je zasmejal Jernej in veselo je mei-
kal z omi.
A?
Sitar je udaril s kornjem ob klop.
Kaj si ogluel, hlapec? Ii si drugega gospodarja, sem re-
kel! Opravil si pri meni, pri tej hii opravil!
Takrat se je zablisnilo iz rnih nebes, zabobnelo je od da-
le. Jernej se je odkril in se je pokrial.
Bog nas varuj vsega hudega! Ne delaj greha, mladi, Bogu
se priporoi in svojemu patronu!
In je odprl duri in je el na hlev: tam je legel v seno in je
zaspal truden; vse hude misli so le iz srca.
BESeDA
10
HLAPEC JERNEJ
III
K
akor mlad, e objokan, e utolaen obraz, tako se je za-
smejalo rosno jutro iz nevihte.
Jernej je stopil na prag, el je okoli hleva in se je napotil, da
bi pogledal na polje. Takrat je odprl Sitar okno, ozrl se je z
zaspanim obrazom, kutrav in emeren; in je ugledal dolge-
ga Jerneja, ki se je bil nameril na polje.
Kam?
Poasi se je okrenil Jernej.
Na polje!
Na igavo?
A?
Na igavo polje?
Jernej se zasmejal naglas.
Kaj se e nisi prespal? e malo se odeni, e te glava boli!
Na igavo polje? je zaklical gospodar in kri mu je buila
v lica.
Na nae polje! je odgovoril Jernej in je stal ob razoru mi-
ren, upognjen, roke na hrbtu.
Kaj se to pravi: nae polje?
elo se je nagubanilo Jerneju; celo v njegova zgrbljena
lica je inila kri.
To se pravi: moje polje!
Obstrmel je Sitar, odprl je usta, gledal je z velikimi, izbu-
ljenimi omi.
BESeDA
11
HLAPEC JERNEJ
Zbledlo se ti je, starec!
Jernej se je okrenil in je el po razoru v polje. Dolgo je gle-
dal Sitar za njim, nato se je oblekel in je el na polje v drugo
stran, da bi ne sreal hlapca. Obadva sta la poasi, obadva
upognjena; gledala sta v tla in vendar sta se videla od dale,
kakor vidi lovek s samim srcem, kadar ga je strah in se mu
kdo tiho blia za hrbtom
Jernej se je vrnil v hio, ko je bila juina e na mizi. Postal
je osupel pred durmi, namril je obrvi, ozrl se je po gospodar-
ju, po druini. Ne lice ni bilo zanj ne stola.
Zakaj me niste klicali?
Ali so te klicali sosedovi? je odgovoril Sitar. Druina se je
zasmejala.
Kaj ragljate, hlapci in dekle? Kaj je Kurent stopil v hio?
Jerneju se je tresel glas od srda in od e nepoznane brid-
kosti.
Pa se je oglasila Sitarica in bolj zbadljiva nego prijazna je
bila njena beseda.
Ali nisi slial sinoi? Gospodar ti je odpovedal! Ampak e
je laen, prinesi mu lico; e beraa ne podimo ez prag, kaj
ele hlapca, ki je delal pri hii in jedel z nami!
Dekla je la in poloila lico na mizo, poleg lice pastirje-
ve.
Kaj stoji in gleda? je vpraal gospodar in se ni ozrl na
Jerneja. Ponujamo ti lico, ker si laen, Bog ti blagoslovi, ne
bomo ti teli griljajev! Ampak e se ti ne zdi, pa sreo na
pot!
Jernej je strmel, ni ni odgovoril. Tedaj je vrgel Sitar lico
na mizo in je vstal.
Kaj so ti ogluela stara uesa, kaj ti je zvodenela stara pa-
BESeDA
12
HLAPEC JERNEJ
met? Ali pa se po neumnem pretvarja? Veraj sem ti rekel,
da si ii gospodarja drugod velik je svet in dolge noge
ima! Dogospodaril si pri nas, Bogu bodi hvala in ast!
Jerneju so se zaibila kolena; tudi beseda mu je bila tiha in
poasna, glas ni mogel iz grla.
Saj sem te dobro slial, tudi razumel sem te, mladi! Am-
pak da si rekel: Pojdi in zapali hio dobro bi te slial, do-
bro razumel, ne zapalil bi! Govori po pameti, pa te bom slial
in razumel in ubogal! Kaj se to pravi: zadeni culo na stara
plea in pojdi od hie? Kako je v tej besedi boja pamet in
pravica? Bolj kransko bi bilo in ni bi si ne bil omazal ko-
len, da si po sedmini pokleknil predme, poslednjega gospo-
darja te hie. In jaz bi ti bil rekel: Ti gospodari zdaj, tvoja je
hia, tvoja senoet, tvoje polje vse to vzemi, kar je vzraslo
tako udeno iz moje krvi in iz mojega potu, da je zdaj moj
ivot upognjen in izet, da so slabotne moje roke in da se
tresejo stara kolena! Vse vzemi jaz, starec, trudni gospo-
dar, pa si zapalim pipo ter sedem na zapeek Tako bi ti sto-
ril, tako bi jaz govoril in Bogu bi bilo dopadljivo in ljudem!
Sitar se je okrenil, z veselim pogledom se je ozrl po druini.
Ljudje boji, glejte ga; ali naj pokleknem predenj?
Krohotoma se je zasmejala druina.
In se je okrenil k Jerneju, gledal mu je dolgo v obraz, nato
je izpregovoril:
Kaj misli, da sem ti bil pokazal prag zato, ker sem bil pi-
jan in slabe volje? Ali pa da se mi je na sedmini zahotelo ko-
medij in burk? Tako je, hlapec: potrla me je smrt oetova,
ampak tehtnica je bila pravina, poleg bridkosti je bila tola-
ba. Nikoli nisem bil gospodar, zadnji hlapec sem bil, poleg
pastirjeve je leala moja lica. Ti, hlapec, si bil moj gospodar;
BESeDA
13
HLAPEC JERNEJ
tvoj pogled povelje, tvoja beseda ukaz. Jaz pa sem te videl v
svojem srcu, kako bo prosil na mojem pragu, in uival sem
sladkost Vam vsem je bil gospodarjev gospodar, e vi ui-
vajte sladkost: pastir, odpri mu duri na steaj!
Pastir je el in je odprl duri na steaj, Jernej se ni ganil, ne
prestopil.
Ne stoj tam kakor lipov bog! Gani se!
Jernej se je vzbudil kakor iz hudih sanj; pa mu ni bilo ni
bridko, nasmehnil se je.
Sitar, Bog je naredil postave, ti jih ne bo premaknil! Pot,
ki je kanil s tvojega ela, je tvoj to je postava! Ne bom pro-
sil postelje, ki sem jo sam postlal, ne bom berail kruha, ki
sem ga sam pridelal in umesil! Legel bom na posteljo in ne
bom ni vpraal, posegel bom po kruhu, ni ne bom prosil!
To je postava in pravica. Vi pa primite za lice, ne bodi vas
sram ukradenega kosila, ni vas ne bodi sram, da niste akali
na gospodarja in na njegov oena; usmiljen je, brez zlobe
zakaj njegova je pravica in postava!
Tako je govoril Jernej. Teman pa je bil Sitarjev obraz, nje-
gova beseda je bila hitra in osorna, mrko je gledala druina.
Pojdi brez prerekanja; odprte so duri, nizek je prag!
e se je ozrl Jernej, dolgo se je oziral, ni sreal pogleda, ki
bi mu bil rekel zbogom. In hudo se je storilo Jerneju.
Svatujte, ljubi moji! Odprta vam je hia, odprt vam je
hram in tudi kaa vam je na steaj odprta. Jemljite in gosti-
te se! Jaz pa se povrnem k vam s pisano pravico, podpisano
in zapeateno; zakaj Bog ne lae in tudi postave ne laejo. In
kadar se povrnem, ljubi moji, takrat bodi ljubezen med nami
in kransko usmiljenje!
Rekel je in je el.
BESeDA
14
HLAPEC JERNEJ
IV
N
apotil se je k upanu, ki je bil krmar v Dolini. Spoto-
ma je sreal loveka, ki ni bil ne gospod, ne tudent, ne
hlapec; obleen je bil v rno, nosil je brado, vedel je to in ono,
drugae pa je bil malopriden lovek, ki ni imel ne doma ne
ljudi; prikazal se je asih, ker je bil rojen na Betajnovi, pa je
nenadoma izginil bogvedi kam; tudi vere ni imel in se ni od-
krival pred cerkvijo.
Povpraam ga, nevernika! je pomislil Jernej in ga je usta-
vil.
Bog daj, Gostaev!
Bog daj, Jernej!
Ti, ki si uen in pozna postave: tole mi povej! tirideset
let sem delal, postavil sem hio, s svojim potom sem pogno-
jil polje in senoet: igav je dom?
rni tudent je samo privzdignil obrvi in je molal.
Takole je torej, premisli: tirideset let sem delal na tem
svojem domu; e tam poklekne, natanko pogleda grudo, pa
bo videl, da je moja, pa bo spoznal mojo kri. Tudi e po-
gleda na hio, te bodo v mojem imenu pozdravljala tista ze-
lena okna
Kako torej misli?
tudent je strmel in molal.
Jernej je upognil hrbet globoko, nagubanil je elo in je
poloil kazalec na kazalec, da bi natanko razloil in razkazal.
BESeDA
15
HLAPEC JERNEJ
Tako je namre! Priel sem pred tiridesetimi leti od-
kod? Iz Resja, se mi zdi iz Resja sem priel! Preve nas je
bilo, pa sem se napotil: dolgo je e, tudi ne sanja se mi niko-
li ve, ne o materi ne o bratih; in e bi nama zdajle prili na-
proti, bi jih ne pozdravil Glej, in sem priel in sem ustvaril
tisti dom tja poglej, tja pod klanec!
tudent je pogledal in se je zaudil.
To je Sitarjevo tam!
Katerega Sitarja, vpraam? Kod si se klatil, da ne ve?
Umrl je, veraj smo ga pokopali! Jaz sam sem e ostal, posled-
nji gospodar!
Kam se je izgubil mladi Sitar?
Ozri se, tam stoji, pred hio; poznam ga, ker stoji tako
moko Bog varuj, ni hudega o njem: dober delavec bi bil,
le malo preve pije in nagle jeze je Nikoli ga ne bom podil
od hie; naj se eperi v bojem imenu, saj je mlad!
Kako bi ga podil od hie? On je gospodar po oetu!
Jernej je nejevoljen stresel z glavo ter je iroko zamahnil.
Kaj blebee, puhla uenost? Nisem te zato ustavil na ce-
sti! Dedi in gospodar po oetu ega je, tudi pravica mor-
da, Bog bo e vedel. Ampak to je eno. Ali drugo je: tirideset
let je delal Jernej, tirideset let je Jernej zidal, Bog je blago-
slovil Jernejevo delo, da je obrodilo obilen sad, stoteren in ti-
soeren. igavo je delo, igav je sad? to mi zdaj povej! Ka-
tera posvetna postava in katera boja zapoved je naredila, da
nimam, kamor bi legel, ko sem nakosil sena, da bi bila, e ga
nakopiim, gora vija od Ljubljanskega vrha? In da nimam
skorje kruha, ko sem napolnil in nabasal egiptovske hrame z
rjo, penico in ajdo? Uenjak, to mi zdaj povej!
tudent je spoznal in razumel in se je veselo zasmejal. Jer-
BESeDA
16
HLAPEC JERNEJ
nej, tako je naredila posvetna postava: Jernej bo zidal hio, in
kadar bo dozidal: gospodar na pe, Jernej ez prag; Jernej bo
oral in bo sejal in bo el: gospodarju etev in kruh, Jerneju
kamen; Jernej bo kosil in Jernej bo mlatil, Jernej bo spravljal
seno in slamo, in ko bo napolnil skedenj in podstreje in hlev:
gospodar na mehko posteljo, Jernej na trdo cesto; postarala
se bosta gospodar in Jernej: gospodar bo sedel na zapeku in
si bo palil pipo in bo prijetno dremal; Jernej se bo skril za hlev
in bo poginil na gnili stelji. Tako je naredila posvetna posta-
va. Boja zapoved pa je naredila: trpi krivico, Jernej, in kadar
te udari sosed na desno lice, ponudi mu e levo; in e ti ugra-
bi suknjo, daj mu e srajco!
Lae! je vzkliknil Jernej. Bog ni naredil krivice!
Morda je seglo tudentu soutje v srce, zakaj ni se ve
smejal.
Jernej, ne prerekaj se o krivici in pravici, ne o postavah in
bojih zapovedih; tudi jaz sem se prerekal, pa zdaj nimam ne
doma ne loveka. Hotel sem razloiti ljudem krivico sveta in
postav, pa so me pognali na cesto, puntarja. Trpi krivico, Jer-
nej, in je ne imenuj! Vrni se, poklekni pred gospodarja, skleni
roke in ga prosi za ponien kot tiste hie, ki si jo sam posta-
vil, za skorjo tistega kruha, ki si ga sam pridelal. Tako stori,
pa bo ubogal posvetne postave in boje zapovedi!
Jernej je poasi zmajal z glavo.
Krivico si trpel, pa ti je legla na srce, da govori nespamet-
ne in brezbone besede. Ampak ker si trpel, stopi k meni,
kadar bo truden in laen: postelja bo tam zate in lica! Tako
je rekel Jernej, pri srcu pa mu je bilo hudo in teko. In sta la
vsak po svoji poti.
BESeDA
17
HLAPEC JERNEJ
V
P
red krmo je stal upan, golorok, debel in vesel.
Kam, Jernej?
K tebi, upan, po opravkih!
Stopila sta v krmo; iroko je sedel upan, Jernej pa je stal.
Zdaj posluaj, upan, kakor ti bom povedal, ter presodi
po pravici in postavah! Takole mi je rekel mladi Sitar: Pojdi
in ii si gospodarja drugod! To je rekel Jerneju: Delal si, do-
delal zame, pojdi zdaj in ii si drugod poslednje postelje! To
je rekel starcu: Pomlad si mi dal in poletje si mi dal in jesen;
vse sem spravil v shrambe, da so polne do stropa, ti pa poj-
di zdaj na zimo, kamor te e poneso stare noge! Jaz nisem
oral, tako je rekel, nisem sejal in nisem el, ampak tvojo bo-
gato etev bom spravil; jaz bom jedel pogao, ti pa glej, e
najde pred pragom skorjo, ki jo je sonce posuilo. Ti si nam
pripravil jed in pijao, ti si nam pogrnil mizo; zdaj pa na tla
poklekni, Lazar, ter lovi drobtine! Tako je rekel in ni ga ni
bilo sram! Kje je zdaj pravica in postava, to razsodi, u-
pan!
upan je namril obrvi, nagubanil je elo in njegov po-
gled ni bil ve vesel, ne prijazen.
Dolgo si govoril, bil bi kratko povedal: Sitar te je spodil iz
slube!
Jernej je poloil klobuk predse, naslonil se je na mizo s
pestmi.
BESeDA
18
HLAPEC JERNEJ
Kako spodil? Kako bi hlapec podil gospodarja? Kdo je
gradil tisto hio, da je zdaj velika in imenitna? On ali jaz? Kdo
polje gnojil s svojim blagoslovljenim potom, kdo iril polje,
senoet in gozd visoko v hrib, globoko v dolino? On ali jaz!
Kdo je ustvaril to bogastvo s svojo veliko mojo? Jaz, ki sem
stal na polju gol in poten on, ki je leal v plenicah in krial?
Kdo ima pravico, da pravi: Zadeni culo na plea in pojdi brez
slovesa, zakaj velik je svet? Jaz ali on? Razodeni pravico, u-
pan, razloi postavo!
upan je naslonil pleati hrbet na klop in je gledal mrko.
Kaj hoe, Jernej, to povej! emu si priel?
Jernej je zravnal dolgi ivot in se je zaudil.
Po pravico sem priel! Nisem te priel prosit ne kruha ne
postelje! Poglej postave, razpeati pismo in razodeni pravico!
Tvoj posel je!
Kaj hoe?
Kar sem povedal!
Gospodar te je spodil iz slube?
Kateri gospodar? Iz kakne slube?
Ne budali, Jernej! Star si, pa si e neumen, ni ti ne zame-
rim! Zakaj te je spodil?
Kdo spodil? Odkod?
Pojdi, Jernej, pastirjem pripovedovat svojo zgodbo, e ne
mara pametne besede! To razloi, drugega ne vpraam ni:
kaj misli zdaj, Jernej, ko nima ne doma ne gospodarja? Kam
pojde?
Kam da pojdem? je vpraal Jernej poasi in je iroko od-
prl oi.
Tako je! Odpri uesa in nikar ne zijaj: spodil te je iz slu-
be, ne doma nima ne gospodarja kam zdaj?
BESeDA
19
HLAPEC JERNEJ
Dolgo je molal Jernej, preden je izpregovoril.
Kaj je to postava in pravica?
upan se je razjezil.
Ne beseduj o pravici in postavi kaj je pravica in posta-
va, kaj so te rei hlapcu in kaj ga brigajo! Zdaj se govori o
tej stvari: kam nameri svoje stare noge?
Jernej je sklonil glavo, srepo in natanko je pogledal. To-
rej, tako je zdaj beseda, tako je napisana: hlapcu ne pravice,
ne postave!
Nisem tako rekel, nikjer ni tako napisano ne obrekuj!
Gospodar je gospodar in hlapec je hlapec; in e ree go-
spodar hlapcu: povei culo, vstani in pojdi, je hlapcu ukaza-
no, da vstane in gre po svoji poti. Tako je bilo od vekomaj in
tako bo na vse vene ase, zakaj drugae bi bil svet narobe.
Ali te ni sram, da ti moram take rei razlagati kakor otro-
ku, ko ima kriev e dobrih est?
Jernej je gledal v tla in je premiljeval.
Da torej poveem culo in vstanem in grem!
Da gre po svoji poti!
To je pravica!
To je postava!
Ampak e to mi povej, uenjak in upan: kako bom pa v
culo povil in povezal svoje delo, kako bom spravil vanjo ti-
ridesetero let? To mi razloi, pa pojdem!
Zares se je tedaj razljutil upan in je s pestjo udaril po mizi.
Ali si priel norce brit? Zberi paglavce na cesti, pa jim pri-
poveduj, da se bodo smejali, da ti bodo jezik kazali in te vlekli
za suknjo! Z odraslimi ljudmi si opravil, e med babe ne sodi
ve!
Jernej je udoma poslual.
BESeDA
20
HLAPEC JERNEJ
e veraj so bile vse drugane tvoje besede, upan! Vse
drugaen je bil tvoj pozdrav in e tvoj obraz, se mi zdi, je bil
drugaen! Kako udno je, da se lovek izpremeni kar pred
omi, ob belem dnevu e veraj je bil, pa ga ni ve, nekdo
drug sedi tam! Kaj sem ti storil, da mi pljuje v lice, ko si me
e veraj kransko pozdravljal?
Nisem ti dolan ne besede ne odgovora, hlapec! Ne de-
laj nadlege ne meni ne obini; povei culo in se spravi po svo-
jem potu!
Tako je rekel upan in je vstal.
BESeDA
21
HLAPEC JERNEJ
VI
K
o sta se Jernej in upan tako pogovarjala in prerekala, so
prihajali v krmo ljudje.
In ko je bil Jernej ves ualjen, se je okrenil k njim in je iz-
pregovoril.
Zdaj ste sliali, ljudje boji, zdaj presodite! Po vesti vas
vpraam, nikar se ne prenaglite z besedo! Poznate me vsi, in
kakor ste moje, ste bili mlade in otroad, ko sem e oral in
el in kosil. Moj dom je stal, moje polje je zorelo, ko niste
imeli doma ni v materinem telesu! Tam gori je moj dom, tam
pod klancem, vse tisto polje je moje, doli do potoka, gori do
hriba; in moje so tiste prostrane senoeti in moj je tisti gozd,
ki gleda s hriba teman! Kdo je tam delal, e ni delal Jernej?
Kdo je ukazoval hlapcem in deklam, e ne Jernej? Kdo je pri-
klical iz nebes boji blagoslov, da je vzraslo bogastvo iz kam-
na, kakor drevo iz gorinega zrna? Kdo, e ne Jernej? Zdaj
je tirideset let, zdaj je vse obdelano, poeto in pokoeno in
spravljeno Jernej, zdaj si opravil, zdaj povei culo in poj-
di! Tako se je zgodilo: bodite vi moji sodniki, ljudje, premisli-
te in presodite!
Ljudje so gledali, nekateri so se smehljali, vsi so molali.
Jernej se je oziral od obraza do obraza in strah ga je bilo. Za-
kaj molite in me gledate kakor beraa in nadlenega popot-
nika? Ljudje kranski, le molite; natanko premislite, ne pre-
naglite se z besedo in sodbo! Tam sedite po vrsti, vi porotni
BESeDA
22
HLAPEC JERNEJ
moje, moji pravini sodniki; razloil sem vam svojo pravdo,
kakor se je vrila od zaetka do konca; niesar primaknil, ni-
esar izpustil; vi pa zdaj premislite, spoznajte resnico in jo
razodenite!
Vejaev se je zasmejal in je rekel:
Ali se ti je zmealo, Jernej?
Jernej ni razumel, iroko je gledal.
emu take besede? Nisem te vpraal o svoji pameti, o
svoji pravici sem te vpraal! Pa e bi bil norec jaz in bi need-
ne burke uganjal pred vami, v zabavo vam in pohujanje:
moja pravica bi ostala takna, kakor je. Tudi norec ima pra-
vico!
Naj razloi, kar se je zgodilo! je rekel alander. e je
znorel, ni znorel na lepem!
Pa je osorno izpregovoril upan.
Kaj bi se bilo zgodilo! Odpovedal mu je Sitar gospodar
je odpovedal hlapcu, to se je zgodilo!
Jerneju odpovedal? se je zaudil alander. Ni lepo, da
mu je odpovedal; na stara leta odpovedal! Gre mu kot za pe-
jo in lica pri skledi! e oslepelega konja bi ne pognal iz hle-
va!
Jernej je visoko vzdignil koate obrvi.
Kako oslepelega konja? Ne gre za miloino in za vbo-
gajme, za pravico gre! e je loveka postava in boja zapo-
ved, da mi ukae: Zdaj, ko si dodelal in ko se je nagnil veer,
povei culo in pojdi, kamor ti je pot! za to gre!
Kmetje so se spogledali in so molali.
Ti govori, alander! je rekel Jernej. Ali je to loveka
postava in boja pravica?
BESeDA
23
HLAPEC JERNEJ
Tako ste ga sliali! se je zasmejal upan. Odgovorite
mu!
In alander je odgovoril.
loveka postava je in boja zapoved, da hlapec ubogaj
svojega gospodarja! Ampak tudi je postava, nikjer zapisana,
povsod veljavna, in tudi je Kristusov ukaz, da ne eni gospo-
dar hlapca od hie, kadar ti je dosluil in je star in nadloen!
Ti, Jernej, pa pojdi sam, pa mu razloi in se te bo usmilil!
Jernej pa je vzrojil in je govoril naglas.
Ni na vrata usmiljenja, na vrata pravice trkam, da se mi
odpro na steaj! Ni bera in popotnik, kdor je gospodaril ti-
rideset let; ni brez doma, kdor si je sam dom postavil; ni mu
treba prositi kruha, kdor je sam obdelaval prostrana polja. Ti,
ki si delal tvoje je delo: to je postava! Nael bom pravico,
dodeljena mi bo; e mi je vi ne prisodite, sodniki nespamet-
ni, krivini: velik je svet, mnogo je sodnikov nad vami; nad
vsemi pa je Bog!
Kmetje so gledali mrko, upan se je posmehnil.
Premisli, Jernej, preudari in ne prenagli se! je poasi iz-
pregovoril alander. Kar je svet naredil, ti sam ne bo pre-
naredil! e sta se sprla z mladim gospodarjem in se ti ne da
prositi morda bi e nali zate kot v uboni hii, eprav nisi
iz nae obine. Dolgo si bil med nami; ni treba, da bi na ce-
sti poginil!
Ves, kakor je bil visok, je vztrepetal Jernej od srda.
Na cesto me je pognal, vi pa ste me e s sramoto oblili!
Pravice sem el iskat, sodniki pa so se mi smejali! Negod-
nike zaklepajte tja, v ubono stajo, pijance, ki so bajto zapi-
li, in tatove, ki so jim na starost dolgi prsti odpovedali! In tudi
zapirajte vanjo sodnike, ki so postavo opljuvali in pravico
BESeDA
24
HLAPEC JERNEJ
oskrunili! Pa e tiste nazadnje, ki so se posmehovali starcu,
namesto da bi se mu odkrivali do tal!
Tako je rekel Jernej.
Takrat so se razjezili kmetje in so govorili vsi vprek in so
kriali.
Ne zmerjaj, hlapec!
Znorel si, hlapec!
V keho s hlapcem puntarjem, ne v ubono hio!
Pojdi, hlapec, kamor ti je pot!
Odpri mu duri, hlapcu, odpri mu, upan!
Odpri mu jih na steaj!
In upan je stopil k Jerneju.
Hodi zbogom, Jernej; zadosti besed!
Jernej se je ozrl naokoli; samo glas se mu je tresel, pa mi-
ren je bil njegov obraz.
Odpuam vam, krivini sodniki, kakor je Bog odpustil
onim, ki so ga preganjali in kleli!
Povesil je glavo, tiho je odprl duri, tiho jih je zaprl za seboj.
BESeDA
25
HLAPEC JERNEJ
VII
K
o je stopil Jernej na cesto, je pomislil:
Tako je rekel upan: Zberi paglavce na cesti in jim pri-
poveduj svojo pravdo, zato da se ti bodo smejali in da te bodo
vlekli za suknjo! Iz neprijazne besede je govorila bistra pa-
met. esar ni spoznalo srce odraslih, oskrunjeno od bojih
krivic, to bo spoznalo nedolno srce, e polno bojega blago-
slova!
In Jernej je el in zbral paglavce na cesti, kolikor jih je vi-
del in sreal. In ko so prili, radovedni, preerni in veseli, jim
je razlagal svojo pravdo.
Imel sem hio, otroci, tam stoji pod klancem, tista bela z
zelenimi okni; pa so mi jo vzeli. Zidal sem dolgo let, glejte,
otroci, star sem e in nadloen, in ko sem dozidal, so prili in
so rekli: Na, Jernej, zdaj pa pojdi! Otroci ljubi, tudi polje sem
imel: vse tisto je bilo moje, kar pregledate od hriba dol do
potoka; pa so mi vzeli. Od zaetka je bilo samo tistih par nji-
vic tam za hio; jaz pa sem iril svet in sem ga mnoil, s plu-
gom in brano; in ko sem dodelal, so prili in so rekli: Na, Jer-
nej, mejniki so postavljeni, zdaj pa pojdi! Otroci, mladi
moji, nedolni, povejte mi, e je to postava in pravica!
Otroci so se udili, nato so se veselo zasmejali.
Daj mi krajcar, je zaklical bosonoec.
Na krajcar, ni se ne boj, nikar se ne skrivaj! Vzemi kraj-
car, pa odgovori po pravici, kar sem vpraal!
BESeDA
26
HLAPEC JERNEJ
Bosonoec je plaho iztegnil roko, stisnil krajcar v pest in je
pobegnil.
Bog s teboj, mali bosopeti, preerni! se je nasmehnil
Jernej. Pa mi povej ti, ki stoji pred menoj, ki si vse slial in
ki modro gleda: kako je v tej pravdi pravica in postava? Kako
po tvojih mislih, neoskrunjenih?
e meni daj krajcar! je rekel fant s poasnim, udno glo-
bokim glasom.
Na krajcar e ti, na dva; zakaj bogat je Jernej, ki je delal
tirideset let! Pa povej, kakor sem vpraal!
Fant je spravil obadva krajcarja, umaknil se je za korak in
je zaklical s prav poasnim, udno globokim glasom: Pija-
nec!
Nato je el in se je oziral, e ne stopi Jernej za njim.
Pojdi, mlad si in nespameten. Bog bo zatisnil oi! je re-
kel Jernej in je bil alosten.
Velika je bila grua okoli njega, in kolikor dalje je el, to-
liko veja in veseleja je bila procesija.
Le hodite, otroci, z bogatim siromakom, le verno poslu-
ajte njegovo pravdo! Razorana njiva so vaa srca, naj pade
seme vanjo, da bo klilo in zorelo neko! Ni ne kodi, e ste
veseli in razposajeni; tistega se bojte, ki mrko gleda in poa-
si hodi! Tudi jaz sem rogovilil in sem plesal, da je bilo vese-
lje; dekleta so me gledala in fantje so se me bali. S pestjo bi
bil takrat dokazal pravico, kakor jo kratijo s pestjo!
Zaplei, Jernej! so zavpili otroci.
In kakor je Jernej el v veseli grui, v poskoni procesiji, so
bile nenadoma lahke in mlade njegove noge, celo zazibal se
je v bokih.
BESeDA
27
HLAPEC JERNEJ
Hej, Jernej plee, Jernej je pijan! so kriali otroci; pred
njim so plesali, za njim so se zaletavali vanj.
Jernej si je otrl potno elo z rokavom, postal je sredi ceste
in se je ozrl po otrocih.
Zdaj pa malo nehajmo, ljubi moji, dovolj je norije! Ne
pravice ne krivice ne poznajo vaa mlada srca, Bog jih blago-
slovi; ker sama pravica je v njih, e neoskrunjena od vsega
spoznanja in od vse bridkosti. Kakor jaz do te pozne jeseni
nisem poznal krivice, dokler je nisem zadel na svoja plea, da
hodim zdaj po svetu in iem, kje bi jo odloil. Ne dodeli vam
Bog, ljubi moji, da bi kdaj razloevali, kaj je naredila zapoved
in kaj so ljudje storili! Ne dodeli vam Bog, da bi spoznali pra-
vico, zakaj krivico bi obutili! Jernej se opotekel, klobuk mu
je padel v prah; zakaj nekdo ga je sunil od zadaj; otroci so
veselo vzkriknili, Jernej je pobiral klobuk.
Tega ni bilo treba, otroci! Star sem e in nadloen, ne mo-
rem se igrati z vami, ne morem poskakovati, kozolcev pre-
obraati!
In ko je stal globoko upognjen in je pobiral klobuk, se je
nenadoma zvrnil na kolena, z rokami v prah; procesija se je
razprila, otroci so stali kraj ceste, smejali so se in so akali.
Poasi se je vzdignil Jernej in si je otepel prah s kolen; njegov
obraz je bil ves upal od strahu in bridkosti.
Bog je zatisnil oi, otroci, tudi jaz jih bom zatisnil! Kako
bi spoznali krivico, ko je e niste obutili? Bog z vami in usmi-
ljenje njegovo!
Padel je Jernej, na tla se je zvrnil pijani Jernej! so kriali
otroci.
Tedaj je prifral kamen, zadel je Jerneja v koleno.
Jernej se je ozrl in se hudo zaudil.
BESeDA
28
HLAPEC JERNEJ
Bog vas varuj, otroci! Kaj poenjate, ljubi moji?
Pa je prifral kamen od druge strani, zadel je Jerneja v e-
ljust in je presekal koo, tako da se je prikazala kri. Jernej je
vztrepetal od udne groze, razprostrl je roke.
Otroci, ljubi moji, kaj sem vam storil?
Kri! so zavpili otroci ter so preplaeni poskakali preko
jarka, beali preko polja.
Iz grue se je izvil droben, debeloglav, kodrolas deek; e
krilo je nosil in bos je bil. Z drobnimi koraki, ihte in krie je
tekel k Jerneju, objel ga je okoli kolena. Jernej ga je poboal
po kutravih kodrih, po objokanih licih.
Zvedril se je Jerneju obraz, oi so se mu zasvetile. Samo
ti si priel, fanti kodrolasi, samo ti si me slialo, nebogljene
malo! Pa bodi ti moj besednik, moj pravini sodnik!
Otrok je ihtel in se je tresel.
Mati, mati, mati!
Prila je enska, vzela ga je v naroje.
Kaj so mu storili?
Krivico je obutil, on sam! Vsi boji blagoslovi s teboj, ti
moj usmiljeni sodnik! je rekel Jernej.
Otrok pa je skrival objokani obraz na materinih prsih, sa-
mo e tiho je ihtel in jecljal.
Mati, mati, mati!
BESeDA
29
HLAPEC JERNEJ
VIII
J
ernej se je napotil po culo. Pred hii je sreal Sitarja, pa ga
ni pogledal in tudi Sitar je okrenil glavo.
Samo po culo prihajam, samo po culo! je rekel Jernej in
je gledal predse, kakor da bi se pogovarjal s hio, ne s Sitar-
jem.
Ni drugega ne bom pobral, ni potreba zaklepati hie in
kae!
Stopil je v veo, el je po lestvici v svojo izbo, ki si jo je bil
neko sam izbral in pripravil pod streho. Postelja je bila tam,
razpelo in molek nad posteljo, drugega ni. Na klinu je visela
praznika obleka, v kou pod klopjo je bilo spravljeno peri-
lo. Postelja je bila pregrnjena s pisano plahto, ki mu jo je bil
prinesel rajni Martin iz turke vojske za spomin. Na plahto je
poloil najprej prazniko obleko, nato perilo; ko pa je zael
zgibati plahto in vezati culo z mono vrvjo, se mu je storilo
hudo pri srcu. Zgrabilo ga je v prsih, vzdignilo se mu je v grlu,
udno kakor nikoli. Zato je Jernej pokleknil pred razpelo in
se je pokrial in se sklonil globoko, tako da je elo naslonil na
blazino.
Oe na, kateri si v nebesih tvoje pravice iem, ki si jo
poslal na svet! Kar si rekel, ne bo oporekel; kar si napisal, ne
bo izbrisal! Ne v ljudi ne zaupam, ne v svojo pravico ne za-
upam, v tvoje pismo zaupam. Oe na, kateri si v nebesih
neskonno si usmiljen, daj berau vbogajme; neskonno si
BESeDA
30
HLAPEC JERNEJ
pravien, daj delavcu plailo! Oblagodari hlapca, ki je pravice
laen in ejen, nasiti ga in napoji! Samo ukai, pa bo iva tvo-
ja beseda in bo napolnila vsa srca, da bodo spoznala pravi-
co! Oe na, kateri si v nebesih ne izkuaj jih predolgo,
dotakni se s prstom njih oi, da bodo udeno izpregledale;
in tudi svojega hlapca ne izkuaj predolgo, ker je e star in
nadloen; in potolai ga, ker je potrt in slab od bridkosti! Oe
na, kateri si v nebesih
In Bog ga je potolail in bridkost je izginila in mirno je bilo
njegovo srce.
Tako je Jernej vstal, zadel je preko rame culo in kornje,
vzel je v roko gravo romarsko palico in se je napotil. Na pra-
gu se je pokrial.
Sreen hodi, Jernej, e je boja volja, da nastopi to pot;
in sreen se povrni!
Od dale je ugledal Sitarja, ki je stal kraj senoeti.
Odpusti jim! je rekel Jernej v svojem srcu in je iztegnil
roko v slovo in pozdrav.
Brez sovratva na pot; teje je v srcu sovratvo nego brid-
kost; brez sovratva s pota obe roke mu stisni v pozdrav,
za roko ga pelji v hio, kakor sina, ki je zablodil!
e se je ozrl na hio in po polju, po senoetih, lokah in dalj-
nih panikih, in je el v dolino.
Velika in lepa hia je sodnija, sredi trga stoji v Dolini, dolgo
vrsto oken ima, visoka vrata in nad vrati cesarskega orla.
udno in sitno je bilo Jerneju, ko je stopil v prostrano veo;
strah ga je bilo tistega kraja, ki je bil poln jeze in kletev, hu-
dih in krivinih pravd in krivih priseg.
Naproti mu je priel sluabnik, suhljat, upognjen starec, ki
je nesel pod pazduho velik sveenj rumenih papirjev.
BESeDA
31
HLAPEC JERNEJ
Bog daj dober dan! je rekel Jernej in se je odkril.
Kaj bi rad? je vpraal sluabnik godrnjaje in je premeril
Jerneja s emernim in neprijaznim pogledom.
Kaj da bi rad? se je nasmehnil Jernej in je gledal na suhl-
jatega sluabnika globoko dol, dolg do stropa, kakor je bil.
Nikogar ne mislim spraviti na vislice, verjemite! Kaj bi lo-
vek po nepotrebnem alil loveka? Drugi naj se pravdajo,
drugi naj prisegajo in kolnejo, Jernej se ne bo pravdal! Le po-
sluajo naj in naj razsodijo, brez jeze in brez zlega! Zauden
in zlovoljen je gledal krivenasti sluabnik.
Kaj blebee? Koga ie?
Pravinega sodnika!
Sluabnik se je namrgodil, pokazal je z dolgim kazalcem
na stopnice in je el.
Culo in kornje na rami, palico v roki, je stopal Jernej poa-
si po temnih stopnicah. Priel mu je naproti majhen, koi-
ast kmet, ki je mahal z obema rokama in je bil v obraz ves
zaripel od jeze.
Razbojniki! Razbojniki! Razbojniki!
Jernej se je hudo zaudil.
Kdo je razbojnik?
Koiasti kmet je hitel mimo in ni ni odgovoril.
Jeznorit lovek! je pomislil Jernej in je zmajal z glavo.
Med pravine sodnike je el, pa je nael razbojnike!
Stal je na hodniku in ni vedel, na katere duri bi potrkal. In
ko je stal in gledal, so se odprle duri na steaj. Zelo dolg in
zelo suh lovek, rno obleen, kozjebrad, je stopil iz izbe, el
je mimo in je pustil duri odprte.
S klobukom v roki, plah in radoveden, je pogledal Jernej v
izbo. Tam za leseno pregrajo, za veliko, s papirji obloeno
BESeDA
32
HLAPEC JERNEJ
mizo je sedel sodnik; debel, pleast gospod z dolgimi brki in
nejevoljnim obrazom. Za drugo mizo je pisal mlad pisar.
Sodnik je vzdignil glavo in je pogledal postrani na Jerne-
ja.
Kaj pa je?
Z opreznim korakom je prestopil Jernej prag.
Pravice iem, krivico toim! je rekel Jernej. In mislim,
da sem priel na pravi kraj!
Pisar je nekoliko okrenil glavo in se je nasmehnil, tudi sod-
nik je privzdignil obrvi.
Le br povejte!
Jernej je zvrnil culo in kornje na klop, stopil je k pregraji
in se je naslonil nanjo z obema rokama.
Sodnik, jaz nisem hudoben lovek, nikomur ne privoim
zlega, tudi tistim ne, ki so mi po krivem storili. Pravico meni,
drugim ne krivice in ne hudega povraila to je pravda po
boji volji! Zato ne maram, da bi gnali Sitarja iz hie, s culo
in kornji na ramah, kakor sem el jaz; kaj ele, da bi ga vkle-
pali in ga gnali skozi vas in ga metali v jeo! Tudi okarati ga
ni treba pred drugimi ljudmi, zakaj ualjen bi bil naj sam
opravi s svojo vestjo! Pravico, komur pravica krivinemu
pa usmiljeno prizanaanje in odpuanje!
Strmela sta obadva, sodnik in pisar.
Kaj se ti blede, lovek kranski? je vzkliknil sodnik. Kaj
nisi ti Sitarjev Jernej s hriba?
Tisti sem! je pokimal Jernej urno. tirideset let sem e
tisti Sitarjev Jernej s hriba! Ampak mladi si je nekaj izmislil
recimo, sodnik, da si je za alo izmislil, le iz porednosti in
preernosti: Na, Jernej, je rekel, povei culo in vzemi romar-
sko palico in pojdi! Ne, recimo, voli kupavat, ali seno proda-
BESeDA
33
HLAPEC JERNEJ
jat temve na levo pojdi, ali na desno, ali kar naravnost, ka-
mor se ti pot bolj zlona zdi; in nikoli se ve ne povrni! Zdaj
si star, in ker ti je hrbet e upognjen, ker se ti kolena e tre-
sejo zdaj pojdi! Tako je rekel vi pa odprite bukve, sod-
nik, in razsodite po pravici!
Pisar se je nagnil preko papirjev in se je smejal, da so se mu
plea tresla; sodnik je nagubanil elo.
Kaj torej aka tukaj? emu si priel?
Od uda je odprl Jernej usta in je molal.
emu da si priel? je vpraal sodnik tako osorno in je
gledal tako mrko, da je Jernej izpustil pregrajo ter upognil
hrbet e nije.
Saj sem razloil svojo zgodbo po vrsti, brez lai in brez
olepav: tako se je godilo in ni drugae. Kaj bi e pripovedo-
val, emu bi prevekaval? Vaa je sodba in beseda, ne moja!
Vi ste zdravnik; pokazal sem rano, pa jo zacelite!
Zmerom bolj se je udil sodnik in zmerom bolj osorno je
gledal; tudi pisar se je smejal zmerom bolj.
Ne utegnem, mo, je rekel sodnik, ne utegnem, je re-
kel, da bi se pogovarjal z vami o steklem polu in o jari kai!
Kar imate povedati, e kaj imate, povejte brez ovinkov, dru-
gae pa se izgubite!
Tako je rekel sodnik, Jernej pa ni razumel, prestopal se je
z noge na nogo, popraskal se je za uesom in ni vedel, kaj bi.
Kako, sodnik? e stopim k tacunarju, da bi kupil tobaka
kaj mi bo ponujal soli? Priel sem vpraat za pravico, vi pa:
emu si priel? Razloil sem svojo pravdo, vi pa: Kaj blebe-
e? Nisem priel kupavat soli, gluhi tacunarji, tobaka mi
dajte!
BESeDA
34
HLAPEC JERNEJ
Vrnil se je emerni suhljati sluabnik z drugim, e vejim
svenjem papirjev pod pazduho.
Ti, Krunik, mu je ukazal sodnik, primi tega loveka za
roko in mu pokai, kje da so stopnice in kod se pride na ce-
sto!
In res je prijel suhljati sluabnik Jerneja za roko, tako krep-
ko ga je stisnil, da se je Jernej zaudil: Glej, taka spetka!
Naglas pa je rekel Jernej:
Tudi nad teboj, krivini sodnik, so e sodniki; in nad vse-
mi je Bog!
Vzel je culo in kornje in palico in je el. Pred stopnicami
pa se je vrnil in je stopil z dolgimi koraki e enkrat pred pre-
grajo.
Zdaj vem, krivini sodnik, zdaj vem, kaj je rekel tisti kmet
Bog ga je razsvetlil! Ne kraj pravice preklet je ta kraj,
zavetie krivinih pravd in krivih priseg!
Zamahnil je z roko, e je hotel rei, sluabnik pa ga je su-
nil preko praga.
BESeDA
35
HLAPEC JERNEJ
IX
V
eerilo se je, ko je pomislil Jernej, kje bi poival.
Jasen in topel veer je bil, komaj toliko je pihal veter,
da se je narahlo zibalo na senoeti in da je tiho poumevalo
v gozdu. Tja se je napotil Jernej, kjer je pozdravljal s hriba
smrekov gaj, prijazna Tinica, zavetie in tolaba vseh za-
ljubljenih in vseh brezdomnih. Mimo polja se je vila zlona
pot, preko panikov v zeleno reber. Poasi je stopal Jernej, ker
je bil truden in ker je bilo njegovo srce bridkosti polno. Tiste
velike in hude bridkosti, ki je obla neko samega Sina lo-
vekovega, ko ni imel, kamor bi glavo poloil.
e sem kdaj alil katerega izmed vas, je pomislil Jernej,
izmed vas katerega, ki blodite po svetu brezdomni, naj se ne
spominja name s hudo mislijo! Vi trudni popotniki, bolj trud-
ni od krivice nego od strmega pota, e sem kdaj katerega iz-
med vas podil od hie, naj me ne prekolne v svojem srcu!
Teka je vaa butara; komaj sem jo zadel, e se ibijo kolena,
kloni glava do pasu. Kadar pa odloim neko, kadar bo za-
dosti pravine kazni boje, takrat le pridite, vi blagoslovlje-
ni od nesree in bridkosti; odprt vam bo hram, miza pogr-
njena, pripravljen stol!
Kraj gozda je odloil culo, legel je v travo. Vsa lepa dolina
je bila v senci; tudi Betajnova, na oni strani ob zloni rebri
slonea, je dremala. Gosposko se je svetil beli Sitarjev dom
BESeDA
36
HLAPEC JERNEJ
izza jablan; zdelo se je Jerneju, da mu meika, da ga preerno
pozdravlja.
e ti zadremlji! je rekel Jernej. Zadremlji, pa naj se ti
nikar ne sanja o krivici! Lepo se pripravi, da me v svatovskem
oblailu sprejme neko in pozdravi! Ni jeze ne bodi med
nama, ne pojdiva narazen z grdim pogledom in hudo bese-
do blagoslov boji s teboj!
Take blage in usmiljene so bile njegove misli, bridkost nje-
govega srca pa ni bila manja. Zakaj samota je bila naokoli in
mrailo se je; v smrekah je umelo, tam so se pogovarjale
blodne due.
Bog vam dodeli poitka in tolabe! je molil Jernej. Ka-
kor je pravien, tako je usmiljen; vam vsem pride ura, ko bo-
ste gledali njegovo glorijo; in ura pride tudi meni, greniku!
Po stezi je priel neverni tudent, ugledal je Jerneja od da-
le in se je napotil naravnost k njemu.
Kako se pouti, Jernej, ob romarski palici? je vpraal.
Bog je vedel, zakaj mi je naloil breme kdo bi se prere-
kal z njim? je odgovoril Jernej.
Tudi tudent je legel v travo.
To je namre moj dom, kjer lei! je rekel. Velik je ta
dom, brez zidov in brez mejnikov; ni treba, da bi se sosed
umikal sosedu, za vse je dovolj prostora! Tudi streha je viso-
ka; kakor si dolg, se ti ni treba priklanjati! In vse to prostra-
no bogastvo brez davkov in brez doklad! Ne pritoujva se,
Jernej; kjer so ljudje krivini, tam je Bog pravien! Dali so
nama palico, pokazali so nama nezaeleno pot Bog pa na-
ma je odprl dom tako imeniten, kakor ga je dodelil samo po-
potnikom in romarjem!
Jernej se je ozrl nanj z usmiljenim oesom.
BESeDA
37
HLAPEC JERNEJ
Velika je pa krivica, ki si jo okusil, teka je pa bridkost,
ki jo nosi v srcu! Kako bi drugae govoril besede, ki se ti sa-
memu rogajo v obraz, kako bi imenoval Boga, ko ne misli
nanj?
Pomolal je tudent, gledal je v nebo, ki se je tiho temni-
lo, nato se je nasmehnil.
Ve usmiljenja je imel Bog z menoj nego s teboj, Jernej!
Meni je razodel krivico od zaetka, tebi ele navsezadnje. Jaz
sem ivel v zmoti komaj pol ure, ti celih tirideset let! Mene
so pahnili brez posebnih komedij kar naravnost na cesto pra-
vega spoznanja, ti pa si hodil tirideset let po krivem potu
dolga bo pot nazaj, o Jernej! Glej, Jernej, komaj sem iz-
pregledal, so zaeli mlatiti po meni, nebogljenem otroku, kar
s cepci! Kamor sem se prestopil, sem dobil brco v pozdrav.
Krepko, Jernej, krepko so mi vtepli v koo pravo spoznanje,
krepko vtepli postavo in zapoved: da je pravica ustvarjena za
tiste, ki so jo ustvarili. Kaj mi je potreba zdaj tobe in prav-
de, kaj prerekanja z Bogom in z ljudmi? Najveji zaklad je
spoznanje, pa e je vtepeno s cepci! Kaj pa ti zdaj namera-
va, Jernej?
K pravinim sodnikom se napotim, e rano se napotim,
zdaj pa bom spal!
Le zadremlji, ti trudni otrok, lahko no! Ampak e to
mi povej: kod pa bo iskal teh pravinih sodnikov?
K tistim pojdem, ki so poklicani, da sodijo po pravici in
postavi. Bog je poslal pravico na svet in ni pustil, da bi jo lju-
dje zaklepali v skrinjo; tudi ne pusti, da bi oitno pljuvali na
njegovo zapoved! Bog je usmiljen, ne bo do zadnjega izkual
hlapca Jerneja, ki mu nikoli ni storil alega!
Trdna je tvoja vera, Jernej, in velik bo greh, ki ga bodo
BESeDA
38
HLAPEC JERNEJ
storili nad teboj! akal bom, Jernej, da se povrne. Rad bi te
videl, rad bi videl starca, ki bo stal sredi ceste razcapan in
gologlav in bo preklinjal, odraslim v pohujanje, otrokom v
zasmeh. e to povej, Jernej: kaj bo storil, kadar se povrne in
ne bo pravice ne pri Bogu ne pri cesarju?
Kaj bi ti storil, tudent, e bi zdajle kar ne bilo ve tega
neba in ni ve teh zvezd, ki gledajo na naju, in te doline ne
ve in ne tebe ve in ne mene? O, kako brezbone so bile tvo-
je besede, in kako hudo je storila krivica s tvojim srcem! Moli,
tudi jaz bom molil!
Gledala sta v nebo s iroko odprtimi omi. Temna je bila
dolina, nebo pa je bilo zmerom svetleje; rdilo se je na vzho-
du, tam so zvezde ugaale, velik in rde je vstajal mesec.
BESeDA
39
HLAPEC JERNEJ
X
J
ernej se je napotil v Ljubljano. Pretel je svoje premoe-
nje in veliko je bilo: skoraj vsako leto je prihranil en goldi-
nar. Preden je el, se je e ozrl v dolino in se je odkril in po-
krial. Zgodaj je bilo, ni se e prikazalo sonce; trava je bila
rosna, hladna megla se je vzdigala iz doline. Jerneju je bilo
mraz; njegova obleka je bila vlana od rose, njegov obraz je
bil kakor umit.
Nisem e vajen tudentovega doma! je pomislil. Ne e
te rosne postelje in te visoke strehe!
In je zadel culo na rame in se je nameril med senoetmi in
njivami do ceste. Spoit je bil in je hodil z lahkim korakom,
tudi njegovo srce je bilo veselo in utolaeno.
Kaj bi trosil denar za voz? je pomislil. Dokler me nosi-
jo te stare noge, bi bil greh, da bi lenaril; in tudi greh bi bil,
da bi prosjail. e e pripelje mimo kranski lovek in po-
ree: Na, Jernej, prostora je za dva in kobila je spoita pa
prisedem v bojem imenu!
In komaj je tako pomislil, je pripeljal mimo kmet in se je
ozrl in je ustavil koleselj.
Kam pa?
Proti Ljubljani!
Prisedi do Goevja!
Jernej je prisedel.
Po kaknih opravkih v Ljubljano?
BESeDA
40
HLAPEC JERNEJ
Pravice iskat.
Kmet, zavaljen, okat lovek, je pogledal Jerneja z nezaup-
nim oesom.
Kdo pa si?
Jernej z Betajnove.
Kmet je pomislil.
Ne poznam Jerneja z Betajnove. Kateri Jernej?
Hlapec Jernej. Pri Sitarjevih sem bil do verajnjega dne.
Pa ga gre toit?
To se pravi ne maram ga spraviti na vislice, tudi v jeo
ne. Ampak razsodijo naj po pravici.
Kaj ti je storil?
tirideset let sem delal tam. In ko sem dodelal, je priel in
je rekel: Pojdi!
Kmet je pogledal mrko in je vrknil po konju.
Tako. Pa ga gre toit?
Kaj se to pravi: toit? Svojo pravdo grem razloit, naj raz-
sodijo! Pravico hoem sebi in drugim in vsem krivice niko-
mur!
Ali bo kaj opravil?
Bom. Veliko je sodnikov na svetu, postava pa je samo
ena!
Prav ni ne bo opravil!
Kmet se je tako mono okrenil proti Jerneju, da je nateg-
nil vajeti in se je koleselj skoraj ustavil.
e hoe posluati pametno besedo, hlapec, posluaj:
skoi takoj s koleslja in se napoti, odkoder si priel! Zakaj
hlapec proti gospodarju e nikoli ni ni opravil, kaj ele, e je
pravica in postava na gospodarjevi strani! Star si, lahko bi to
vedel! Ampak ve, kaj bi storil jaz, e bi me hodil hlapec toa-
BESeDA
41
HLAPEC JERNEJ
rit, po krivem ali po nekrivem? Dal bi imnu in dal bi Jakcu
vsakemu en cepec v roke in bi rekel: Zdaj pa mlatita po njem,
dokler vama roke ne omahnejo, zato da bo drugikrat razloil,
kdo da je gospodar in kdo da je hlapec! Tako bi jima rekel,
glej! Tam, ali vidi, tam pa je krma, tam bom ustavil!
Kmet je pokazal z biem na polje, krme pa nikjer ni bilo.
Zato je Jernej vzel culo in je vzel kornje, pa je skoil z voza
in se je opotekel proti jarku. Kmet je vrknil po konju, vzdig-
nil se je prah.
Jernej je gledal alosten za njim.
Kakor otrok je: dobro potico je jedel, dobro vino je pil, pa
ne pozna lakoti. Krivice ni obutil, pa ne pozna pravice. Bog
mu bo sodil po svojih postavah in po svojem usmiljenju!
Hitro se je vzdignilo sonce, kmalu je pripekalo, kmalu je bil
Jernej truden od vroine. Hodil je eno uro, hodil dve uri, noge
so otrpnile; pa je od dale, s hriba, zazvonilo poldne; in Jer-
nej je bil laen. Ni ve dolgo romal, ni ve dolgo akal, bela
krma se je zasvetila ob cesti.
Samo dvoje gostov je bilo v krmi: mlad kmet, ki je Bogu
dan kradel in je bil e opoldne pijan; in pa droben, siv in pri-
huljen starec, v obnoene cunje obleen, ki je igral na harmo-
niko in prepeval kvante. Re je bila taka, da je Jernej najprej
pozdravil, nato pa pljunil.
Le sem, le sem! je vabil mladi kmet.
Jernej ga ni pogledal in ga ni maral posluati in je sedel za
drugo mizo.
Kaj smo razbojniki? se je razjezil kmet in je izkual, da bi
naredil trezen in pameten obraz. Kam in po kaknih potih,
oka?
V Ljubljano!
BESeDA
42
HLAPEC JERNEJ
Tak v Ljubljano? Pa ne toit?
Toit!
Bog daj sree! Koga toit?
Gospodarja.
A?
Gospodar moj, pravijo, da je! Tisti kmet je rekel, ki me je
spodil z voza; in tudi upan je rekel.
Kako pa je bilo? Kako pa? Kako pa sta prila navzkri? je
hitel kmet in je bil vesel, da se je Jernej ves zaudil.
Kako? Delal sem, pa sem dodelal; mlad sem bil neko,
zdaj sem star. Pa je rekel: Pojdi!
Ho, ho, ho! se je zasmejal kmet krohotoma in je udaril
starega godca po rami. Ali si slial, Andrejec? Ali si slial?
Hlapec gre toit gospodarja!
Godec je stisnil harmoniko med kolena, da je zacvilila, in
se je zasmejal tako od srca, da so mu pritekle solze iz oi.
No, ti hlapec, ki gre toit gospodarja, glej!
Oddahnil si je kmet od smeha, odkaljal se je in je pokazal
s prstom na godca.
Glej, temu ni prilo na misel, da bi toil; zakaj pameten je
in pozna pravico. Zdaj bo e dobrih nekaj let, da sem ga spo-
dil, prav na lepem sem ga spodil, ker se mi je tako zazdelo. Pa
je vesel, pa se mu ni ne zdi, pa se mu lahko smejem, pa ga
lahko ipljem!
Vipnil ga je v laket, godec se je po otroje nakremil, za-
jecal je tenko in je visoko vzdignil kolena. Nato sta se obad-
va zasmejala.
Jernej je popil vino, kozarec se mu je tresel v roki.
Tako si se opljuval, nevernik, tako si oskrunil bojo podo-
bo!
BESeDA
43
HLAPEC JERNEJ
In je vstal nespoit, zadel je culo in je el. Skozi okno ga je
e pozdravljal preerni smeh kmetov in godev.
Cesta se je irila, v daljavi je ugledal Jernej sivi prah nad
mestom. Pa mu je prila naproti enska, otroka je drala v
naroju, opotekala se je kakor pijana in je jokala naglas. Tudi
otrok je jeal in se je ovijal matere z obema rokama okoli vra-
tu. In ko je ugledala Jerneja, je vzdignila zabuhli objokani
obraz in je vzkliknila.
Ali je to pravica, povejte mi, lovek, kdor ste!
Prijela je otroka in ga je vzdignila in ga je pokazala Jerne-
ju. Lep otrok je bil, oi pa je imel rdee in tope.
lovek, tudi pri Bogu ni pravice, ni je v nebesih! Kaj je
storil ta moj otrok Bogu, Materi boji in svetnikom? Kaj je
storil, da nikoli ne bo videl matere ne oeta? Posuila se roka,
ki ga je udarila s slepoto, sina mojega, nedolnega, brez greha
prekletega! Povejte, lovek, ali je pravica na svetu in v ne-
besih?
Objela je otroka s trepetajoo mojo, zajokala je naglas in
je la dalje.
Jernej je povesil glavo.
BESeDA
44
HLAPEC JERNEJ
XI
V
eliko mesto je Ljubljana. Hie so visoke, stoje po vrsti,
druga tik druge, ni plotov ni vmes. Vse ceste so polne
ljudi, vsak dan velika maa in procesija. Duhovnikov je toli-
ko, da bi dral lovek klobuk kar v roki. Od jutra do veera
zvoni in potrkava. Kakor po semnju hodi lovek, ne ve, kam
bi pogledal, kako bi se prestopil in koga bi vpraal.
Dolgo je romal Jernej kriem po ulicah in je ogledoval ta
uda; nato je stopil v cerkev, pokleknil je pred stranski oltar
in je dolgo molil. Vse tiho in mrano je bilo v cerkvi, lahko se
je lovek tam pogovarjal z Bogom.
Ko je Jernej odmolil, je bilo veliko in trdno njegovo zau-
panje. Morda je e dolga cesta, morda so e teka pota, s
kamenjem posuta, z robidovjem zastraena! je pomislil.
Ampak neko bo e ceste konec, neko se bodo e odprle
duri! Bog ni skril pravice, kakor skopuh svoje srebrnike! Na
sto vrat bom potrkal, stoprva pa se mi odpro na steaj!
Tako se je vrnil na cesto in je vpraal gosposkega loveka,
ki je priel mimo:
Kje so sodniki, da bi se jim pritoil in da bi jim razloil
svojo pravdo?
Najprej se je gosposki lovek zaudil, nato se je zasmejal.
Oe, poiite in izberite jezinega dohtarja, pa se bo pri-
toil in bo razloil pravdo!
Pa kaj je potreba jezinega dohtarja, e je pravica taka, da
BESeDA
45
HLAPEC JERNEJ
bi jo slepec pregledal in gluec razloil? Ne pravdam se za
mejo, ne za pot, nikogar ne maram ukaniti emu bi hodil
k sleparjem, jezinim dohtarjem? Ne pravde, pravice iem!
Dolgo boste iskali, oe! Iskali so pravice, veliko jih je bilo,
pa so obleali na poti; Pilatu pa si je umil roke!
Rekel je in se je zasmejal in je el po svoji poti.
Tudi ta je okusil krivico! je pomislil Jernej. Zakaj sme-
jal se je, ko mu je bilo do joka!
In je hodil po ulicah, izpraeval je in je iskal in je nael.
Velika hia je bila, visoka in prostrana, kakor ji Jernej e ni
videl enake. S plahim korakom je stopil v veo. Ljudje so ho-
dili tam kriem po veah, hodnikih in stopnicah; gosposki in
kmeki ljudje, moki in enske; in vsi so imeli skrb na obra-
zu in vsem se je mudilo; kakor semenj je bil. Jernej ni vedel,
e bi na desno ali na levo, po stopnicah ali naravnost. Po-
zdravil je gosposkega loveka, vpraal ga je po sodnikih, gos-
poski lovek pa je pogledal, skomizgnil je z rameni in je hitel
dalje. Tako je stal Jernej tam s klobukom v roki in ni vedel
kam. Pa so se nenadoma oglasili na stopnicah kriei glaso-
vi, debel moki glas in tenek enski.
Razbojniki! Razbojniki! Razbojniki!
Prila sta s tekimi koraki po stopnicah, obadva od srda
zaripljena v obraz. enska, prazniko obleena, je imela v
rokah denik in culo, moki pa je tolkel z gorjao po kamni-
tih stopnicah.
Od zgoraj je zaklical miren glas, ki se mu je poznalo, da je
gosposki: tako je bil sladikast in uglajen.
Premisli svoje besede, lovek, da jih pozneje ne bo pre-
miljeval!
Jernej se je udil in kakor strah mu je seglo v srce. Napo-
BESeDA
46
HLAPEC JERNEJ
til se je po stopnicah, toda el je poasi, kakor da bi nosil te-
ek tovor. e je slial od dale, kako je tolkla na kamnita ve-
na tla gorjaa kmetova.
Tudi on je rekel da je iskal pravinih sodnikov, pa so ga
zalotili razbojniki
Tako je stal Jernej vrh stopnic in je akal, da bi ga kdo ogo-
voril ter popraal po opravkih.
In res je priel mimo mlad lovek, pogledal je dolgega Jer-
neja, ki je stal tam s culo in kornji, in se je ustavil.
Kaj pa vi? je vpraal.
Tako je: ne vem, kam bi, ali na desno ali na levo, ko je hia
pravice tako velika. Povejte mi, kje so sodniki!
Mladi lovek se je zasmejal.
Sodnikov je tukaj mnogo, ljubi oe katerega iete in
emu?
Pravinega sodnika iem, ni mi do imena in obraza. Tako
je stvar: delal sem tirideset let, ustanovil sem dom in hio.
Bistro pomnite: ustanovil sem dom in hio. Zdaj presodite:
igava je jablan ali tistega, ki jo je sadil in cepil, ali pa ti-
stega, ki je klatil jabolka, ko so dozorela? Zakaj rekel je: Na,
delal si tirideset let, ustanovil si dom in hio, zdaj pa pojdi
po svetu in ii svoje pravice! Pa nisem obupal, el sem po
svetu, iskat pravice, in tako sem priel. Kam naj se napotim,
prijatelj, kje naj potrkam, ko je toliko duri.
Ni ve stal sam mladi lovek, troje e jih je stalo pred Jer-
nejem. In vsi so gledali veselo in vsi so se smejali, Jernej pa je
bil osupel in ualjen.
Povejte mi, ko vas je toliko in ko ste ueni!
Suh brada, ki je imel naonike, si je pogladil brado in se
je blago nasmehnil.
BESeDA
47
HLAPEC JERNEJ
Ali so vas klicali? je vpraal.
Kako klicali? Sam sem priel, po svojo pravico sem priel!
Kako bi me klicali, pravico mi ponujali, ko e ne vedo za
pravdo Jernejevo? Razloil bom, pa naj presodijo!
Ali imate napisano tobo?
emu napisano? Kakno tobo? Nikogar ne toim: meni
pravico, drugim ne krivice! Ne maram, da bi koga, pa e je
velik negodnik, vklepali zaradi mene, ali da bi ga obeali. Tu-
di ni potreba, da bi jezini dohtarji, malopridnei, pisali mojo
pravdo: brati znajo sodniki, ampak tudi uesa imajo, da po-
sluajo. Pokaite mi, kam naj potrkam!
Spogledali so se, ki so stali pred Jernejem, brada pa se je
vdrugi nasmehnil in je rekel:
Pojdite z mano, da vam pokaem, kje so pravini sodni-
ki!
Jernej je el z njim in vsi, ki so posluali, so li za njima.
BESeDA
48
HLAPEC JERNEJ
XII
P
rili so do duri, ki so bile odprte na steaj. V izbi je stal za
iroko mizo mlad lovek, ki je imel svetle brke in vesele
oi. Ozrl se je in je bil osupel, ko je ugledal dolgega Jerneja in
njegovo procesijo.
Brada je pokazal preko rame s palcem na Jerneja, pome-
iknil je preerno in se je nasmehnil in je rekel:
Tebi, Koir, ki si lovek humorja, priporoam in izroam
popotnika, ki ie pravinih sodnikov na tem svetu. Razloi
mu, igava je jablan: ali tistega, ki jo je zasadil, ali tistega, ki
jo je otresel?
Tako je uganjal burke s pravico bojo. Mladi sodnik pa se
ni smejal, temve namril je svetle obrvi.
emu komedije? Kdo ste vi, lovek, in koga iete? Jer-
nej je stopil blizu predenj.
Jernej sem iz Betajnove in krivico so mi storili. Zato sem
se napotil po svetu, da bi poiskal pravice, ki jo je Bog poslal
in ki jo hranijo sodniki v svojih bukvah.
Kakno krivico so vam storili? Koga toite in emu?
Nikogar ne toim, zakaj potreba ni in ne maram, da bi
trpeli ljudje zaradi moje pravice. e nasitite mene, ni potre-
ba, da bi bili drugi lani. Tako se zgodilo, kakor bom povedal;
e otrok bi razsodil, kako bi ne razsodili vi, ki ste ueni in
poznate postavo! Delal sem tirideset let na Betajnovi; ni
toliko zemlje, da bi jo z dlanjo pokril, ne na polju, ne na se-
BESeDA
49
HLAPEC JERNEJ
noeti, kamor e ni bil kanil pot od mojega ela. Tako sem
delal tirideset let in Bog je obilno blagoslovil to moje delo.
Pa je umrl stari Sitar, pa je priel sin njegov, negodnik, in je
rekel, v preerni pijanosti je rekel: Jernej, zdaj povei culo in
pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz gospodar; zdaj si dodelal,
zdaj si star in nadloen, ne maram te ve; ni ve kota zate v
domu, ki si ga sam postavil in ga varoval vsega hudega, ni ve
zate kruha, ki si ga sam pridelal; le vzemi popotno palico pa
pojdi, kamor ti je pot! Tako je rekel; je razsodil sam zoper
pravico in postavo, da je jablan tistega, ki jo je otresel, ne ti-
stega, ki jo je zasadil. Jaz pa sem el in sem se napotil iskat
pravice, ki jo je Bog poslal na svet in ki je loveka sila ne
more razdreti. Razsodite!
Tako je govoril Jernej, poasi in po vrsti, brez hinavine.
Mladi sodnik pa je poslual in je gledal alostno.
Le vrnite se, je rekel, vrnite se na Betajnovo k svojemu
gospodarju, ki je trd in krivien, in mu recite: Spoznaj pravi-
co, bodi usmiljen, daj mi kot v svoji hii, kos kruha na stara
leta! Recite mu tako, pa mu bo al in bo spoznal svoj greh in
bo storil, kakor boste prosili!
Osupel je poslual Jernej take besede; dolgo je molal.
Kaj ste sodnik?
Sodnik sem.
Pa ste razsodili po pisani in boji pravici?
Tako sem razsodil.
Visoko se je zravnal dolgi Jernej, za glavo je bil viji od sod-
nika in od lenuhov, ki so stali pred durmi.
Jaz pa reem, sodnik, da niste razsodili ne po loveki ne
po boji pravici! Kaj je Bog ukazal, da se zavali negodnik na
posteljo, ki sem jo jaz sam postiljal in ravnal trdih tirideset
BESeDA
50
HLAPEC JERNEJ
let? Kaj je Bog zapovedal, da naj pogine v jarku Jernej, ko si
je postavil lepo hio in topel hram? Odprite bukve: ne znam
brati, pa bi rad videl od dale tiste rne besede, ki so tako
naredile in zapovedale. Pokaite: tudi vezavo bi rad videl ti-
stih bukev in rno obrezo! Ali je tam zapisano, povejte: del-
al si, s krvjo si gnojil, da je visoko pognala penica, da se je ce-
dila trava od soka; zdaj pa, ko si star in nadloen, ko ni ve
krvi, da bi z njo gnojil, zdaj pojdi! e je zapisano, povejte, da
naj Jernej, kadar je napolnil shrambe in kae, hodi od vasi
do vasi, od hie do hie, v nadlogo ljudem in psom, ter prosi
vbogajme skorje kruha? To mi povejte! In e mi razloite, ka-
ko da ravnam zdaj s svojim delom, kam bi z njim: v zemljo je
zakopano, pa za klaftro globoko kako naj ga izkopljem?
Kako naj ga poveem v culo, na ramo zadenem? Mojih tiri-
deset let kako naj jih spravim, kako zauivam na zapeku?
Tukaj je cula: perilo je notri in praznika obleka! tirideset let
pretejte in premislite, koliko je to tednov in koliko ur!
Moja pamet je poasna, stara; ne znam preteti; ampak po-
vejte mi, e je to samo toliko tednov in samo toliko dni, da je
ta cula obilno plailo? Praznika obleka in platnena srajca
pravino povrailo? Tako je, recite: obilno plailo, pravino
povrailo pa bom verjel, da ste sodnik, kakor ga je Bog po-
stavil! alosten je poslual mladi sodnik, alosten je gledal
na Jernejev zagoreli, razorani obraz, na prane evlje in ob-
noeno obleko.
Ne prerekajte se s pravico, kakor je; ljudje so jo ustvarili,
ljudje so ji dali silo in oblast. Kadar vas bia, upognite hrbet
in zaupajte v Boga; e spremeni obraz, da bi je lovek ne raz-
loil od krivice, obrnite se stran in ne iite opravka z njo!
BESeDA
51
HLAPEC JERNEJ
Tako premislite, pa pojdite zbogom in storite, kakor sem re-
kel!
Ves osupel, ves prestraen je pogledal Jernej.
Torej ni pravice? Torej ste jo zatajili?
Sodnik je molal.
Zato ste jo pa zaprli v to veliko hio, da bi ne mogla v
svet? Zaklenili ste jo dvakrat, zapeatili ste jo devetkrat, da bi
se ne izgubila na cesto, da bi je ne sreal Jernej? Zato ste jo
ukradli, vtaknili v suknjo, da bi se ne razodela eljnim oem?
Ampak ukanili ste se, ko ste tako storili, niste poznali Jerne-
ja! Iskal jo bom, pa e je zakopana v zemljo tako globoko ka-
kor moje delo! Kopal bom, lopato bom vzel in bom kopal,
dokler bodo zmogle te moje stare roke! e v Dolini vam je
rekel tisti kmet, razbojniki vam je rekel po pravici. Jaz pa sem
si mislil v svoji nespameti: razbojniki je rekel, pa so pravini
sodniki: slabo je gledal, krmeljave so njegove oi; slabo je
slial, gluhasta so njegova uesa! In se e ozrl nisem za njim
in sem el. Zdaj pa v drugo, zdaj pa glasneje, tam na stopni-
cah, moki in enska: razbojniki, razbojniki, razbojniki! In
spet sem si mislil: kako bodo razbojniki v tej hii, ki je hia
pravice in pisanih postav? Tako sem mislil, pa sem se ukanil
v svoji stari pameti. Zakaj ne hie pravice, hio lai, hinav-
ine in razbojnitva ste postavili. Niste sluabniki boje be-
sede in postave, pa pa sluabniki satanovi in njegove krivi-
ce. Na krivo pot sem zabredel, na pravo krenem!
Zmerom glasneje je govoril Jernej, zmerom ve lenuhov je
stalo med durmi. Pa je priel droben, starikav pleec, in se je
ustavil in je grdo pogledal.
Kdo krii, kakor ednik na pai?
In dalje je govoril Jernej.
BESeDA
52
HLAPEC JERNEJ
Ni ne maram, da bi trpel kdo krivico zaradi Jerneja. Am-
pak razloil bom, bom toil: niso pravini sodniki, razbojni-
ki so; ni hia pravice, hia hinavine je, z lajo in hudodel-
stvom so jo oskrunili. Ne bodo vas obesili, na cesto vas bodo
spodili, s culo in palico; poruili bodo to oskrunjeno cerkev,
da ne bo kamen ostal na kamnu!
Tako je govoril Jernej in je trepetal od globokega srda.
BESeDA
53
HLAPEC JERNEJ
XIII
T
akrat pa se je zgodila krivica, kakor je svet e ni doivel.
Brkat lovek je stopil k Jerneju in ga prijel za roko.
Kaj se me dotika? je vzkliknil Jernej.
Ne brani se, Jernej, ne brani se pravici! je rekel mladi
sodnik.
Drobni pleec pa je hudo gledal in je namrgodil obraz.
Kaj uganjate komedije z njim? Kaj ga ne vidite in ga niste
sliali?
Jernej je molal od prevelike osuplosti in je el z njimi. li
so kriem po hodnikih, po stopnicah; na dvoriu pa je po-
stal Jernej in se je okrenil k tistim, ki so ga spremljali.
Moje, zdaj nismo ve v hii razbojnikov; povejte brez
hinavine: kaj kanite z menoj?
Osorno so gledali in so molali. Jerneja pa je zabolelo v
srcu od tolike krivice; in ko je el z njimi preko dvoria, je bil
nenadoma ves star in upognjen.
e ste razbojniki, pa najhuji izmed njih: povejte mi, e-
mu me alite? Tudi razbojnik ima svojo pravico in svoje po-
stave, ne krade in ne ubija brez premisleka kaj sem vam
storil?
Ni niso odgovorili; gledali so osorno in so molali.
Glejte, razbojniki; kakor ste mladi in okati in kakor je
Jernej star in slab od krivice: ko snope bi vas pometal po dvo-
riu, s pestjo bi si zapisal svojo pravdo! Ampak pavica ni
BESeDA
54
HLAPEC JERNEJ
jabolko, da bi ga s palico odklatil; in Bogu ni potreba, da bi
mu lovek pomagal. Teko je breme, ki ga je naloil, dolga je
pot, ki jo je odmeril; jaz pa pojdem in bom nosil do konca!
Take besede je govoril Jernej, ker je bilo v njegovem srcu
zaupanje tako veliko, kakor je bila velika bridkost.
Tisti, ki so ga vodili, pa so odprli duri in so jih zaklenili za
Jernejem. Izba je bila pusta; miza je bila tam, dvoje nizkih
postelj, irokim klopem podobnih; stene so bile prazne, gle-
dale so na loveka kakor slepe oi; e razpela ni bilo v kotu.
Okno je bilo omreeno.
Na eni postelji je sedel razcapan lovek; e je bil star ali e
je bil mlad, Bog vedi. Lasje so bili redki in kutravi; kozavi
obraz ni bil ne obrit pa tudi brada ni bila dolga. Pomeiknil
je, z veselimi omi je pozdravil Jerneja.
Bog daj, sosed! Kaj si ukradel?
Jernej ga je premeril z dolgim, alostnim pogledom, el je
do druge postelje, poloil je nanjo culo, kornje in klobuk,
palico pa je postavil v kot.
Razcapanec se je smejal zmerom bolj veselo in prijazno;
potepuh je bil, kakor bi ga lovek ne sreal rad na cesti.
Kaj tiho, oka? Pravino je, da se pokorimo za grehe; ve-
seli bodimo pravice, e je sladka ali grenka, in pojmo aleluja
sodniku!
Jernej je sedel na posteljo; oprl je komolce ob kolena, ob-
raz v dlani.
Kakno krivico so tebi storili? je vpraal.
Potepuh se je od srca zasmejal.
Krivico? Nikakrne krivice! Kradel sem, pa so me prijeli in
so me gnali in so me zaprli. Tako je bilo vse v redu in kakor
se spodobi. Kaj naj bi mi dali povrhu e drugi cekin, ko sem
BESeDA
55
HLAPEC JERNEJ
enega zasail? Saj je dovolj, da so mi dali posteljo in kosilo.
Postelja res ni bogve kaj, tudi kosilo bi lahko bilo bolje; am-
pak dokler se nisem potepal in dokler nisem kradel, e take-
ga kosila nisem imel in tudi take postelje ne! Zato sem si re
nekoliko premislil in zdaj se mi ne godi slabo. Kaj pa ti,
oka? Ali si ele na stara leta zael, da se tako pusto dri?
Jernej je gledal v tla in je molal, potepuh pa je veselo go-
voril.
Lei pa teek greh na vesti, naj lei pogrnjen in zaklen-
jen! Kesanje bodi kesanje! Ampak bridkosti bridkosti
ni treba! Glej, jaz sem maloprid, negodne, nadleno moto-
vilo, ki se vrti pred nogami spodobnim ljudem. Pa nisem ni
alosten. Kaj bo jutri z menoj, kaj pojutrinjem? Jutri me bo-
do sodili, pojutrinjem me bodo zaklenili in kam potem?
Kam me bodo gnali? Tja me bodo gnali, kjer imam na vsem
prostranem svetu najmanj opravila! V tisto vas, med hribi
zakopano, kjer me je Bog v svoji noravosti poklical med lju-
di! Kdo je tam: oe, mati, brat, sosed? Pogani so tam, bolj tuji
in odljudni kakor mestna gospoda! Kdo jim pozna obraze,
kdo jim razume jezik? Ni, tja me eno; tam, pravijo, da sem
doma! Zakaj sem tam doma, to Bog razsodi; prav tako lahko
bi me gnali v Koromandijo pa bi rekli: doma si v deeli Koro-
mandiji, ne sme se ganiti drugam! Jaz pa bi rad bil v Ljublja-
ni doma, v Ljubljani mi je pogodu. Kam pa bodo gnali te-
be?
Gnali? se je zaudil Jernej. Nikamor me ne bodo gnali!
Jaz imam svoj dom in svojo pravico!
Potepuh je visoko vzdignil nogo, poloil je kolena navzkri
in se je veselo smejal.
emu pa si kradel?
BESeDA
56
HLAPEC JERNEJ
Kaj kradel?
Jernej je vzravnal ivot in je poloil roke na kolena.
Nisem kradel! Svoje pravice iem in nael jo bom! Zakle-
nili so pravico razbojniki, tudi mene so zaklenili, ampak pri-
la bo ura in duri se bodo odprle!
Potepuh se ni ve smejal naglas, samo v razrite brke se je
smehljal, kakor se odrasel lovek smeje otroku.
Pa so te zaklenili? Pa se duri odpro?
Pa se odpro!
e bolj se je smejal potepuh; na steaj je odpiral usta, ves
ivot se mu je tresel, glasu pa ni bilo.
Zdaj ti verjamem, da res nisi kradel! Kdor zaupa v pravi-
co, ni kradel ne ubijal. Ampak gorje tebi, ki nisi ne kradel ne
ubijal in si vendarle priel s pravico navzkri! Hud in samo-
paen gospodar je pravica, ne da si oporekati. e ti je nedol-
nemu natovorila uboj, tedaj si ubijal, pa konec besedi! e ti
je natovorila krade, si kradel z obema rokama! Pa reci, da si
nedolen, pa reci, da nisi ubijal, nisi kradel joj tebi! Zme-
rom je bolje, da pridene kar na lepem e par ubojev in kra-
deev, zakaj pokazal bo ponino in skesano duo. Pravici pa
so prikupne take due, pa e so vse ciganske in z grehi ob-
loene; zakrknjenih src ne mara, po nedolnosti ne vpraa.
Mene posluaj, po meni se ravnaj. Jaz izhajam z njo prav po-
teno; kakor soseda sva, ki se asih malo sporeeta, drugae
pa ivita, kakor je Bog ukazal. Danes me ukani ona, jutri jo
ukanim jaz, pa sva obadva zadovoljna. Kadar me zaloti po
nekrivem, se ne cmerim in ne delam pustih obrazov, temve
greim takoj in natanko v toliki meri, da je stvar poravnana.
Tako izhajamo s pravico mi uenjaki in modrijani. Ne prere-
kaj se z njo, posebno e si nedolen, se nikar ne prerekaj!
BESeDA
57
HLAPEC JERNEJ
Razloi mi svojo pravdo, da ti priskoim s koristnim na-
ukom!
Jernej mu je razloil svojo pravdo, potepuh pa se je sme-
jal, da je bil ves solzen. Strmel je v Jerneja z debelimi omi,
kakor v zamorca na semnju, zibal se je v ivotu in se je tolkel
z dlanmi po kolenih.
Kadar te izpuste, Jernej, kar z menoj! Razkazoval te bom
po svetu, po semnjih te bom vodil, po egnanjih bova hodi-
la, pred cerkvijo te bom kazal. In dobro se nama bo godilo,
Jernej! Morda se nama e pripeti, da sreava pravico, tisto, ki
jo zalezuje; tudi jaz bi jo rad videl. In kadar jo sreava, poj-
de z nama, na semenj in na egnanje. Komedijantje bodo raz-
dejali otore, Talijan pojde z opico v tuje deele, kamela bo
osramoena, medved zanievan. Ali mi trije, ti, Jernej, tvoja
pravica in jaz uenjak, mi trije si bomo nabrali cekinov, da
bomo iveli bolj veselo, kakor je ivel sam Kurent!
Jernej pa je gledal mrko in alostno, nobena guba se ni ga-
nila na njegovih licih.
Ne izkuaj Boga! je rekel. Hudo breme ti je naloil, da
je tvoje srce omagalo in da govori bogokletno v svoji malo-
dunosti. Krivico si izkusil, ni pravice: in pravi, da ni pra-
vice na svetu; kamen so ti dali namesto kruha: in pravi, da
ni kruha na svetu. Bog je ustanovil postavo; boja beseda pa
ni kakor denica, ki jo do veera popije suha prst; iva je, ka-
kor je bila prvi dan, in e je zaupanje v tebi, jo bo slial in bo
obilno poplaan za vse trpljenje!
Potepuh se ni ve smejal, pogledal je Jerneja z zaudenimi
omi.
Ne bi bil rad v tvoji drubi, sosed; e ponoi se bom obr-
nil v steno, zakaj popotnik sem in vidim v temi. Tolabe ni
BESeDA
58
HLAPEC JERNEJ
veliko v tvojih kranskih besedah, pa pa ali ve, sosed,
kaj bi storil, e bi te tako poslual in bi se tista tvoja vera iz-
lila vame? el bi in bi najprej ubil sodnika in njegove pomo-
nike, nato e nekaj drugih ljudi, zakaj vsi so moji hudobni
sodniki e od rojstva; naposled bi zagal e to hio, pa bi re-
kel: Glejte, Bog je poslal pravico na svet, jaz sem slial nje-
govo besedo, pa sem napravil po njegovi zapovedi! Tako
bi rekel in tako bi storil, e bi bila tista vera v meni, kakor je
v tebi. Ampak Bog me ni ustvaril za aposteljna, zato sem raji
bera. Pravica me tepe, jaz se ji smejem, pa je vse v redu. Lah-
ko no!
Tudi tebe se bo e usmilil Bog, tudi ti bo e kleal in jo-
kal! je rekel Jernej. Zakaj bolj mirno je srce v joku nego v
smehu; in solze umijejo ves greh in vso krivico!
Tako sta se pogovarjala potepuh in Jernej; in znoilo se je,
obadva sta utihnila; potepuh je bil nejevoljen in se je obrnil
v steno, Jernej je kleal pred posteljo in je molil dolgo moli-
tev. Truden je bil, breme ga je potisnilo nizko k tlom, vere
njegove pa ni omajalo.
BESeDA
59
HLAPEC JERNEJ
XIV
K
omaj se je Jernej zbudil, so prili in so ga gnali dalje, sam
ni vedel kam.
Udari, apostelj, udari! je zaklical potepuh za njim, ko so
se zapirale duri. Jernej ga ni slial, molal je, povesil je glavo
ter je el, kamor so ukazali.
Kam me enete? To povejte!
Molali so vsi in so gledali mrko, kakor rni uvarji Kristu-
sovi.
Jerneja ni bilo strah, ampak nemirno in hudih misli polno
je bilo njegovo srce; zakaj tako se mu je zdelo, kakor da ne
vidi ve dobro in ne slii ve natanko; in kakor da je ez no
oslabela njegova pamet. Spoznati ni mogel, kaj je storil tujim
razbojnikom, da ga gonijo od duri do duri; premisliti ni mo-
gel, kod ga vlaijo tako mole in strahotno; ni mogel ugani-
ti, kaj nameravajo z njim, pravice eljnim: Kakor da je v me-
sto zablodil, koder ni hodil e nikoli, med ljudi, ki jim ni ra-
zumel ne govorice ne postav; vpraaj jih, pa ti ne bodo od-
govorili; njih pravica ni tvoja pravica, njih Bog ni tvoj Bog.
Potrebno je, Boj je ukazal, strma in kamnita je pot do pra-
vice! je rekel Jernej v svojem zaupanju in je povesil glavo in
je el z njimi. Zakaj vedel je, da je neko ceste konec in da Bog
ne odvrne za zmerom oi od svojih hlapcev.
Vodili so ga in gonili, kakor neko Gospoda od velikega
duhovna do velikega duhovna, od sodnika do sodnika; izpra-
BESeDA
60
HLAPEC JERNEJ
evali so ga, Jernej pa je odgovarjal po pravici, brez srda in
brez oabnosti. Mnogo gospode je videl in mnogo biriev.
Hudo so govorili z njim, mrko so gledali nanj, pehali so ga in
suvali od duri do duri; Jernej pa ni krial in ne grozil, zakaj
isto je bilo njegovo srce in njegova vera je bila trdna. Tudi se
ni upiral, ko so ravnali z njim kakor z bolnikom in kakor z
otrokom; zanievanje in zasmeh je trpel zaradi pravice. Ni se
rotil in ne pritoeval, ko so rekli, da je bolan na duhu in da je
bebast otrok v svoji pameti.
Bog jih bo razsvetlil in jim odpustil! je pomislil Jernej.
Kadar bo konec te poti in bo razodeta pravica, se bodo
spogledali in bodo osramoeni spoznali svoj greh. Kakor Bog
ni skril pravice, tako tudi resnice ni skril; in volja njegova je,
da blodijo v temi pred jutrom spoznanja!
Zaupanja polno je bilo njegovo srce; telo pa je bilo staro in
slabo in se je krivilo pod teo krivice in bridkosti. Ko je stal
Jernej poslednjikrat pred sodnikom, je bil globoko upognjen
v tilniku in v pasu, roke so se mu tresle in kolena so se mu
ibila; cule prej ni util, nenadoma se mu je zazdela teka in
nerodna. Zakaj devet dni je bilo, da je romal Jernej od praga
do praga, od sodnika do sodnika, od krivice do krivice; kakor
so ga gonili in brez milosti zaklepali med potepuhe in rokov-
njae.
Pred neprijaznim sodnikom je stal, pred hudookim, e-
mernim starcem.
Zdaj hodite zbogom in se ne prikaite ve! je rekel sod-
nik.
Jernej pa je stal pred njim in se je udil in se ni prestopil.
Kaj je to konec te alostne poti, kaj tako ste razsodili na-
vsezadnje? je vpraal in glas se mu je tresel kakor greniku
BESeDA
61
HLAPEC JERNEJ
pred Bogom. emu torej, o gospod emu vse to trpljenje,
kaj ste poeli z menoj?
Sram bi te lahko bilo, da se na stara leta potepa po sve-
tu ter nadleguje ljudi in gosposko. Spravi se v rodni kraj,
moli in misli na smrt!
Jernej je strmel; priblial se je neprijaznemu sodniku s pla-
him korakom, govoril je tiho in ponino.
Nisem, mislim, slial dobro, pa nisem natanko razumel;
zakaj star sem, sluh odpoveduje, spomin je slab. Kaj ste res
tako razsodili navsezadnje: pojdi in ne prikai se ve? Tako
razsodili mojo pravdo v imenu Boga in cesarja? Kaj ste me
zato pahnili med tatove in razbojnike, da ste po dolgem ue-
nju iztaknili tako modrost? akal sem v trpljenju in zaupanju,
vi pa ste stali za durmi in ste se smejali mojemu zaupanju.
Saj nisem dobro slial, saj nisem natanko razumel; tako niste
ravnali, taka ni vaa sodba, sodniki!
Le pojdi, le br se okreni, ne prerekaj se s pravico! je uka-
zal sodnik. In hvali Boga, da umrje na kranski postelji
namesto med norci, kamor sodi!
Ubog in slab je bil Jernej, ko je slial te besede.
Tako ste se rogali meni, starcu; Bog vam odpusti! je re-
kel in se je okrenil.
Samo devet dni se je prerekal Jernej s pravico in njenimi
aposteljni, pa je bil za dve pedi bolj upognjen, ko je el pre-
ko dvoria, in glava se mu je tresla.
Stopil je na cesto, zunaj je bil svetel dan. Samo neprijazni
tujci so prihajali naproti in nikogar ni bilo, da bi ga Jernej
vpraal in se mu potoil. Vse veliko mesto je bilo polno kri-
vinih sodnikov; kdor ga je videl, se je ozrl nanj kakor na hu-
dodelca, ni mu privoil besede, ne prisodil pravice. In Jernej
BESeDA
62
HLAPEC JERNEJ
je zautil v strahu in bridkosti, da je sam z Bogom. V krmo
je sedel, da bi se odpoil. Tam pa je videl na steni prelepo
podobo in vse ga je spreletelo, kakor radost in veliko upan-
je. Zakaj na podobi je bil cesar; poln pravinosti in usmiljenja
je bil njegov obraz.
emu sem hodil tod, kod sem iskal pravice? je obstrmel
Jernej. Mimo cerkve sem el k mai, pa sem zael med ne-
verne razbojnike! Ravno cesto mi je pokazal Bog, pa sem la-
zil po stezah in kolovozih in sem se pritoeval v svoji nespa-
meti! Namesto da bi el k studencu, ejen in laen kakor sem
bil, sem el pit k razbrozgani lui! Hvaljen Bog!
e preden se je odpoil, je vstal in je zadel culo in se je na-
potil do cesarja.
BESeDA
63
HLAPEC JERNEJ
XV
H
ude sanje je sanjal Jernej. Zakaj resnica ni in ne more
biti, da v istem studencu ne bilo iste vode, da bi v jas-
nem soncu ne bilo jasne lui, da v pravici, tam, kjer je usta-
novljena in potrjena, ne bilo pravice.
Dolga je bila pot, predolga za Jerneja, ki je bil star in tru-
den. Napotil se je pe, romal je skozi tuje vasi, preko nezna-
nih pokrajin. Pa so mu neko, ko je legel mrak na polje, odpo-
vedale noge in sedel je na kanton ob cesti. Priel je mimo
mlad popotnik: bos je bil in praen, pa laen tudi, oi njego-
ve pa so gledale veselo.
Kam, oe, kam?
Do cesarja!
Oj, oe, dolga je pot do cesarskega mesta in stare so vae
noge; ne dospete pred tednom dni, e romate dan in no!
Dospeti moram, preden umrjem!
Kaj bi, oe, pri cesarju?
Da razsodi po pravici, da okara in poui krivine sodni-
ke, ki so se rogali starcu!
Popotnik je zmajal z glavo, alosten je pogledal na Jerne-
ja, ki je sedel na kantonu ves star in skljuen.
Ne boste ni opravili, oe; teko je priti do cesarja!
Zakaj teko? se je zaudil Jernej. Pri cesarju je pravica
kje drugod, e ne pri njem? Kaj bom hodil k beraem kru-
ha prosit? el sem v svoji slepoti, pa so se mi smejali in ni
BESeDA
64
HLAPEC JERNEJ
jim ne zamerim. K onemu pojdem, ki ga ree po pravici la-
nim in ubogim!
Ne pridete do njega, oe!
Kaj je v izbo zaklenjen? Okoli in okoli obzidan, ograjen z
ograjo do neba?
uvarji stoje tam, nikogar ne puste do njega!
Kako? Cesarjevi cesarji, gospodarjevi gospodarji? Kaj ble-
bee v svoji mladi nespameti? Po pravico sem se napotil
kam bi se napotil nego k cesarju? Pravico deli in milost
kako bi delil skozi zaklenjene duri, skozi ograjo in zidove?
Napotim se, zakaj Bog mi je dal zaupanje, da ne omagam
pred koncem!
Hudo je bilo popotniku, ko je slial Jerneja.
Dolga in teka je pot, oe! ez visoke hribe dri, ez rav-
ni brez mej in konca. Mesec dni hodim, veliko poivam, pa
se ozrite na moje noge! Na kantonu e sedite sto klafter od
doma; e sto klafter, pa boste poivali v jarku, dolgo poiva-
li, oe! Vzemite zadnji srebrnik, ki ga e imate, oe, pa stopite
v elezni voz. Kadar boste v cesarskem mestu in boste oku-
sili veliko bridkosti, pa se spomnite name! Laje izkopljete v
kresni noi zlat zaklad nego pravico ob belem dnevu!
Tako je rekel popotnik in je el, Jernej pa je gledal za njim
ves alosten.
Tako mlad je e in tako usmiljeno je njegovo srce, pa nosi
e teko krivico na skrivljenem hrbtu! Kje mu je mati, kje sta
mu oe in brat, popotniku? Kakor list ga je odneslo preko
polja na cesto in nobeden se ne zmeni zanj in nobeden ga ne
pogleda, kadar stopi nanj s teko nogo. Na svojo mater je
mislil morda, ki koprni po njem, pa je rekel: Ni pravice na
svetu, tudi pri cesarju je ni!
BESeDA
65
HLAPEC JERNEJ
Ko se je Jernej vzdignil s kantona, se je prestrail in hudo
se mu je storilo; zakaj noge so bile kakor od kamna, niso se
hotele pogniti v kolena, niso mogle stopiti.
Hodil sem dan hoda kakor iz hie na polje! se je spom-
nil Jernej. Sto klafter zdaj, pa me sili k tlom!
Zakaj ne samo cule, tudi krivico dolgih dni je nosil na rami
in teka je bila kakor pol sveta.
No je bila, ko je stopil v krmo pred vasjo. Nezaupno ga
je pogledal krmar, neprijazno ga je pozdravila krmarica.
Jernej, ves opraen in bolan, je bil podoben berau, ki je pri-
el ob pozni uri prosit pest sena, da bi umrl na njem.
Ni me ne glejte, ni se me ne bojte! je rekel in je poloil
na mizo srebrn denar. Popotnik sem, ki gre po pravico h go-
spodarju, ker je ni nael pri hlapcih!
Kam dri pot? je vpraal krmar.
V cesarsko mesto, v cesarski Dunaj, naravnost do cesar-
ja! je razloil Jernej. Ljudje mi niso dali pravice, sodniki mi
je niso prisodili, cesar jo bo dodelil v obilni meri!
Krmar in krmarica sta se spogledala, sta se nasmehnila.
Jernej je sezuval kornje z razbolelih nog, in ko je sedel tam
sivolas, skljuen, in ko so se mu tresli nerodni koeni prsti,
je bil kakor stoleten starec, sklonjen preko groba.
Kruha mi prinesite pa kozarec vina; kar tukaj bom malo
na klopi poival; jutri pa naprezite rano, e imate koleselj, da
se popeljem do eleznega voza. Zakaj star sem e in ves tru-
den, res bi morda ne dospel do cesarskega mesta, ne dospel
ez tiste visoke hribe in ez ravni brez konca.
Hitro je poveerjal in je legel in je takoj zaspal, kakor da bi
telo omahnilo v smrt ter ugasnile nenadoma vse misli.
Takrat so se zaele hude sanje Jernejeve. Tako je bilo: Ko
BESeDA
66
HLAPEC JERNEJ
se je zjutraj vzdramil, je krmar napregel in peljala sta se z
Jernejem v neznano mesto. Tam je akal Jernej v veliki, od-
ljudni krmi, nato je pozvonilo in so ga poklicali in je stopil
v elezni voz. rno je bilo v vozu in neprijetno, kakor po
trohnobi je dialo. Tam je sedelo na klopeh mnogo tujih lju-
di, glasno so se razgovarjali in niso pozdravili Jerneja; pogle-
dali so ga izpod obrvi, kakor da je bil stopil nepoklican v tujo
izbo. Jernej je sedel na rob klopi, culo je poloil na kolena;
voz se je stresel, zabobnelo je in zakripalo, Jernej pa se je
odkril in se je pokrial.
Blagoslovi, Bog, to poslednjo pot; v tvoje roke polagam
svojo pravico!
Kam ste namenjeni? ga je vpraal sosed.
Na Dunaj.
Vzdignili so glave, zaudeni so gledali Jerneja, njegovo po-
noeno, zapraeno obleko, culo na kolenih in kornje na ra-
mi.
Poemu na Dunaj?
Do cesarja.
Tedaj niso ve gledali zaudeni, temve zasmejali so se na-
glas. Razloi, sosed, razloi svojo zgodbo!
In ko je pripovedoval zgodbo svoje pravice in svoje teke
poti, so se smejali tako veselo, kakor da bi posluali pisano
naemljenega komedijanta na semnju.
Saj ne pleem pred vami, saj vam ne pojem pustih kvant!
je rekel Jernej in je bil osupel ob njih preernosti. Zasmejali
so se e glasneje.
Zdaj pa e razloi, sosed, kako bo pri cesarju, kaj bo po-
vedal in kako bo napravil; e to nam razloi, da bo vonja
bolj vesela!
BESeDA
67
HLAPEC JERNEJ
Kakni ljudje ste, kje rojeni, odkod doma, da se smejete
pravici kakor pijani dekli? Kateri je va Bog, da brijete norca
iz njegovih postav?
Popotniki pa so bili zmerom bolj veseli in so strmeli v Jer-
neja kakor v semanje udo. Njegov sosed je posegel v sukn-
jo in mu je ponudil steklenico.
Na ganja, sosed, da bo laje govoril, zakaj nadvse pri-
jetne so tvoje zgodbe!
Jernej ni pokusil ganja in je molal.
Kaj se je zgodilo ljudem na zemlji? je premiljeval. Ali
so hlapci krivice in njeni pajdai, da zasmehujejo pravico in
jo alijo v obraz? Ali pa so trpeli toliko krivico, da je prilo
obupanje v njih srca in ne verujejo ve ne v Boga ne v postave
njegove? Smejo se, kakor da bi iskal deveto deelo in ne pra-
vice, od Boga poslane in od cesarja potrjene!
Odhajali so popotniki in so prihajali drugi, ki so govorili
isto tuj jezik; in ko je pogledal skozi okno in je bila zunaj
svetla no in je mesec sijal, je videl isto tujo pokrajino. Zaz-
delo se mu je, da nima ve tal pod nogami, da tudi opore ni
vse naokoli; in v njegovo srce je segel uden strah.
Vpraal je soseda, napol gosposko obleenega loveka, ki
je dremal v kotu:
Koliko je e do mesta, sosed, do cesarskega mesta?
lovek je odprl zaspane oi, pogledal je Jerneja, zmajal je
z glavo in se je stisnil v kot.
Ne razume! je pomislil Jernej. In e bi razumel besedo,
bi ne razumel misli ne pravice, zakaj drugi ljudje so na sve-
tu, drugo postavo imajo in drugega Boga. Ti, ki si moj Bog
od mladega in ki sem ti zmerom zaupal, ti se usmili mene,
popotnika, tvoje pravice ejnega!
BESeDA
68
HLAPEC JERNEJ
Strah ga je bilo samega in je sklenil roke na kolenih in je
molil, da bi potolail splaeno zaupanje.Tako se je vozil ves
veer in vso no. Truden je bil, da ni mogel ganiti ne rok ne
nog, da je komaj razloil e dlan pred omi in da ni slial ve
ropotanja koles. In vse je bilo kakor hude sanje.
BESeDA
69
HLAPEC JERNEJ
XVI
N
eskonno mesto, do nebes buee, v vseh nerazumlji-
vih jezikih govoree sam strani Babilon! Kam bi se
skril lovek, kam bi pobegnil?
Jernej je taval po iroki cesti: gradovi na obeh straneh, vo-
zovi vse navzkri, gnea tujih, mrkogledih ljudi je hitela ter
se prerivala kraj ceste, kakor da bi se bilo srealo in zagozdilo
dvoje venih procesij. Koga bi vpraal, kako bi vpraal? S klo-
bukom v roki je taval med njimi in sam je util, da je zablo-
dil mednje, kakor da je bil zablodil golorok in bosonog ob
peti mai pred veliki oltar.
Kje bi se ustavil, kako bi poival? Pred omi se mu je ziba-
lo, kakor da bi bil monega vina pijan; ljudje so se mu zdeli
hudo visoki, hodili so mimo s udno dolgimi koraki, tako ka-
kor vigne senca v kolobarju, in pustno so bili naemljeni.
Tudi stopal je Jernej kakor pijan; noge so se mu ibile in so se
mu opletale; ivot mu je klonil globoko k tlom in bal se je
Jernej, da se ne zgrudi nenadoma na obraz.
Ceste ni bilo nikoli konca, nikoli procesije. Molil je in je
prosil usmiljenja, toda tako se mu je zdelo, da je Bog udno
dale, da ne sliijo nebesa molitve iz Babilona.
Dolgo je hodil, dalj ni mogel. Naslonil se je ob zid, klonil
je z glavo in koleni. Ljudje so se zadevali obenj, gledali so
nanj; droben gospod z zlatimi naoniki se je ustavil pred
njim, vpraal ga je v tujem jeziku in je el, ker Jernej ni od-
BESeDA
70
HLAPEC JERNEJ
govoril. Pa je stopil nenadoma predenj velik lovek v udno
pisani obleki, prijel ga je pod pazduho in ga je vodil.
Kam? Kam zdaj? je jecljal Jernej in je el radovoljno z
njim.
K cesarju me vodite, naravnost k njemu, da bo hitro
opravljeno; zakaj truden sem!
Ni ni odgovoril vodnik, samo z rameni je skomizgnil; za
njima pa je lo mnogo ljudi, gledali so Jerneja in njegovo culo.
Pa sta prila, Jernej in njegov vodnik, do velike hie, stop-
ila sta v veliko izbo. Tam so ga izpraevali, on pa jih ni razu-
mel; in tudi oni ga niso razumeli in mu niso odgovarjali.
Kaj bi se prerekali, kaj bi si pripovedovali in pravili? je
rekel Jernej. Ne poznamo se in se ne razumemo, nikoli se
nismo videli in se tudi nikoli ve ne bomo. Bog vas blagoslovi,
meni pa nakloni svojo pravico! Dajte, da si malo odpoijem
pri vas od te dolge poti, zakaj hudo sem truden in komaj e
me nosijo te bolne noge; nato pa pojdem dalje, ker Bog noe,
da ne pridem do konca po tem velikem trpljenju!
Sedel je na klop, culo in kornje pa je poloil na tla. Gledali
so ga in so se mu smehljali in ga niso ve ogovarjali. Komaj
pa si je malo odpoil in preden e se je vdal spancu, ki mu je
legal teko na oi, so prili, vzeli so mu culo in kornje in pa-
lico, tudi kamiolo so pretipali in preobrnili in so vzeli no in
denar: nato so ga vodili iz hie in so ga posadili v uden voz,
ki je bil zaprt na vseh straneh, kakor jea na kolesih.
Kaj poenjate z menoj? Kam dri pot? je vpraal tistega,
ki ga je spremljal. Spremljevalec pa ni ni odgovoril in se tudi
ozrl ni.
Strah je bilo Jerneja in prosil je v svojem srcu:
Nehaj, o Bog, star sem in truden, polne uljev in oteklin
BESeDA
71
HLAPEC JERNEJ
so e moje noge, ne zmorejo ve te poti! Sam si odmeril mero
trpljenja in bridkosti; meril si jo z mojo mojo in se nisi zmo-
til; samo e eno klaftro si mi odmeril, ni ve, in ne bo dopu-
stil, da omagam, preden izpolnim tvojo zapoved! Daj, da za-
sliim kmalu tvojo besedo, daj, da si kmalu odpoijem! Roke
se mi tresejo, sluh mi odpoveduje, tudi vidim e slabo od sa-
me bridkosti! Potolai kmalu svojega hlapca Jerneja, da pri-
de z veselim srcem pred tvoje oblije! Tistim, ki blodijo v te-
mi in pljujejo na tvojo pravico, pa dodeli milost in spozna-
nje!
Pripeljali so ga do druge hie, vodili so ga v drugo izbo. Tja
pa je priel lovek, ki je govoril Jernejevo govorico. Suhoten,
dolg lovek je bil, imel je tenko rno brado in naonike; po-
doben je bil jezinemu dohtarju.
Kaj pa ti? je pozdravil Jerneja neprijazno. Odkod si in
kaj pone na Dunaju? Razloi po vrsti pa ne kvasi praznih
besed!
Jernej je bil ves vesel in potolaen.
Pozdravljeni, gospod! Pozdravljene tudi vae besede, ka-
kor so bile neprijazne! Kdo bi ponujal roko loveku, ki ga ni-
koli ni videl in ki je morda kontrabantar in razbojnik? Jaz
pa sem Jernej z Betajnove in sem priel, da poiem pravice
tam, kjer jo reejo lanim!
Visoko je privzdignil obrvi jezini dohtar in je poslual ves
zauden. Jernej pa je pripovedoval svojo alostno zgodbo od
zaetka do konca.
Tako, glejte, so me opeharili, tako so mi skrivali pravico,
ko sem ejen koprnel za njo! Jaz pa sem vedel, da je ne mo-
rejo skriti, da je nespametno njih poetje, e mislijo upihni-
ti sonce. In sem jih vse ukanil in sem poslual boji glas in
BESeDA
72
HLAPEC JERNEJ
sem se napotil na teko pot, na dolgo pot do cesarja. Pri njem
je zaetek pravice, k njemu me vodite!
e enkrat ga je pogledal jezini dohtar, udno se je na-
smehnil in se je okrenil, da bi el.
Kam, gospod? je vzkliknil Jernej in spreletela ga je gro-
za.
Niste me e posluali do konca, niste e usliali moje
pronje! Kdo bo stal ob moji strani v tem stranem Babilonu?
Roko mi dajte, e ste kranski lovek, e je boja beseda v
vaem srcu, tja me vodite, kjer je pravica!
Tako se je tresel Jernejev glas, kakor da bi bile solze v njem.
Te bomo e tja spravili, kjer je pravica in pamet! je rekel
jezini dohtar in je el.
In komaj je to storil in so se zaprle duri za njim, so prili
drugi in so prijeli Jerneja in so ga odvedli. Zaroljali so kljui,
nizke duri so se odprle in Jernej je stopil v izbo, kakrne e ni
videl.
isto prazna je bila, stene so bile gole in sive. Ob zidu so
stale nizke iroke klopi, z umazanami plahtami pogrnjene;
mize ni bilo. Komaj se je Jernej ozrl in zaudil, so se zapah-
nile duri.
Troje ljudi je bilo v izbi, troje umazanih, razcapanih; njih
obrazi so bili odljudni in surovi, pogled je bil hudoben. Takih
ljudi e ni videl Jernej.
Kaj nikoli niso videli Boga? Kaj nikoli niso bili ejni pra-
vice? je pomislil strahoma. Ali je le skorja tako needna in
blatna, ali je naeta e tudi sredica?
In nato ga je spreletelo po vsem telesu, velika bolest, velik
strah.
BESeDA
73
HLAPEC JERNEJ
Pravice sem jih prosil, pa so me pahnili med tatove in hu-
dodelce!
Eden izmed njih se je vzdignil na postelji, pogledal je mrko
in je zaklical nerazumljivo besedo. Jernej je vztrepetal, el je
do klopi, ki je bila v zadnjem kotu, in se ni ozrl nikamor.
Njegove misli so bile bolne, da niso mogle do upanja, nje-
govo srce je bilo alostno, da ni moglo do molitve.
In Jernej se je globoko sklonil, skril je obraz v dlani in se je
razjokal.
Tako je bil Jernej tri dni in tri noi v tisti strani izbi, med
hudodelci in rokovnjai.
BESeDA
74
HLAPEC JERNEJ
XVII
K
o se je dramilo etrto jutro, so odklenili duri, dali so Jer-
neju culo, kornje in palico, in no in denar, in so ga od-
vedli in niso rekli besede.
Kam, ljudje boji? je vpraal Jernej in je prosil. Pa niso ne
pogledali ne odgovorili besede. Naloili so ga na voz, pa so ga
vozili vse kriem po irokih cestah, skozi um in vihar stra-
nega Babilona.
Kam, ljudje boji? je vpraal Jernej in je prosil, ko so ga
pahnili v elezni voz med potepuhe in tatove. Pa se nobeden
ni ozrl, nobeden ni odgovoril. Tisti, ki jih je spremljal, je slo-
nel v kotu in je gledal hudo, tovarii potepuhi so se smejali,
ko je zavigalo zunaj in so zabobnela teka kolesa. S plahim
pogledom se je oziral Jernej, in kakor se je oziral, so mu ne-
nadoma pogledale v obraz alostne, od solz vse zardele oi.
Krivico je okusil, po nekrivem so ga obremenili! je pre-
inilo Jerneja. Mlad je njegov obraz in poln bridkosti, ni
zlega ni v njegovem srcu!
Kam, tovari? je vpraal Jernej; oni pa je gledal in ni od-
govoril; alostna misel je la iz oi v oi.
Tako so potovali. Minil je dan in minila je no; iz kraja v
kraj, iz voza v voz, odhajali so tovarii, prihajali so drugi.
Kam? je izpraeval Jernej v globoki grozi in nobeden mu
ni odgovoril.
Ko je stopil poslednjikrat iz eleznega voza, se je ozrl in je
BESeDA
75
HLAPEC JERNEJ
ves obstrmel. Videl je tisti kraj neko, kakor v daljnih sanjah
ga je videl. Pa je vztrepetal in je vpraal emernega loveka,
ki je stal ob njegovi strani:
O lovek kranski, o sosed e more govoriti, povej
mi, kaken kraj je to?
To je tvoja domaija! e dve uri je do Resja; pot je dolga
in pusta, e ima denarja, plaaj voz!
Zakaj v Resje? je vzkliknil Jernej. Tam ni moja domaija,
ne brata nimam tam in ne sestre! Kdo me je klical v Resje,
kdo me je vodil tja?
emerni lovek je poasi privzdignil rameni, nabasal si je
pipo in je palil.
Torej pa na pot in ni sitnosti ne delaj! Do Resja te spre-
mim, tam pa Bog s teboj!
Jernej ni ve govoril. Kakor je bil truden in bolan, je stopal
z dolgimi koraki; lep je bil kraj, njive so zorele, visoka je bila
trava na senoetih, Jernej pa se ni ozrl. V tla je gledal, sive
obrvi so mu zakrivale oi.
Pot se je vila ob poloni rebri, v lepi dolini se je zasvetila
bela vas. Prila sta do upanove hie, upan pa se je prestra-
il, ko je ugledal Jerneja.
Nikoli te nismo videli, nobeden se te ne spominja, pa pri-
de na stara leta in nam naloi to breme!
Ne bom prosil vbogajme, nikomur ne bom delal nadle-
ge! je rekel Jernej. Pest sena mi dajte, da si odpoijem, ker
sem truden!
el je na hlev in je legel v seno. Leal je, dolgo ni zaspal,
pogovarjal se je z Bogom. Ni se ve pogovarjal z njim kakor
hlapec z gospodarjem, temve kakor terjavec z dolnikom.
Kar si rekel, to zdaj izpolni! Pravico si dal ljudem, pa so jo
BESeDA
76
HLAPEC JERNEJ
skrili; ni je pri biriih, ne pri sodnikih, ne pri cesarju; birii so
me pehali med hudodelce, sodniki so me zasmehovali, za ce-
sarja so me ogoljufali! Pri tebi je pravica, ti si jo poslal, ti po-
trdil, ti skrbi zanjo, da se izpolni tvoja zapoved! K tebi same-
mu se zatekam, jaz, hlapec Jernej, sam na svetu, ob belem
dnevu okraden, pravice oropan! Tvoja postava je v mojem
srcu in tvoja obljuba, tvojo besedo sem slial daj, da ne
mine moje zaupanje! Zdaj iztegni svojo roko, vsemogoni
Bog, pravini sodnik!
Tako se je Jernej pogovarjal z Bogom, dolgo v no je mo-
lil; in ko je zasvetilo jutro, je vstal in se je napotil brez slove-
sa. Hodil je dolgo, trikrat je poival; pred mrakom pa je do-
spel na Betajnovo.
Kaj je to Jernej? so izpraevali, ki so ga videli.
Razcapan je in praen, do pasu je upognjen, siv starec
kaj je to Jernej? so se udili in so gledali za njim.
Jernej pa se nikamor ni ozrl, nikogar ni pozdravil in niko-
gar ogovoril. Tudi tja se ni ozrl, kjer je stal beli njegov dom.
el je naravnost k upniku.
Prijazen gospod je bil upnik, debel in rde, in smehljal se
je.
O Jernej, o Jernej, kod si romal, da si tako star in slab?
Jernej je stal pred durmi, vzravnal je upognjeni hrbet, iz-
pod obrvi so se mu zasvetile oi.
Ni ne bom sedel, ni ne bom poival, zakaj pozno je e
in truden sem! Po svetu sem romal, od biria do sodnika,
od sodnika do cesarja. Pravice ni pod nebom, zakopali so jo
sto klafter pod zemljo, teko skalo so zavalili nanjo. Jaz pa je
ne iem ve na zemlji, birii in sodniki so zatajili Boga, izdali
njegovo besedo in zapoved. Pri Bogu iem pravice, pri njem
BESeDA
77
HLAPEC JERNEJ
samem, ki je sodnik nad vsemi sodniki! Odprite pismo, ki ste
njegov sluabnik, razloite njegovo besedo, razsodite mojo
pravdo po njegovi pravici!
upnik je stopil k Jerneju, prijel ga je za roko, zakaj usmil-
jen je bil.
Ne tako, Jernej! Veliko hudega so ti storili, nekransko so
ravnali s teboj ampak odpusti jim, kakor je Bog odpustil
tistim, ki so ga preganjali!
Jernej je izpustil upnikovo roko, gledal mu je srepo v ob-
raz, z bolno svetlimi omi, in je govoril s trdim glasom kakor
nikoli poprej.
Ne govorim o usmiljenju, o odpuanju ni o pravici
govorim! Razsodite po boji besedi, po naukih njegovih in
zapovedih! Sluabnik boji ste, iz vaih ust bo govoril, z va-
im jezikom! Ali je Bog na moji strani, ali je na strani biriev
in krivinih sodnikov to razsodite! Truden sem, rad bi e
stopil v svojo hio, rad bi legel na svojo posteljo!
Hude in krive so tvoje misli, Jernej!
Razsodite!
Ukloni se, Jernej, tudi krivici se ukloni; Bog bo sodil!
Neskonno je pravien kje je njegova pravinost? Ali je
dom moj po njegovi pravici, ali igav je? To naj razsodi, to mi
povejte, ki ste njegov apostelj!
Trd in osoren je bil Jernejev pogled, kakor od kamna nje-
gov obraz; vsa bridkost je izginila iz srca in vse zaupanje.
Ali je pravica pri Bogu, ali je ni?
Bogokletne so tvoje besede, Jernej! se je zgrozil upnik
in je stopil za korak nazaj, zakaj strah ga je bilo. e stopi
pred Boga, ne terjaj stoje, temve poklekni in prosi in jokaj!
Ne bom prosil in ne bom jokal, moja pravica je boja pra-
BESeDA
78
HLAPEC JERNEJ
vica; kar je sam ustanovil, ne bo razdiral, kar je govoril, ne bo
tajil! Dolnik je moj; ne kleim stojim pred njim in terjam!
e je bilo krvi v Jernejevem obrazu: prikazala se je nenado-
ma na elu, na licih; in ustnice so se mu tresle.
Razsodite! Tisto besedo recite, ki sem akal nanjo toliko
grenkih dni: ali je pravica, ali je ni ali je Bog, ali ni Boga!
Ob takih besedah je upnik vztrepetal, iztegnil je trepeta-
joo roko in je stopil nazaj do zida.
Stran, nevernik!
e je akal Jernej; gledal je s svetlo strmeimi omi.
Stran, bogokletnik! je vzkliknil upnik.
Poasi se je okrenil Jernej in je el; s trdimi koraki je el, ni
ve upognjen, ni ve bolan, v srcu ni bridkosti in upanja ni
ve.
BESeDA
79
HLAPEC JERNEJ
XVIII
M
railo se je, s polja so se vraali kmetje in posli. Takrat
se je prikazal petelin na Sitarjevi strehi, rde in tenak
je vignil visoko proti nebu. Nato se je prikazal petelin na
skednju, na hlevu, na upi, na obeh kozolcih; velik je bil pla-
men, segal je silen od zemlje do nebes. Goree treske so pa-
dale v kolobarju na zoree polje, kakor da bi jih metala lo-
veka roka. Tako je prigal Jernej svojo strano baklo. Ljud-
je so stali in so trepetali kdo bi gasil ta ogenj sodomski, ki
ga je gnal veter kakor gore oblak preko doline, nosil ga proti
brezzvezdnemu nebu kakor velikansko ptico z ognjenimi pe-
rutmi? Odkriti so stali tam, vsi bledi, v greh strmei, trepeta-
joi, in splaena srca so stokala jecljajoe molitve.
Pa se je prikazal med njimi dolgi Jernej, z opeenimi roka-
mi in osmojenimi lasmi. In se je zasmejal veselo.
Po pipo sem el, ljubi moji! Nisem hotel, da bi zgorela
tudi moja pipa, ki sem jo pozabil doma, ko sem el na pot. Kaj
ne gori prijazno moj dom, kaj ni lep moj ogenj? Kdor ima
pipo, naj si jo prige; dovolj je kuriva!
Vtaknil je pipo v usta, roke je uprl v boke in je gledal v
ogenj.
Jernej je zapalil!
In komaj so vzkliknili, se mu je stemnilo pred omi, opo-
tekel se je in se je zgrudil na tla.
Bijte!
BESeDA
80
HLAPEC JERNEJ
Z goreimi treskami so bili po njem, z okovanimi petami
so stopali nanj, vsi opaljeni in osmojeni.
V ogenj z njim!
Prijeli so ga, nesli so ga, krvavega, oganega, kakor je bil,
zamahnili so trikrat z njim in visoko so prasnile iskre iz pla-
mena; ko so stopili Jernejevi pogrebci iz ognja, so bili rni v
roke in v obraz.
*
Tako se je zgodilo na Betajnovi, Bog se usmili Jerneja in nje-
govih sodnikov in vseh grenih ljudi!
BESeDA
81
HLAPEC JERNEJ
ISBN 91-7301-000-6
www.omnibus.se/beseda