Mikrofoni Senzorji in zajemanje podatkov

1
Mikrofoni
Gaper Kojek
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Traka 25, 1001 Ljubljana, Slovenija
gasper.kojek@gmail.com
Microphone
In this article I wrote about microphones. I started with a
brief history of the microphone and continued that with
how they are made and wrote about different principles
and technologies that microphones use to convert sound
to electricity. The next topic was specifications, what
they tell us and what's important, after which I brought
the article to the end with a short description od different
uses of microphones.
Key words: microphone, electroacustics, transducer,
sensor, input unit
Mikrofon
V temu lanku sem za predmet Senzorji in zajemanje
podatkov obdelal temo mikrofonov. Zael sem z kratko
zgodovino mikrofona in nadaljeval s sestavo ter
razlinimi principi delovanja mikrofonov. Opisal sem e
specifikacije oziroma kaj nam razline specifikacije
mikrofonov povedo ter na kaj moramo biti pozorni,
zakljuil pa sem z kratkim opisom razlinih nainov
uporabe mikrofonov.
Kljune besede: mikrofon, elektroakustka, pretvorniki,
senzor, vhodna enota
1. Uvod
Mikrofoni so eni izmed najbolj znanih ter po vsej
verjetnosti tudi najbolj uporabljanih senzorjev. Mikrofon
bi lahko opisali kot napravo s katero spremenimo nihanje
zraka zaradi zvoka v nihanje elektrine napetosti,
opravlja isto funkcijo kot loveko uho. Po drugi strani
pa bi jih lahko opisali kot popolno nasprotje zvonika.
Mikrofone uporabljamo pri telefonih, televizijski in
filmski produkciji, megafonih, radiu, snemanju muzike in
tudi za ne akustine potrebe kot je na primer ultrazvoni
merilnik oddaljenosti. Mikrofoni so nepogreljiv del
naega vsakdana, pa e se tega zavedamo ali ne.
Slika 1: Primer mikrofona
2. Zgodovina mikrofona
Prvi, ki je uporabil frazo 'mikrofon' je bil Sir Charles
Wheatstone leta 1827. V letu 1874 je Ernst von Siemens
opisal prvi dinamini pretvornik med elektrino in
akustino energijo, iz katerega je leta 1920 nastal zvonik
in ele kasneje mikrofon. Prvi mikrofon (vodni) je nastal
leta 1876 kot del telefona. Izumitelja Emile Berliner in
Thomas Edison sta izdelala prvi ogleni mikrofon leta
1877. Edison je nadaljeval z razvijanjem oglenega
mikrofona, ki je bil uporabljen pri prvem radijskem
prenosu predstave leta 1910. Prvi kondenzatorski
mikrofon so izumili leta 1916. Dinamini in trani (ang.
Ribbon) mikrofon sta bila izumljena leta 1923. Skozi leta
so mikrofona razvijala in izdelovala razlina podjetja,
med drugim tudi RCA, v katerem so razvijali razline
smerne karakteristike in Electro-Voice v katerem so
razvili 'shotgun' mikrofon. [2]
3. Sestavni deli mikrofona
Kljub temu da poznamo ve vrst mikrofonov imajo vsi
iste sestavne dele:
Membrano, katero zvono valovanje zadane ter zaniha.
Pretvornik (ang. Transducer), kateri mehanino nihanje
membrane pretvori v nihanje elektrinega toka.
Pretvornik in membrana tvorita kapsulo.
Ohije, kateri nudi zaito in podporo membrani in
pretvorniku. Lahko ga tudi uporabimo za bolj doloeno
smerno obutljivost (directional response) mikrofona.
Elektrino vezje s katerim prilagodimo izhodno napetost
pretvornika na priakovano oz. uporabno napetost, ki jo
priakuje ostala oprema
Slika 2: Notranjost kondenzatorskega mikrofona
Mikrofoni Senzorji in zajemanje podatkov
2
4. Vrste mikrofonov
4.1. Dinamini mikrofon
Dinamini mikrofoni delujejo po principu
elektromagnetne indukcije. Zvoni valovi povzroijo
premikanje tanke membrane na katere je pritrjena majhna
tuljava, ki se premika skupaj z membrano. Okoli tuljave
se nahaja trajni magnet. Zaradi premikanja tuljave skozi
magnetno polje se v njej inducira elektrini tok (glej sliko
3). Ker je tok odziv na premikanje membrane in ker je
velikost toka odvisna od hitrosti tega premikanja ta vrsta
mikrofona spada med 'hitrostno odvisne'. Zmonost
odziva mikrofona na tranziente ter visoke frekvence je
odvisna od tee premikajoih delov. Ker se v temu tipu
mikrofona premikata membrana skupaj s tuljavo je ta
tea relativno velika, zato frekvenna obutljivost zane
padati v povpreju pri frekvencah vijih od 14kHz.
Dinamini mikrofoni imajo resonanno frekvenco, ki se
nahaja nekje v pasu med 1 in 4kHz in so po naravi
kardioidni, kar pomeni da imajo smerno karakteristiko v
obliki ledvike. [1] Zaradi svojega delovanja in zgradbe
so primerni za zelo visoke glasnosti. Ker so relativno
poceni, robustni ter odporni na vlago so zelo pogosto
uporabljeni pri nastopih in prireditvah.
Slika 3: Delovanje dinaminega mikrofona
4.2. Kondenzatorski mikrofoni
Kondenzatorski mikrofoni so uporabni za mnogo
aplikacij, od nizkocenovnih mikrofonov za otroke,
miniaturnih mikrofonov za v telefone, do
visokokvalitetnih mikrofonov za studijsko in
laboratorijsko uporabo. Kapsula kondenzatorskega
mikrofona vsebuje dve elektrino nabiti ploici, ki
tvorita kondenzator. Ena izmed njiju se lahko premika in
je zato uporabljena kot membrana, druga pa je pritrjena
in ji pravimo zadnja ploica (ang. Backplate). Te dve
ploici skupaj tvorita kondenzator z dvema elektrodama
in zrakom med njima. Ko zvok premakne membrano se
spremeni kapacitivnost kondenzatorja, ki povzroa padec
napetosti na zaporedno vezanem uporu (glej sliko 4). Ker
se pri kondenzatorskem mikrofonu premika samo
membrana (za razliko od dinaminega) je skupna tea
premikajoih se delkov zelo majhna. To je razlog za
zelo visoko obutljivost, kar pomeni da lahko z
kondenzatorskimi mikrofoni zaznavamo precej manje
premike zraka od dinaminih. Ker je tea premikajoih se
delov zelo majhna je frekvenni odziv precej bolji od
dinaminih mikrofonov. Kondenzatorski mikrofoni imajo
resonanno frekvenco relativno visoko, v obmoju od 8
do 12 kHz in so po naravi omni-direkcijski oziroma
imajo smerno karakteristiko enako krogu.
Kondenzatorski mikrofoni potrebujejo naelektreni
elektrodi kondenzatorja, kar se ponavadi dosee s
pomojo standarda imenovanega Phantom Power. Ta
standard dovaja 48V enosmerne napetosti iz naprave na
katero prikljuimo mikrofon. [1] Mikrofoni, ki za
vgrajeni predojaevalnik uporabljajo elektronke imajo
pogosto napajalnik izveden posebej, saj elektronke
potrebujejo visoke napetosti. Glede na to kako sta
naelektreni elektrodi kondenzatorja (membrana in
ploica) razlikujemo tri vrste kondenzatorskih
mikrofonov.
Slika 4:Delovanje kondenzatorskega mikrofona
4.2.1 Kondenzatorski mikrofon z enosmernim
napajanjem(and. DC-biased Condenser Microphone)
Pri tej izvedbi sta ploici oz elektrodi kondenzatorja
naelektreni z enosmerno napetostjo, zato je naboj na
kondenzatorju skoraj konstanten. Naboj ob razlinih
frekvencah niha zaradi spreminjanja kapacitivnosti,
vendar v slinem pasu to ni opazno oziroma je konstanten.
Kapacitivnost kondenzatorja (po navadi med 5 in 100pF)
in velikost zaporednega upora (100M do par deset G)
tvorita filter, ki loi enosmerno komponento in uporaben
signal. Napetost na uporu se za snemanje in nadaljnjo
obdelavo ojaa z vezjem, ki je obiajno nameeno v
ohije mikrofona. [2] Ker gre pri temu tipu
kondenzatorskega mikrofona za vezje z zelo visoko
izhodno impedanco je potrebno samo tokovno ojaenje,
medtem ko napetost ne potrebuje dodatnega ojaenja.
Spremembo napetosti lahko izraunamo po formuli:
= =
Mikrofoni Senzorji in zajemanje podatkov
3
4.2.2. Kondenzatorski mikrofon z
visokofrekvennim napajanjem (ang. RF/HF
Condenser Microphone)
Kondenzatorski mikrofoni z visokofrekvennim
napajanjem uporabljajo za naelektritev elektrod
kondenzatorja visokofrekvenno napajanje (v rangu par
MHz), katerega generira nizko umni oscilator. Napajalni
signal iz oscilatorja je lahko amplitudno moduliran zaradi
sprememb kapacitivnosti kapsule, ki jih povzroi zvok ko
premika membrano ali pa je kapsula del resonannega
vezja, ki frekvenno modulira signal oscilatorja. Ko
moduliran signal z vezjem demoduliramo dobimo avdio
signal z zelo nizkim umom in nizko izhodno impedanco.
Ker za napajanje ni potrebna relativno visoka enosmerna
napetost lahko uporabljamo manj napeto membrano.
Posledica tega je veji frekvenni odziv, ker je membrana
manj toga. Nizka impedanca kapsule botruje tudi temu da
lahko take mikrofone uporabljamo tudi v vlanih
razmerah, saj ni problemov z izolirnimi povrinami kot to
nastane pri enosmernem napajanju. [5]
4.2.3. Kondenzatorski mikrofoni s stalnim
nabojem(ang. Electret Condenser Microphone)
Tretja vrsta kondenzatorskih mikrofonov so mikrofoni, v
katerih je kapsula oziroma kondenzator naelektren e v
tovarni oz je polariziran. Ti kondenzatorji uporabljajo
feromagnetne materiale, ki se jih naelektri tovarniko.
Tako za svoje delovanje (razen za napajanje vezja) ne
rabijo napajanja, kajti naboj je na kondenzatorju
konstanten in se skorajda ne izgublja skozi as. Ta
naelektritev se dosee z poravnavo statinih nabojev v
materialu. Zaradi svoje uinkovitosti in enostavne
izdelave in zaradi tega nizke cene so to najbolj pogosti
mikrofoni v dananjem asu. Najdemo jih v skoraj vseh
mobilnih telefonih, raunalnikih in ostalih slualkah z
vgrajenimi mikrofoni, prav tako pa so v skoraj vseh
miniaturnih mikrofonih, ki se pritrdijo na obleko (clip-
on). eprav so ti mikrofoni bili vasih smatrani za nije
kakovostne se dananji kondenzatorski mikrofoni s
stalnim nabojem brez problemov kosajo z tradicionalnimi
kondenzatorskimi mikrofoni. eprav ne potrebujejo
napajanja za samo delovanje kapsule pogosto potrebujejo
napajanje za vgrajeni predojaevalnik. Le najbolji
mikrofoni tega tipa se lahko kosajo z tradicionalnimi
mikrofoni, saj jih je veina narejenih v masovni
proizvodnji za aplikacije kjer je kvaliteta na drugem
mestu (za ceno). [4]
Slika 5: Primer prepolariziranega mikrofona
4.3. Trani mikrofon (ang. Ribbon microphone)
Trani mikrofon deluje zelo podobno dinaminem samo
da je namesto tuljave v magnetno polje postavljen zelo
tanek aluminijast trak, ki je dovolj irok in lahek da ga
lahko vibrirajo premikajoe molekule zraka oziroma
zvok. Ko se membrana zaniha se v njej zaradi
magnetnega polja inducira majhen tok (glej sliko 6). Ker
za premikanje ne potrebuje loene membrane, ki bi bila
pritrjena na tuljavo je masa nije in zato je trani
mikrofon bolj obutljiv od dinaminega, hkrati pa ima
bolji frekvenni odziv. Frekvenni odziv je v veini
spektra raven, imajo pa trani mikrofoni nizko
resonanno frekvenco. Po naravi so bi-direkcijski oz
imajo smerno karakteristiko v obliki osmice. eprav oba
deluje po istem elektromagnetnem principu indukcije kot
dinamini je elektrini signal ki prihaja iz kapsule
tranega mikrofona precej ibkeji od dinaminega. [1]
Slaba stran tranih mikrofonov je ta da so precej krhki in
je z njimi potrebno ravnati zelo previdno, zato jih
sreujemo veinoma v kontroliranih okoljih kot so studii.
Trani mikrofoni ne potrebujejo napajanja, temve lahko
le ta pokoduje nekatere stareje modele.
Slika 6: Prikaz delovanja tranega mikrofona
4.4. Ogleni mikrofon
Najstareji in najenostavneji mikrofon uporablja ogleni
prah za pretvorbo zvoka v elektrina nihanja. Ta
tehnologija je bila uporabljena v prvih telefonih in se e
vedno uporablja v nekaterih dananjih mikrofonih. V
kapsuli oglenega mikrofona je med dvema kovinskima
ploicama stisnjen ogleni prah. Ploici sta na razlinih
napetostnih potencialih, zato skozi oglje tee majhen tok.
Ena izmed ploic je tanja in se lahko premika, zato se
jo uporablja kot membrano. Ko zvok niha membrano se
oglje med ploicama stiska in iri, zato se mu spreminja
upornost (glej sliko 7). Sprememba upornosti se kae v
spremembi toka, ki tee skozi oglje. Ogleni mikrofoni
imajo zelo slab frekvenni odziv in slabo zajemajo zvok,
vendar so zelo enostavni in zelo robustni, zato so bili
uporabljani v telefonih. Za razliko od ostalih mikrofonov
se lahko ogleni mikrofon uporablja tudi kot nekaken
Mikrofoni Senzorji in zajemanje podatkov
4
ojaevalec, saj lahko preko njega z majhno energijo
zvoka kontroliramo veliko veje elektrine energije. Zato
so se med drugim uporabljali kot telefonski ponavljalniki
za telefonske pogovore preko dolgih razdalj, preden so
zaeli za to uporabljati elektronke. Taki ponavljalniki so
bili realizirani tako da so mehansko spojili zvonik in
ogleni mikrofonmajhen signal iz zvonika oz
telefonskega sprejemnika je premikal membrano
oglenega mikrofona, skozi katerega je tekel velik tok, ki
se je potem poslal naprej. [2]
Slika 7: Delovanje oglenega mikrofona
4.5. Piezoelektrini oziroma kristalni mikrofon
Kristalni oziroma piezoelektrini mikrofon deluje s
pomojo piezoelektrinih materialov in piezoelektrinega
efekta. Piezoelektrini materiali proizvajajo majhno
napetost ko so podvreni pritisku. Membrana mikrofona
je tako fizino spojena z piezoelektrinim kristalom. Ko
membrana zaniha se ti premiki prenesejo na kristal, ki
zaradi spreminjajoega pritiska proizvaja majhno
napetost (glej sliko 8). Pogosto so uporabljeni tudi kot
kontaktni mikrofoni, za ojaenje akustinih instrumentov,
za zaznavanje udarcev po bobnih, s katerimi potem lahko
proimo razline elektronske zvoke in za snemanje
zvokov v okoljih neprimernih za ostale mikrofone-npr.
pod vodo pri velikih globinah in pritiskih. Tudi odjemalci
zvoka oz. pickupi, ki so pritrjeni na kobilico kitare ali
kaknega drugega intrumenta s strunami so kontaktni
piezoelektrini mikrofoni in ne magneti kot ostali pickupi,
ki jih najdemo po navadi na elektrinih kitarah. Na
zaetku razvoja so bili piezoelektrini mikrofoni
uporabljani skupaj z elektronkami, saj se njihov visoko
impedanni izhod odlino ujema z vhodno impedanco
elektronke. [2]
Slika 8: Delovanje piezoelektrinega mikrofona
4.6. Optini mikrofon
Optini mikrofoni z optinimi vlakni oz. fiber optic
microphone spreminja akustino valovanje v elektrino
valovanje z zaznavanjem sprememb moi svetlobe. Med
delovanjem svetloba potuje skozi optina vlakna iz
izvora do odbojne membrane katero osvetli. Ko
membrana niha modulira koliko svetlobe se bo odbilo
nazaj v drugo optino vlakno, ki to svetlobo pelje do
sprejemnika oziroma fotodetektorja, ki jo potem pretvori
v analogen ali digitalen signal primeren za nadaljnjo
obdelavo ali snemanje. Optini mikrofoni imajo velik
dinamini in frekvenni razpon, zelo podoben najboljim
konvencionalnim mikrofonom. Ker so ti mikrofoni
povsem imuni na vsa elektrina, magnetna in
radioaktivna polja so primerni za uporabo v okoljih, ki so
podvreni takim poljem, na primer znotraj industrijskih
turbin ali za pogovor med zdravnikom in pacientom med
uporabo opreme za magnetno resonanco. Optini
mikrofoni so tudi zelo robustni, odporni na vplive okolja
(vlago, temperaturo, ) in so skoraj neodvisni od
doline optinih vlaken, zato jih pogosto sreamo tudi
kot industrijsko in nadzorno akustino opremo. Zaradi
svojega irokega frekvennega in dinaminega odziva so
pogosto uporabljeni tudi za infrasonina (od 20Hz do
0.001Hz) merjenja, ki se uporabljajo za zaznavanje
sprememb pod zemeljsko povrino, prav tako pa se
uporabljajo za avdio kalibracijo in meritve ter posnetke
zelo visoke loljivosti. [2]
Slika 9: Optini mikrofon
Mikrofoni Senzorji in zajemanje podatkov
4
ojaevalec, saj lahko preko njega z majhno energijo
zvoka kontroliramo veliko veje elektrine energije. Zato
so se med drugim uporabljali kot telefonski ponavljalniki
za telefonske pogovore preko dolgih razdalj, preden so
zaeli za to uporabljati elektronke. Taki ponavljalniki so
bili realizirani tako da so mehansko spojili zvonik in
ogleni mikrofonmajhen signal iz zvonika oz
telefonskega sprejemnika je premikal membrano
oglenega mikrofona, skozi katerega je tekel velik tok, ki
se je potem poslal naprej. [2]
Slika 7: Delovanje oglenega mikrofona
4.5. Piezoelektrini oziroma kristalni mikrofon
Kristalni oziroma piezoelektrini mikrofon deluje s
pomojo piezoelektrinih materialov in piezoelektrinega
efekta. Piezoelektrini materiali proizvajajo majhno
napetost ko so podvreni pritisku. Membrana mikrofona
je tako fizino spojena z piezoelektrinim kristalom. Ko
membrana zaniha se ti premiki prenesejo na kristal, ki
zaradi spreminjajoega pritiska proizvaja majhno
napetost (glej sliko 8). Pogosto so uporabljeni tudi kot
kontaktni mikrofoni, za ojaenje akustinih instrumentov,
za zaznavanje udarcev po bobnih, s katerimi potem lahko
proimo razline elektronske zvoke in za snemanje
zvokov v okoljih neprimernih za ostale mikrofone-npr.
pod vodo pri velikih globinah in pritiskih. Tudi odjemalci
zvoka oz. pickupi, ki so pritrjeni na kobilico kitare ali
kaknega drugega intrumenta s strunami so kontaktni
piezoelektrini mikrofoni in ne magneti kot ostali pickupi,
ki jih najdemo po navadi na elektrinih kitarah. Na
zaetku razvoja so bili piezoelektrini mikrofoni
uporabljani skupaj z elektronkami, saj se njihov visoko
impedanni izhod odlino ujema z vhodno impedanco
elektronke. [2]
Slika 8: Delovanje piezoelektrinega mikrofona
4.6. Optini mikrofon
Optini mikrofoni z optinimi vlakni oz. fiber optic
microphone spreminja akustino valovanje v elektrino
valovanje z zaznavanjem sprememb moi svetlobe. Med
delovanjem svetloba potuje skozi optina vlakna iz
izvora do odbojne membrane katero osvetli. Ko
membrana niha modulira koliko svetlobe se bo odbilo
nazaj v drugo optino vlakno, ki to svetlobo pelje do
sprejemnika oziroma fotodetektorja, ki jo potem pretvori
v analogen ali digitalen signal primeren za nadaljnjo
obdelavo ali snemanje. Optini mikrofoni imajo velik
dinamini in frekvenni razpon, zelo podoben najboljim
konvencionalnim mikrofonom. Ker so ti mikrofoni
povsem imuni na vsa elektrina, magnetna in
radioaktivna polja so primerni za uporabo v okoljih, ki so
podvreni takim poljem, na primer znotraj industrijskih
turbin ali za pogovor med zdravnikom in pacientom med
uporabo opreme za magnetno resonanco. Optini
mikrofoni so tudi zelo robustni, odporni na vplive okolja
(vlago, temperaturo, ) in so skoraj neodvisni od
doline optinih vlaken, zato jih pogosto sreamo tudi
kot industrijsko in nadzorno akustino opremo. Zaradi
svojega irokega frekvennega in dinaminega odziva so
pogosto uporabljeni tudi za infrasonina (od 20Hz do
0.001Hz) merjenja, ki se uporabljajo za zaznavanje
sprememb pod zemeljsko povrino, prav tako pa se
uporabljajo za avdio kalibracijo in meritve ter posnetke
zelo visoke loljivosti. [2]
Slika 9: Optini mikrofon
Mikrofoni Senzorji in zajemanje podatkov
4
ojaevalec, saj lahko preko njega z majhno energijo
zvoka kontroliramo veliko veje elektrine energije. Zato
so se med drugim uporabljali kot telefonski ponavljalniki
za telefonske pogovore preko dolgih razdalj, preden so
zaeli za to uporabljati elektronke. Taki ponavljalniki so
bili realizirani tako da so mehansko spojili zvonik in
ogleni mikrofonmajhen signal iz zvonika oz
telefonskega sprejemnika je premikal membrano
oglenega mikrofona, skozi katerega je tekel velik tok, ki
se je potem poslal naprej. [2]
Slika 7: Delovanje oglenega mikrofona
4.5. Piezoelektrini oziroma kristalni mikrofon
Kristalni oziroma piezoelektrini mikrofon deluje s
pomojo piezoelektrinih materialov in piezoelektrinega
efekta. Piezoelektrini materiali proizvajajo majhno
napetost ko so podvreni pritisku. Membrana mikrofona
je tako fizino spojena z piezoelektrinim kristalom. Ko
membrana zaniha se ti premiki prenesejo na kristal, ki
zaradi spreminjajoega pritiska proizvaja majhno
napetost (glej sliko 8). Pogosto so uporabljeni tudi kot
kontaktni mikrofoni, za ojaenje akustinih instrumentov,
za zaznavanje udarcev po bobnih, s katerimi potem lahko
proimo razline elektronske zvoke in za snemanje
zvokov v okoljih neprimernih za ostale mikrofone-npr.
pod vodo pri velikih globinah in pritiskih. Tudi odjemalci
zvoka oz. pickupi, ki so pritrjeni na kobilico kitare ali
kaknega drugega intrumenta s strunami so kontaktni
piezoelektrini mikrofoni in ne magneti kot ostali pickupi,
ki jih najdemo po navadi na elektrinih kitarah. Na
zaetku razvoja so bili piezoelektrini mikrofoni
uporabljani skupaj z elektronkami, saj se njihov visoko
impedanni izhod odlino ujema z vhodno impedanco
elektronke. [2]
Slika 8: Delovanje piezoelektrinega mikrofona
4.6. Optini mikrofon
Optini mikrofoni z optinimi vlakni oz. fiber optic
microphone spreminja akustino valovanje v elektrino
valovanje z zaznavanjem sprememb moi svetlobe. Med
delovanjem svetloba potuje skozi optina vlakna iz
izvora do odbojne membrane katero osvetli. Ko
membrana niha modulira koliko svetlobe se bo odbilo
nazaj v drugo optino vlakno, ki to svetlobo pelje do
sprejemnika oziroma fotodetektorja, ki jo potem pretvori
v analogen ali digitalen signal primeren za nadaljnjo
obdelavo ali snemanje. Optini mikrofoni imajo velik
dinamini in frekvenni razpon, zelo podoben najboljim
konvencionalnim mikrofonom. Ker so ti mikrofoni
povsem imuni na vsa elektrina, magnetna in
radioaktivna polja so primerni za uporabo v okoljih, ki so
podvreni takim poljem, na primer znotraj industrijskih
turbin ali za pogovor med zdravnikom in pacientom med
uporabo opreme za magnetno resonanco. Optini
mikrofoni so tudi zelo robustni, odporni na vplive okolja
(vlago, temperaturo, ) in so skoraj neodvisni od
doline optinih vlaken, zato jih pogosto sreamo tudi
kot industrijsko in nadzorno akustino opremo. Zaradi
svojega irokega frekvennega in dinaminega odziva so
pogosto uporabljeni tudi za infrasonina (od 20Hz do
0.001Hz) merjenja, ki se uporabljajo za zaznavanje
sprememb pod zemeljsko povrino, prav tako pa se
uporabljajo za avdio kalibracijo in meritve ter posnetke
zelo visoke loljivosti. [2]
Slika 9: Optini mikrofon
Mikrofoni Senzorji in zajemanje podatkov
5
4.7. Laserski mikrofon
Laserske mikrofone zaenkrat najbolj pogosto vidimo v
vohunskih filmih, kjer lahko s katerekoli podlage prek
vejih razdalj razberejo zvoke v bliini podlage. Za
delovanje spustimo snop laserske svetlobe na okno oz
kakno drugo ravno povrino, ki je pod vplivom elenega
zvoka. Vibracije te povrine spremenijo kot pod katerim
se svetloba odbija in to spreminjanje odpite svetlobe
zaznamo in pretvorimo v avdio signal.
Noveji laserski mikrofon s pomojo dima na poti
laserske svetlobe lahko zazna zvono valovanje v zraku,
torej za merjenje ne potrebuje povrine od katere bi se
odbila svetloba. Zvono valovanje napravi majhne
turbulence v zraku oziroma dimu, kar spremeni koliino
odbite svetlobe, kar lahko zaznamo z fotodetektorjem.
Prototip takega mikrofonskega sistema je bil predstavljen
na konvenciji o avdio ineniringu oktobra 2009. [2]
4.8. Vodni mikrofon
Vodni mikrofon katerega je izumil Alexander Graham
Bell, deluje podobno kot ogleni mikrofon. Sestavljen je
iz kovinskega lonka napolnjenega z vodo zmeano s
kislino ter membrane na vrhu na katero je pritrjena igla,
ki je potopljena v vodo. S tem ko se membrana trese
zaradi zvonih valov, igla potuje skozi vodo in s tem se
spreminja razdalja med dnom lonka in iglo ter
posledino upornost. Ker sta membrana ter lonek na
razlinih napetostnih potencialih skozi meanico vode in
kisline stee tok, ki je odvisen od upornosti. Vodni
mikrofoni so bili prvi delujoi mikrofoni, vendar zaradi
nepraktinosti niso nikoli doiveli komercialnega uspeha.
Kljub vsemu pa je bil to prvi delujoi mikrofon, ki je bil
uporabljen leta 1876 v prvem telefonskem pogovoru med
Bellom in Watsonom. [2]
4.9. MEMS mikrofon
MEMS je kratica za MicroElectronical-Mechanical
System oz MikroElektrino-Mehanski Sistem. Pogosto
MEMS mikrofone imenujemo tudi ip mikrofon in
silicijski mikrofon. Membrana obutljiva na pritisk je
pritrjena direktno na silicijevo rezino oz direktno na ip,
ki obiajno vkljuuje integriran predojaevalec. Veina
MEMS mikrofonov deluje isto kot kondenzatorski
mikrofon. Pogosto imajo MEMS mikrofonski ipi
vgrajen tudi AD konverter na istem CMOS ipu, saj jih
tako laje vkljuimo v digitalne sisteme.
Slika 10: Primer relativno velikega MEMS mikrofona
4.10. Zvoniki kot mikrofoni
Zvonik je pretvornik elektrinega signala v akustinega,
oziroma funkcijsko nasprotna naprava od mikrofona. Ker
je obiajen zvonik narejen enako kot dinamini
mikrofon lahko zvoniki delujejo v 'nasprotno smer',
torej kot mikrofoni. Rezultat je mikrofon z slabo
kvaliteto, slabim frekvennim odzivom, e posebej pri
vijih frekvencah ter majhno obutljivostjo. V praksi so
vasih zvoniki uporabljeni kot mikrofoni, na primer v
interkomih, walkie-talkie-jih oz. povsod kjer kvaliteta in
obutljivost nista na prvem mestu. Zvonik pa se kot
mikrofon uporablja tudi pri snemanju bobnov, namre e
postavimo pred bas boben srednje velik zvonik in ga
uporabimo kot mikrofon lahko z njim zajamemo zelo
nizke frekvence oz sub-bas. Primer produkta oziroma
komercialno uspenega mikrofona, ki se posluuje takega
principa je Yamaha Subkick (glej sliko 11), kateri je
sestavljen iz 6,5 innega zvonika nameenega znotraj
10 innega bobna, ki deluje kot filter za visoke frekvence,
s katerim se zmanja uhajanje zvoka iz inel ter snare-a v
'mikrofon'.
Slika 11: Yamaha Subkick
Mikrofoni Senzorji in zajemanje podatkov
6
4.11. Hidrofon
Hidrofon je mikrofon namenjen za uporabo pod vodo, za
snemanje ali posluanje zvokov pod vodo. Veina
hidrofonov bazira na piezoelektrinih mikrofonih, saj so
neodvisni od vlage in temperature (dokler voda ne pride
v stik z elektrinim delom mikrofona). Hidrofon lahko
deluje tudi v zraku vendar je manj obutljiv, saj je
zasnovan za uporabo pod vodo, ki je gosteja od zraka.
Prav tako se lahko zakoplje v zemljo, vendar bo prav
tako deloval slabe, ravno zaradi razline gostote
materije, ki ga obdaja. Hidrofon je po naravi omni-
direkcijski, z triki pa se da narediti tudi direkcijske
hidrofone. Prav tako kot mikrofone se lahko hidrofone
povee v matriko, kar so s pridom uporabljali v ameriki
vojski 50ih , ko so z hidrofoni sledili ruskim
podmornicam med hladno vojno. [1,3]
Slika 12: Primer Hidrofona
5. Specifikacije mikrofonov
Kot vse naprave imajo tudi mikrofoni ve specifikacij, na
podlagi katerih se lahko odloimo za mikrofon za
doloeno uporabo oziroma jih laje primerjamo.
5.1. Obutljivost
Obutljivost nam pove kaken elektrien odziv lahko
priakujemo, e na mikrofon deluje 1Pa zvonega tlaka.
Z drugimi besedami nam pove kako 'glasen' je mikrofon.
V splonem so za isti zvok trakasti mikrofoni najtiji,
medtem ko so kondenzatorski, zahvaljujo vgrajenemu
predojaevalniku najglasneji. Obutljivost je pomembna
pri zajemanju zelo glasnih in zelo tihih zvokov.
Kondenzatorski mikrofon lahko pri zelo glasnem zvoku
hitro preobremeni sistem, zato imajo v veini primerov
vgrajeno tudi takoimenovano 'pad' stikalo, ki nam
zmanja signal za -10 do -30dB. Problemi lahko
nastanejo tudi pri zelo tihih zvokih, saj lahko um
mikrofona in celotnega sistema prevlada nad uporabnim
signalom, saj moramo zaradi tihega mikrofona posei po
velikih ojaenjih. Specifikacije obutljivosti med
mikrofoni tudi niso isto direktno primerljive, saj razlini
proizvajalci uporabljajo rahlo razline sisteme merjenja.
[1]
5.2. Frekvenni odziv
Frekvenni odziv nam pove kako se mikrofon odziva na
razline zvone frekvence, oz. kaken elektrien odziv
lahko priakujemo na razline zvone frekvence.
Frekvenne meje delovanja so podane kot meja pri kateri
pade frekvenni odziv za -3dB od vrednosti v srednjem
delu frekvennega razpona. Bolj natanno se lahko
frekvenni odziv vidi iz grafa, iz katerega lahko
razberemo tudi obarvanost mikrofona. eprav je
popolnoma ravna frekvenna karakteristika cilj razvoja
zadnji par desetletij to ni vedno najbolji mikrofon za to
kar rabimo. Celo nasprotno, mikrofoni z ravnimi
frekvennimi karakteristikami so zaeleni samo za
meritve, kalibracije prostorov in zvonikov ter podobne
aplikacije, medtem ko za snemanje glasbe raje
uporabljamo mikrofone, ki imajo doloene frekvence
poudarjene, saj so tako bolj uporabni za doloene zvoke.
V splonem so problemi z frekvennimi odzivi najbolj
oitni pri zvokih ki prihajajo iz strani mikrofonov in ne
direktno na membrano.
Slika 13: Frekvenni odziv dinaminega mikrofona
Shure SM58
5.3. Delovanje kapsule in smerni odziv
Smerni odziv nam pove kako se mikrofon odzove na
zvoke, ki prihajajo iz razlinih smeri glede na os
mikrofona. Smerni odziv je bolj odvisen od ohija
mikrofona kot od tipa kapsule, ki jo uporabimo. V
splonem so samo kondenzatorski mikrofoni taki,
katerim se da spreminjati smerno karakteristiko. To se
dosee tako da se v zadnjo ploico izvrta majhne
luknjice, zaradi katerih lahko pride zvok do membrane
tudi iz druge smeri. Velikost in mesto luknjic doloata v
katero smerno karakteristiko bomo preoblikovali naravno
omni-direkcijsko kondenzatorskih mikrofonov. e
hoemo imeti spremenljivo smerno karakteristiko pa se
to dosee tako da sta v mikrofonu dve membrani, vsaka
na svoji strani skupne zadnje ploice (backplate).
Smerno karakteristiko tako spreminjamo tako da
spreminjamo dele signala ki ga vzamemo iz posamine
strani oziroma s posamine membrane. [1]
Smerni odziv je najlae viden na polarnem grafu, ki nam
vizualno predstavi odziv mikrofona na signale iz
razlinih smeri in razlinih frekvenc. Smerni odziv nam
lahko pove kako uporaben je doloen mikrofon za zajem
signalov v razlinih okoljih, e posebej pa je pomemben
kadar uporabljamo ve mikrofonov za zajem zvoka, kot
na primer pri snemanju bobnov, saj hoemo imeti vsak
boben posnet posebej.
Poznamo 4 smerne odzive, ki so najpogosteje vkljueni v
mikrofone: omni-direkcijskega, osmica, kardioida
(ledvika) ter hiperkardioida.
Mikrofoni Senzorji in zajemanje podatkov
7
5.3.1. Omni-direkcijski smerni odziv
Omni-direkcijski mikrofon oz ne-direkcijski mikrofon se
odziva enako na zvoke iz vseh smeri. Odziv bi najbolje
predstavljala idealna krogla v treh dimenzijah (glej sliko
14), eprav v resninosti temu ni isto tako. Kot pri vseh
mikrofonih je tudi pri omnidirekcijskih polarni odziv
funkcija frekvence. Telo mikrofona ni neskonno majhno,
zato se na zvoke, ki prihajajo iz zadnje strani, odziva
drugae. To se kae v ravnanju krivulje na zadnji strani
mikrofona. Tako ravnanje je vedno bolj intenzivno
dokler ne pridemo do valovne doline, ki je enaka
premeru ohija mikrofona, e privzamemo da je ohije
okroglo. To nam pove, da so majhni mikrofoni bolj
omni-direkcijski od vejih, e posebej pri vijih
frekvencah. Ker omni-direkcijski mikrofoni ne
uporabljajo nobenih luknjic na backplate-u tudi najmanj
obarvajo zvok, zato se jih teje kot iste.
Slika 14: Polarni graf omni-direkcijskega odziva
5.3.2. Smerni odziv osmice
Smerni odziv v obliki osmice, oziroma bi-direkcijski
smerni odziv nam pove da mikrofon enako zaznava
zvoke od zadaj kot od spredaj, medtem ko tiste ki
prihajajo iz strani ne zazna (glej sliko 15). V veini
primerov je zvok malce svetleji iz sprednje kot iz zadnje
strani, eprav bosta glasnosti enaki. Mikrofone z
odzivom v obliki osmice pogosto uporabljamo kadar
potrebujemo veliko razmerje zavraanja zvokov iz ene
smeri glede na drugo. Veina trakastih mikrofonov ima
smerni odziv osmice, to pa zato ker delujejo po principu
spremembe tlaka na eni in na drugi strani trakaste
membrane, medtem ko zvoki ki prihajajo iz strani na
obeh straneh enako spremenijo tlak. To hkrati pomeni da
imajo zvoki, ki prihajajo iz zadnje strani za 180
obrnjeno fazo glede na sprednjo stran.
Slika 15: Polarni graf smernega odziva osmice
5.3.3. Kardioidni smerni odziv (ledvika)
Najbolj pogost enosmerni odziv je kardioidni smerni
odziv oziroma ledvika. Tako se imenuje, ker ima polarni
graf obliko ledvike oziroma srca kardioide. Kardioidni
smerni odziv je efektivno superpozicija omni-
direkcijskega in osmice. Ker ima zadnja stran osmice
obrnjeno fazo se odteje od omni-direkcijskega, medtem
ko se sprednja stran priteje. To pomeni da kardioidni
mikrofon dobro zaznava zvoke s sprednje strani, stranske
zvoke slabe, tistih z zadnje strani pa sploh ne zaznava
(glej sliko 16). Zaradi tega ker so dinamini mikrofoni
obutljivi na gradient pritiska pride do efekta bliine, e
jih postavimo v bliino izvora zvoka (par cm), kar se slii
kot ojaitev nizkih frekvenc. Druina kardioidnih
mikrofonov je zelo pogosto uporabljena za zajem petja in
govora, e posebej na odru, saj zaradi svojega zavraanja
zvoka z zadnje strani ne pride do mikrofonije z
zvonikim sistemom.
Slika 16: Polarni graf kardioidnega odziva
Mikrofoni Senzorji in zajemanje podatkov
8
5.3.4. Hiperkardioidni in superkardioidni smerni
odziv
Z spreminjanjem razmerja med omni-direkcijskim
smernim odzivom ter osmico dobimo hiper in
superkardioidni odziv. Hiperkardioidni odziv ima bolj
ozek odziv s sprednje strani od kardioidnega, ima pa zato
veji odziv z zadnje strani. Superkardioidni odziv je
podoben hiperkardioidnemu, samo da je odziv sprednje
strani veji od zadnjega.
Slika 17 in 18: Hiperkardioidni (levo) in superkardioidni
(desno) smerni odziv
5.3.5. 'Shotgun' mikrofon
Shotgun mikrofon ima najbolj usmerjen odziv (glej sliko
19), kar se s pridom uporablja pri snemanju novic, filmov
in divjine. Tako ozek odziv se dosee z dolgo cevjo, ki
ima ob straneh izrezane luknje, ter kardioidnim
mikrofonom na zadnji strani cevi. Zaradi lukenj v cevi se
zvoki, ki ne prihajajo skozi sprednjo stran cevi, skoraj
izniijo.
Slika 19: Usmerjen smerni odziv 'Shotgun' mikrofona
5.3.6. PZM mikrofon
PZMoziroma pressure zone microphone se v veini
primerov uporablja za zmanjevanje odmevov v velikih
prostorih oziroma prostorih s slabo akustiko. To se
dosee tako da postavimo kapsulo zelo blizu ravni
povrini od katere se zvok odbija (glej sliko 20). S tako
postavitvijo se znebimo veine odbojev iz vseh smeri,
razen iz smeri v kateri je povrina blizu katere je
nameen. Valovi, ki so odbiti od blinje povrine so
veliko moneji od tistih, ki so se odbijali po celotnem
prostoru. To pomaga mikrofonu da postane bolj obutljiv
in kot rezultat posnetek ne vsebuje veliko odmeva. PZM
mikrofoni, ki so omni-direkcijski so v veini primerov
narejeni tako da se jih namesti na zid ali tla. Veja kot je
ravna povrina pod njim, bolje bo deloval.
Slika 20: Delovanje PZM mikrofona
5.3.7. Parabolni mikrofon
Parabolini mikrofon uporablja parabolini reflektor,
podoben satelitskemu kroniku, da zbere zvok in ga
polje v mikrofonsko kapsulo. V veini se uporablja za
snemanje oddaljenih zvokov, kot na primer pri snemanju
narave, zunanjih portnih prireditvah, prislukovanju ter
celo vohunjenju. Zaradi svojega naina delovanja ne
zaznava frekvenc, katere imajo valovno dolino daljo od
premera kronika.
5.3..8. Stereo mikrofon
Stereo mikrofoni so sestavljeni iz dveh mikrofonskih
kapsul v enem ohiju. Zasnovani so v glavnem zaradi
enostavne uporabe in namestitve, saj je ohije precej
manje od dveh mikrofonov postavljenih v X-Y par.
Dodatna prednost je to, da sta kapsuli tovarniko
usklajeni, tako da so frekvenna odstopanja manja. V
veini primerov se da kapsuli rotirati, tako da imamo tudi
kontrolo nad tem kako 'irok' elimo imeti posnetek.
5.4. um
um pri mikrofonih poznamo v dveh razliicah: lastni
um mikrofona, ki nastane zaradi delovanja mikrofona
(kot na primer pri kondenzatorskih mikrofonih), ter
tistega, ki nastane pri rokovanju. Kondenzatorski
mikrofoni so najbolj izpostavljeni lastnemu umu, saj za
svoje delovanje potrebujejo predojaevalec, ki ojai
majhne signale, nastale v kapsuli. Dinamini in trakasti
mikrofoni so praktino brez lastnega uma, vendar so
dovzetni za um rokovanja. um pri rokovanju nastane
zaradi mehaninih vibracij, ki nastanejo pri rokovanju.
Te se prenesejo skozi telo do kapsule, kjer jih membrana
zazna. Veliko mikrofonov, ki so namenjeni za dranje
Mikrofoni Senzorji in zajemanje podatkov
9
med snemanjem imajo zelo sofisticirane mehanizme
pritrditve kapsule v ohije, ki zmanjujejo prenos vibracij.
5.5. Najveja dovoljena glasnost SPL
Najveja dovoljena glasnost se meri glede na razline
vrednosti THD, v veini je to vrednost 0.5%. Ta vrednost
je obiajno neslina, kar pomeni da lahko mikrofon
uporabimo pri deklarirani vrednosti najveje dovoljene
SPL, brez da bi kodili posnetku. V splonem je veja
vrednost bolja, se pa moramo zavedati da imajo
mikrofoni z vejo dovoljeno SPL tudi ve uma, ter so
tako manj primerni za tihe posnetke. Vrednost je podana
kot na primer 142dB SPL, kar pomeni da je glasnost 142
decibelov nad dogovorjeno nito vrednostjo, ki je po SPL
standardu (v zraku) enaka 20 Pa RMS, kar je splono
sprejeto kot prag lovekega sluha pri 1kHz.
5.6. Impedanca mikrofona
Ko pride do mikrofonov se pogosto spregleda impedanco,
ki pa je ravno tako pomembna, saj nam lahko
impedanna neusklajenost pokvari frekvenno sliko
najboljega mikrofona. Mikrofone delimo v tri razrede:
tiste z nizko impedanco(manj kot 600), srednje
impedanne (600 - 10k) ter visoko impedanne (ve
kot 10k). Veina profesionalnih mikrofonov ima nizko
impedanco, okoli 200 ali manj. Obiajno so mikrofoni
z visoko impedanco slabe kvalitete od tistih z nizko.
Prav tako pride do teav z visoko impedannimi
mikrofoni pri uporabi daljih kablov, saj pride do
slabljenja visokih frekvenc zaradi filtra ki nastane med
impedanco ter kapacitivnostjo kabla.
6. Mikrofonski dodatki
Poznamo veliko dodatkov za mikrofone, ki nam
pomagajo ter izboljajo zajet zvoni signal oziroma nam
izboljajo posnetek. Ker membrana mikrofona zaznava
vibracije v zraku nam veter z lahkoto unii posnetek. Pop
filter (glej sliko 21) je pripomoek, ki nam zmanja veter
nastal zaradi pokov pri izgovarjavi doloenih rk, kot na
primer P ali B. Za razliko od pokov je veter turbulenten
in nakljuen, zato za zmanjevanje vetra potrebujemo
drugano strategijo. V relativno mirnem okolju je
velikokrat dovolj e postavimo ez mikrofon za to
namenjeno peno, e pa je bolj vetrovno, e posebej za
snemanje v naravi pa potrebujemo dvostopenjsko zaito.
Takemu pripomoku reemo blimp (glej sliko 22), deluje
pa tako da mikrofon postavimo v katlo napolnjeno z
akustino transparentno peno, okoli katle pa damo
'maka'. To botruje temu da je okoli mikrofona relativno
mirno ozraje, etudi zunaj piha. Za zmanjevanje
vibracij, ki pridejo skozi stojalo mikrofona uporabljamo
nastavke, ki mikrofon pritrdijo s pomojo elastik, ki zelo
slabo prenaajo vibracije.
Slika 21: Mikrofon z shockmountomin pop filtrom
Slika 22: Primer blimp-a
7. Uporaba mikrofonov
Mikrofone uporabljamo za ve razlinih namenov, od
uporabe pri telefoniji ter prenosu zvoka, preko avdio in
video produkcije ter nadzornih sistemov do industrijskih
namenov za kontrolo delovanja oz pomo pri snovanju
izdelkov.
7.1. Mikrofoni v avdio in video produkciji
Verjetno je najbolj znana uporaba mikrofonov pri
snemanju instrumentov, govora ter pri zajemu zvoka
potrebnega za video produkcijo. Pri snemanju
instrumentov se posluujemo veliko razlinih tehnik.
Najbolj pogosta tehnika je ti. Close-miking, pri kateri
postavimo mikrofone isto blizu posaminim izvorom in
s tem dobimo relativno suh posnetek, ki ga je nujno
potrebno naknadno obdelati. Ta tehnika se uporablja,
kadar hoemo zajeti zvok veih izvorov v istem prostoru
ali kadar se hoemo znebiti mikrofonije pri ivih
nastopih. Close miking tudi malce spremeni odziv
mikrofona, e posebej kadar se uporablja dinamine
mikrofone (kar je v veini primerov), saj pride do efekta
bliinie, zaradi katerega imamo ojaane nizke frekvence.
Druga tehnika je ti. Ambiental oziroma distant miking,
pri kateri postavimo mikrofone, ki so bolj obutljivi,
Mikrofoni Senzorji in zajemanje podatkov
10
stran od izvorov ter tako zajamemo tudi del ambienta
prostora, ki nastane zaradi odboja zvokov. Ta tehnika se
uporablja da dobimo bolj sploen in naraven posnetek
dogajanja v nekem prostoru. Tretja tehnika pa je ti. Room
miking, pri kateri postavimo mikrofon dovolj stran od
izvora zvoka da je bolj slien odboj zvoka v prostoru kot
pa direkten zvok, ki prihaja od izvora. Ta tehnika se
skoraj vedno uporablja skupaj z tehniko close mikinga,
saj lahko potem v postprodukciji nastavljamo razmerje
med direktnim in odbitim signalom.
Slika 23: Primer postavitve mikrofonov za snemanje
elektrine kitare
7.2. Stereo postavitev mikrofonov
Tudi za zajemanje stereo slike poznamo ve tehnik. Prva
je X-Y tehnika (glej sliko 24), za katero potrebujemo dva
kardioidna mikrofona, postavljena tako da sta kapsuli ena
na drugo, im blije, osi mikrofonov pa sta pod kotom
90. Druga oblika, ki se imenuje Blumleinov par je, da za
isto postavitev uporabimo dva mikrofona z karakteristiko
osmice, kar nam da bolj realno stereo sliko. V obeh
primerih je eden mikrofon levi kanal in drugi desni.
Druga tehnika je A-B tehnika (glej sliko 25), pri kateri
rabimo dva omni-direkcijska mikrofona, ki ju postavimo
tako da z izvorom zvoka tvorita pravilen trikotnik. Tretja
tehnika je Mid-Side tehnika (glej sliko 26), pri kateri
potrebujemo eden omni-direkcijski mikrofon ter eden
mikrofon z karakteristiko osmice. Mikrofona postavimo
tako da sta kapsuli na istem mestu glede na izvor zvoka,
pri tem da je mikrofon z karakteristiko osmice postavljen
tako da zajema zvoke samo iz strani(torej je Side
mikrofon). Levi in desni kanal dobimo po enostavni
formuli: Levi=Mid+Side(srednji+stranski mikrofon),
Desni=Mid-Side(srednji-stranski mikrofon).
Slika 24: Postavitev v X-Y par
Slika 25: Postavitev v A-B par
Slika 26: Mid-Side tehnika postavitve
Mikrofoni Senzorji in zajemanje podatkov
11
7.3. Industrijska uporaba mikrofonov
Mikrofone se lahko uporablja tudi za meritve, prav tako
kot ostale senzorje. Z njimi si lahko pomagamo pri
razvijanju izdelkov, saj lahko visoke glasnosti
pokodujejo nekatere naprave, z mikrofoni si lahko
pomagamo odkrivati napake pri delujoih napravah (npr.
spremembe frekvence oz jakosti zvoka pri obremenitvah
motorjev, prenosov, leajev, ipd.), za kalibracijo
avdiometrinih sistemov za testiranje sluha, za
preverjanje ujemanja standardov naprav oziroma obratov
in druge stvari. Uporabljamo jih tudi za analize hrupa v
okolju, saj je loveko uho lahko podvreno doloeni
jakosti zvoka preden si uniimo sluh. Hrup velike jakosti
ima tudi negativne vplive na naravo. Take analize se
pogosto izvajajo v bliini letali, v industrijskih obratih
in blizu avtocest. [2,4]
Slika 27: Primer merilnega mikrofona
7.3. Mikrofoni v matriki
Mikrofone lahko postavimo v matriko, jih poveemo z
raunalnikom, ki iz odzivov mikrofonov izvaja razline
analize. Mikrofonske matrike se pogosto uporabljajo za
doloanje izvora nekega zvoka tako v vojski kot v
privatnem sektorju. Vse ve se jih uporablja tudi v
seizmologiji ter sledenju satelitov. S pomojo
mikrofonskih matrik lahko pretvorimo 2d informacije o
zvonem tlaku v 3d sliko, s katere lahko vidimo
intenzivnost ter radiacijske vzorce zvoka. [2,4]
Slika 28: Prikaz mikrofonske matrike
8. Zakljuek
lanek povzema splono znanje o tipih mikrofonov ter
njihovem delovanju. Podrobneje opie tehnologije in
naine zajema zvoka, kaj nam povedo razline
specifikacije mikrofonov ter podroja in vrste uporabe.
Poleg opisa standardnih mikrofonov se dotika tudi teme
malce manj znanih principov delovanja.
Literatura
[1] Owsinski, Bobby, Recording engineer's
handbook, Boston, MA : Thomson Course
Technology, c2005
[2] Spletna sran:
http://en.wikipedia.org/wiki/Microphone
[3] Spletna stran:
http://en.wikipedia.org/wiki/Hydrophone
[4] Spletna stran: http://www.ni.com/white-
paper/7059/en
[5] Spletna stran:
http://www.bblist.co.uk/pdf/sennheiser/mkh.pd
f