Tigrovska

spominska
krona pot
0
5
25
75
95
100
tigrovskaspominskakroznapot
25.maj201017:48:58
Oris poti
0
5
25
75
95
100
tigrovskaspominskakroznapot
25.maj201017:48:59
TIGROVSKA SPOMINSKA KRONA
POT
smer polje Smelavc, ki ga na levi oklepa Pri izviru Luza prekamo potok in se ob
Kravlak, na desni Brgod. Zadaj je odet v klopcah vzpnemo v poboje Preserja,
nato strmo v gostih kljuih navzdol k bore neizrazit vri Soligrada. Desno
OPIS POTI pot oku Koroca, ki pr i t ee i z od njega smo na Gavju, e bolj desno
Tigrovsko spominsko krono pot (TSKP)
Zavriskovca. Preimo ga, na onem sta Velika in Mala trkljevica (na
zanemo pred Kamunsko hio v bregu zavijemo levo (v strugi skonika, kartah krklovica), obe pokriti z bori. Do
srediu vasi, na proelju katere so kjer voda skae ez peenjakove kore
agnce, prostranih borovih gozdov
domaini postavili spominsko tablo - sem so enice prihajale prat) in ob
desno od Socerba (ga ni videti), je e
tigrovcem domainom. Lahko pa pot njem nadaljujemo do sotoja z Luzo.
rni vrh. Na koncu agnce je e dolgo
prinemo tudi nad vasjo, kjer sta vaki
Pridemo v gozd na obmoje Pr'Malna, a
travnato in skopo poraslo sleme Solin.
vodnjak (tu se lahko odejamo in
je mlin nie. K njemu nas popelje
Desno je Vrh Grie, ki v svojih nedrjih
oskrbimo z vodo) in bivi kal, preurejen
mlinica, ki se zane na sotoju. Tee
skriva eno najdaljih gradi v teh krajih.
v parkirie. Tam stoji lesen kaipot, ki
po levem bregu Koroce, a kmalu izgine.
kae, da moramo skozi vas, mimo placa, Uniili sta jo dve granati, ki ju je med
S turka ob njivah, vinjah in travnikih
kjer so na mestu, kjer je stala Luketova vojno l. 1944 (med bombardiranjem
zavijemo desno v gozd strmo navzdol.
hia, vaani uredili plesie. Pot nas avelj) tu odvrglo vojako letalo.
Zdaj se kolovoz prelevi v stezo, ki nas ob
pelje skozi vas. V zidu je javna pipa, ki ne Od sotoja nadaljujemo po desnem
trepelikah, grmiu bodee lobodike
'obratuje'. Nad njo skrinjica z vpisno bregu tik ob vodi. Ko je za nami
(zaitena in na tem obmoju zelo redka
knjigo TSKP. Na elektrinem drogu nas mogoen cer, nas stezica usmeri levo na
vrsta!), cerih in gabrih po nizu v tla
lesen mosti, ki dri ez Koroco k kaipot usmeri v desno na turek, od
vkopanih stopnik privede v strugo
malnu. koder je nekaj razgleda. TSKP je
potoka Luza. V njej je na desnem bregu
oznaena z rumenimi krogci in z Malnrjev malen je manji tirioglati
tabla z napisom. Bilo je to poboje
rumenimi smernimi puicami. objekt tik ob Koroci, zidan iz siuga
vasih golo. Vse, kar je na njem zraslo, si
Razgled s turka: Na severu je Koko in kamna. Od njega je ostalo le merie. Na
posekal s kosirjem. Drobne fraske so
zahodni strani sta bili dve mlinski kolesi, greben, ki se vlee na Veliko Gradie.
enice rabile v krunih peeh, saj so se
nad mlinom je manja akumulacija, v V nadaljevanju je videti koek
malone vsak dan s polnimi plenjerji
katero je vodo dovajala mlinica. Mlin
' kozi nskega' Videa, nakar nam
kruha podajale na dolgo pot v Trst. Tudi
naj bi obratoval e med obema
razgledovanje zapre gozd, ko se na jugu
paslo se je tod. Danes sta bregova
vojnama.
prikae Slavnikov greben, onkraj
porasla z gozdom. Na desni je Dolna
Od mlina se napotimo ob kratki mlinici
Drage pa je greben bevnica-Golii-
turkovca. Na levem bregu je tik nad
k potoku in k od dale vidnemu zidu. Z
Kojnik-Jamprnik. Od njega se za
strugo izvir Luza. Na desnem bregu pa
leve od Ocizle privede irok kolovoz. Tu
Petrinjami (jih ni videti) vlee v nao
so pod panjem graste bukve tri klopce.
0
5
25
75
95
100
tigrovskaspominskakroznapot
25.maj201017:48:59
e stopimo na njivo, takisto opueno in
zaraeno. Po kraji pleini z brezo in
dvovrho jauo se odpre travnik, ki je bil
vasih njiva. V nadaljevanju se dolina
odpre v velik, gladko pokoen travnik, po
potoku imenovan Koroca. Na njem, ko
nastopi njihov as, naletimo na brstine
lilije.
Koroca: velik travnik je to, ki ga e danes
kosijo. Ob njem na levi tee potok in na
zahodnem koncu v slapu pade v
Maletovo jamo.
Preimo travnik, stopimo v redek gozd in
med koroncami in trmuni se zlagoma
dvigamo po bj ei ne v obmoju
Nadgabra in pod Zalozico desno nad
nami, sprva v vzhodni smeri, zatem
zavijemo v levo. Pod nami na levi je
uovka, kjer je veja poseka. Od tu
gremo po travah v desno in strmo
navzdol k potoku Vir. Po strmih terasah
(prva je nastala zaradi plazu, ki se je tu
Na vrhu (koncem maja v njem cvetijo
brstine lilije) spet v levo in ob
obzidanem travniku navzdol. Na oni
strani Koroce je v opu jau lovska
prea. V pobojih desno nad potjo je
vasih raslo dosti jurkov in rdan, saj je
iz teh krajev znano reklo: "Jurje jen
rdana, to je bjeka hrana". Ne le njihova,
tudi ociska, naj nam bo dovoljeno
pristaviti, da ne bi komu krivice delali. K
posebneu nas po nekaj korakih od
travnika privede stezica. No, a ni
posebne ta hrast?
Kar ob potoku. Celotno obmoje po
njem zdaj prevzame ime. Koroca! Na
levem bregu se iri velik travnik, na
katerem e kosijo, steza po njivi, kjer je
bila vasih fazanerija. O njej in o njivi
danes ni sledov. e ez 'nizko' koronco,
preimo potok in stopimo na desni breg.
Vse, kar se dviga nad potjo, je bjeina oz.
beka last. Zapustimo kolovoz. Steza gre
levo po opueni njivi, kjer je veliko
leske, gacje in nekaterih 'vodoljubnih'
dreves: jau in tapuolo. Steza dri vtric s
potokom, ki ivahno ubori po 'dolini'.
Svet je zdaj raven, dolina se iri. Na oni
strani struge debel beli gaber, da jih
malo taknih vidi tod okoli, in dober
luaj vstran mogona bukev. Na tej strani
struge so visoki in vitki topoli. Potok
vijuga po flini podlagi. V levem bregu je
erozija razgalila peenjakove kore. V
strugi je na desnem bregu pregrada, ki
blai njene uinke. Za hrbtom pustimo
topole, ko se pred nami odpre velik
travnik. Steza pred njim zavije v desno.
Beki slap lebina
Hrast
0
5
25
75
95
100
tigrovskaspominskakroznapot
25.maj201017:48:59
beki otroci v olo. Malce naprej sta na
desni e dve udrtini - japnci. Zdaj
preimo Vir. Na desnem bregu dobrih
deset korakov naprej se pride do
denca u putu'ke. Je vjelban izvir, al
zanemarjen. V nadaljevanju potoka so
lebine. Na onem bregu zavijemo v levo
in se po ravnem napotimo nad slap. Od
njega privede strma stezica (e bi prej
sledili oznakam, bi prili k slapu po strugi
potoka in bi se po tej stezici dvignili iz
nje), mi pa, ko imamo na desni stare
trjese, ki se stopniasto dvigajo v Kozare,
nadaljujemo po ravnem do okljuka v
desno. Obmoju se ree Podkal.
Ob Kozarah zavijemo v desno in se pod
vi sokonapetostni m dal j novodom
dvigamo v klani. Pod nami se odprejo
Loke, veja zaraena dolina, v kateri so
bile nekdaj njive. Na levi je za grublo bila
vasih vinja. Na desni nepredirna goa.
potoku (markaci j a). Lepe pa j e
nadaljevati po kolovozu v desno, saj ves
as hodi po ravnem nad strugo
potoka. V njem vidi najprej Kaluo.
Hodila se je vanjo kopat vsa vaka
mularija in tu se je marsikdo nauil
plavati.
Slap v lebini: Strugo potoka Vir
zapirajo poevne plasti peenjakov.
Voda je skozi as nanje odloila debelo
zaveso lehnjaka, po kateri se preceja
voda in pada v spodnji tolmun. Sem so e
po vojni prihajale Beanke s kafi na
glavah in sez lupatami v rokah prat. Z
njimi so med pranjem udrihale pu
tracah. Ob kolinah so sem prihajale
istit reva.
Od slapa nadaljujemo pod Mejicami,
kjer je na levi udrtina - stara japnca, v
kateri so gasili apno. V desno se loi steza
mimo njive v Ocizlo. Po njej so hodili
zgodil pred ve leti) zavijemo desno in se
spustimo v Staje. Vasih so sem na
prezimovanje prignali svoje ape ovac
ii. 'Pristanemo' na kolovozu, ki vodi v
gozdove uovke. Pod nami je veja
izravnava, kjer je bila e med obema
vojnama karbonica. Oglje so pekli
Furlani, ki so bili majstri te obrti. Steza se
spusti nanjo in po strmem bregu k
Detajl prtona Izvir Luze
Studenec
0
5
25
75
95
100
tigrovskaspominskakroznapot
25.maj201017:49:00
Na desni se dviga poboje, ki je beka
komunela. Dvignemo se do podrtega
zida, ob njem rahlo navzdol k potoku
Viru, ki ponikne v emetovi jamci, v
koritih, ki konajo pred naravnim
mostom in Mikotovo jamo. Pred koriti
se steza dvigne v poboje, oveeno z
rjeznco. Po njej preimo poboje nad
koriti, ki se pred mostom precej razirijo
v globok leb, kjer je spodmol, kjer je bil
med vojno bunker, kamor so se pred
Nemci zatekale aktivistke.
Po stezi navzdol na naravni most (e je
mokro, drsi). Spodaj na desni je vhod v
Mikotovo jamo, ki je najdalja jama na
preval Mozar. Tu je obnovljen kal, v
bliini je komunska lipa. Na prevalu so
vasih molzli ovce. Od tod ime.
Od lipe na desni in topolu na levi
preimo preval in takoj za topolom
zapustimo cesto (ta se odvije ez Soline
na Socerb), zavijemo levo in se po pleini
mimo kura na levi spustimo v gozd
(meja med fliem in apnencem je na tem
mestu ostra) in k prvemu breznu "S3".
Pozimi, ko pade temperatura pod nilo,
iz njega rado 'diha'. e kratko navzdol na
zaetek Lok do Jurjeve jame.
Zid v njej in za njim je bil vasih vinograd.
e viji zid iz siuga kamna na desni zdaj
nastopi, kjer so za njim bili trije vrtovi
Podgrajo. Tik za zidom v hudi goi stoji
tirna, ki je e 'aktivna', a al nedostopna.
V rahlem klaniu smo hitro na cesti, ki se
desno dvigne v Beko. Prva hia, ki jo z
okljuka ceste vidimo, je Ferjanova, kjer se
je mono navezati na Stezo prijateljstva.
Na cesti zavijemo v levo in pod
Bendel arko, vej i m kamunski m
t r avni kom nad pot j o, t er med
Trmunoma pod njo br sestopimo na
Cerkev
Naravni most
0
5
25
75
95
100
tigrovskaspominskakroznapot
25.maj201017:49:00
tem obmoju. Z mosta se dvignemo nad
leb in nadaljujemo po plastnici k blinji
Maletovi jami. Vanjo ez stopniast
skalnat odstavek slapi potok Koroca v
osemmetrskem zavesastem slapu. Iz
jame se na zahod dviga ozek in strm leb,
prava tesen. Vtric z njim se ob lebu
dvi gne nadenj naa stezi ca do
Blaevega spodmola. Skozenj se pride
v Ocisko jamo po okoli stopetdeset
metrov dolgem podzemnem rovu.
Seveda ne brez svetilke. Vanj so se
zatekali Beani in Ocizlani med vojno.
Od spodmola, posebej kadar je mokro, je
najbolje nadaljevati od table desno ez
Pedonovco, lep travnik, takisto Blaev.
Pri krepkem topolu stopimo na kolovoz,
ki sem pride od Mozarja. Na njem v levo
med visoke rdee bore in k naslednji
Ociski jami, na katero nas opozori lina
tabla (kolovoz nadaljuje v levo na travnik
Koroco, ki smo ga malo prej gledali z
vzhodne strani). Po meanem gozdu
smo kmalu na poivaliu sredi veje
kotanje, kjer so mize in klopi. Tu je tudi
razpotje. V levo krene kraja varianta
TSKP v Ocizlo. Po dalji poti, ki zavije
desno, preimo ponavadi suho strugo
potoka (malce naprej kona v Ociski
jami), se dvignemo v poboje Male
trkljevice, kjer levo od trivrhega cera
naletimo na brezno.
Nadaljujemo po gozdu, nad 'nemim'
potokom. Steza se glede na zaraenost
umika zdaj levo, zdaj desno, zdaj gor, zdaj
dol, a ves as lagodno po Predkoroci,
do katere je imelo pravico vseh
triintrideset ociskih jusrjo. Konno
izbijemo na veji travnik, kjer pogled
splava na Slavnikov greben. Na
sosednjem slemenu stoji cerkvica sv.
Marije Magdalene in malce naprej
razpotegnjena vasica Ocizla. S travnika
stopimo med brine in med njimi po
ravnem nadaljujemo do kolovoza. Na
njem v desno nekaj asa ob 'nemem'
potoku na levi in, ko se potok 'odtee'
stran, smo pred deponijo, kamor so med
gradnj o avtoceste zvozi l i vel i ko
materiala. Ob travniku stopimo na
makadamsko cesto (v levo pride po njej
v Oci zl o, desno na Socerb i n
magistralno cesto KP-LJ), obidemo
deponijo in se napotimo proti Ocizli. Na
levi je vrh slemena spet cerkvica, desno
od nje so razloene ociske domaije. Pod
cerkvico so v Razliki tevilne njive.
Zapomnimo si le travnik, sredi katerega
je lovska prea. Na desni so nad cesto
zadnji obronki Brgoda. V njem zanimiva
geoloka podrobnost: nekaj reber
laporja opoke, ki so ga vasih kopali in z
Jama s slapom
Kapelica
0
5
25
75
95
100
tigrovskaspominskakroznapot
25.maj201017:49:01
njim posipavali poti.
Za deponijo na levi pod nami spet 'nemi'
potok, onkraj njega nao pozornost
pritegne Tu'ev topol, prav gotovo eno
najmogonejih ociskih dreves. Smo e
na drugi strani Brgoda, kjer je na desni
pod cesto kamunska njivica. Ob njej je
drutvo Zveza posadilo lipo v spomin na
prezgodaj preminulega prijatelja Ocizle,
Karla Kocjania. On ima veliko zaslug, da
se je postavilo spominsko ploo
tigrovcem. Na koncu njivice smo na
razpotju. V levo se loi pot v Razliko,
naravnost gre v Ocizlo (najprej ez most
z dvema vjelboma, vie gori ob dveh
studencih; tu je mogoe TSKP predasno
zakljuiti in se vrniti na izhodie). Na
razpotju pred mostom zavijemo v desno
in nadaljujemo ob 'nemem' potoku na
levi in z zidom opasani ogradi na desni.
Ko se ta zakljui, smo pred mini muzejem
na prostem. V betonsko ploo so
'potopljene' ostaline iz prve vojne. Na
blinjem hrastu ve tabel z napisi.
Od muzejka nas steza strmo dvigne v
poboje Brgoda do niza osemnajstih
kavern. Izhajajo iz prve vojne. Naredili naj
bi jih eki oz. poljski vojaki. Pred tretjo
kaverno je kup izkopane zemlje. Stari
Ocizlani vedo povedati, da je bila v
kaverni jama, iz katere je bilo po daljem
deevj u sl i ati vodo. Jamarj i i z
zamejskega Borta naj bi se v to jamo
spustili, a so prili le do vode. Ko je ve kot
pol kavern mimo, nas steza zasuka v
desno in nas v gostih in strmih kljuih
dvigne na greben Brgoda. Na tabli nas
napis opozori na bunker iz prve vojne. V
tleh na treh mestih opazimo nadzidane,
zasute luknje. Ko se prevesimo ez
greben, se znajdemo ob strelskem jarku,
ki se kaasto zvija po poboju. Ob njem v
levo. Na koncu e levo na greben, kjer
naletimo na cikcakast zid. e skozenj in
po poboju nazaj h kavernam in na
spodnjo cesto.
Prekamo njo in potok ter se zaenjamo
vzpenjati v poboje hriba v smeri severa.
Dvignemo se na prvi robek, pa spet dol
v irok leb, kjer so bile vasih tri
karbonice. O njih ni vidnih sledov.
Globoko pod nami tee potok Cumpet.
Evo ga, e en grmi bodee lobodike, ki
smo ga napovedali na zaetku poti.
Zlagoma se po gozdu dvigamo nad
strugo potoka proti slapu Cumpetu.
Med postavnimi drevesi smo kmalu pri
tabli, ki opozarja na slap Cumpet.
Podobna zgodba kot pri prejnjem slapu
v strugi Vira pod Beko. Z brega na breg
gredo poevno vzporedni gosti in
razgaljeni kori peenjaka, na katere je
voda odloila nabreklo plast lehnjaka.
Slap je v obmoju Brusa. Nad slapom
preimo potoek in nadaljujemo po
desnem bregu vtric z vodo. e smo pri
betonskem zajetju. Zajet izvir je to, od
koder je po ceveh speljana voda do dveh
korit in javnih pip pod Ocizlo. V tolmune
potoka so vasih enice s kafi na glavah
prihajale prat.
Nad zajetjem je visok in dolg zid. Kar ob
potoku dalje, ki ga ob topolu e zadnji
prestopimo in se po patnah med
gacjami dvignemo na travnik (nad njim
vinja), po njem v levo do konca na
kolovoz in gor h Krmonovem studencu,
od koder je za hrbtom nekaj razgleda. e
kratko v vas med hie in dol h kamunski
hii. Krog je sklenjen.
Branko Brato - Jeek
Ocizla je vas na poboju hriba, obrnjena
proti soncu. Skozi dolino Glinice ujame
blago mediteransko klimo, a ji strupena
kraka burja prav ni ne prizanaa.
Najstarejo zapisano letnico 1851 nosi
Koroeva hia, na portonu cerkve Marije
Magdalene pa je zapisano leto 1671.
Pred prvo svetovno vojno je vas tela
preko 200 l j udi , med i tal i j ansko
okupacijo in kasneje pa jih je veliko odlo
s trebuhom za kruhom na Obalo ali
OCIZLA IN NJENE ZNAMENITOSTI
0
5
25
75
95
100
tigrovskaspominskakroznapot
25.maj201017:49:01
zgrajena leta 1900, da bi nudila zatoie
domainom.
Leta 2001 smo "na Kalu" v vasi prenovili
kapel i co i n vanj o post avi l i ki p
meugorske Marije, ki so ga prinesle
ociske ene z romanja. Novi kip je
nadomestil prejnjega iz 16. stoletja, ki
so ga leta 1971 ukradli.
Spomladi 2001 so se zaela dela na
domai cerkvi Marije Magdalene, ki je
bila zgrajena leta 1611. Moje so opravili
tevilne "rabute" in dobro leto kasneje je
bilo veliko delo konano. Cerkev ima
novo streho, omet, okna, vrata, notranjo
opremo in celotno elektrointalacijo.
Tudi pot do cerkve je asfaltirana. 25.
avgusta 2002 smo cerkev blagoslovili.
Od cerkvenih znamenj je bila tedaj na
vrsti kapelica pri cerkvi (Kralov pil) in
vrnitev dragocene ploe z zapisom
molitve oena v bohoriici. Izdelal jo je
domai umetnik Ivan Mihali, ki je bil
zidar in kamnosek samouk (1792-1865).
Za opasilo 2006 smo odlitek velike
etnoloke vrednosti postavili v novo
kapelico, ki jo je blagoslovil kof Metod
Pirih.
Tudi danes v vasi pridnih rok ne manjka
i n pr i mar si kat er i hi i naj det e
natannega in domiselnega lesarja ali
kamnoseka in druge mojstre, tudi
mojstre besede. Ocizla ima dve knjiici
pesmi in zapisov o Ocizli nekdaj in danes
avtorice Majde Mihali Tomatove.
Obiskovalci nae vasi lahko poseejo po
tirih razlinih razglednicah, katerih
fotografije so prispevali lani Fotokluba
arek.
Kot zani mi vost l ahko omeni mo
Traana, znamenitega pisatelja Scipia
Slatoperja, ki je v Ocizli letoval leta 1911
in takrat ustvaril delo "Il mio Carso".
V vasi sta dva "edenca", ki jo varujeta
vsak z ene strani: Krmonov in vaki
preko lue v Ameriko - tako je v vasi
danes okrog sto ljudi.
V prvi polovici 20. stoletja je Ocizla
spadala pod Upravno enoto Dolina in v
vasi je bila obina; ta se je kasneje
prenesla v Klanec in nato na Kozino. Iz
tistih asov se spominjamo tudi
el ezni ce Kozi na-Trst, hotel a i n
bogatega, aktivnega delovanja Drutva
Zveza z godbo na pihala in dramsko
skupino.
Drutvo smo ponovno postavili na noge
21. maja 1999 in ga poimenovali
portno, kulturno in turistino drutvo
Zveza.
Iz druge svetovne vojne ohranjamo v
spominu 26. maj 1944, ko so Nemci
pogali del vasi. Kar nekaj naih mo je
sluilo tudi v italijanski vojski na Sardiniji,
Korziki in drugod. Padlim med NOB in
rtvam faistov je posveen spomenik na
Kradi (na kriiu za Klanec, Petrinje in
Beko). Na proelju "komunske hie" od
10. junija 2000 stoji spominska ploa
tigrovcem - rodoljubom, ki so delovali
med leti 1933 in 1940. Istoasno so lani
drutva markirali Tigrovsko krono pot
mimo Ocizle in Beke, ki je redno
obiskana. Pot pelje mimo naravnih in
kulturnih znamenitosti Ocizle in Beke.
Tabla z zemljevidom je postavljena "Na
kali".
Sredi vasi ponosno stoji obnovljena
"komunska hia", na vaki dom, ki je bila
Ocizla
0
5
25
75
95
100
tigrovskaspominskakroznapot
25.maj201017:49:01
edenc pri Povevih z letnico 1829.
Zanimiv je tudi Toev porton iz leta
1893. Leta 2009 je vas obnovila zgornji
"lavatojo" pod vasjo, v nartu pa ima e
obnovo spodnjega. "Zjogo" je pred nekaj
leti dobil konno podobo in sedaj slui
svojemu namenu. V teku je e obnova
"loe" na Kalu.
Vas Ocizla se nenehno obnavlja in
razvija. ivi.
Majda Mihali Tomatova, ljudska
pesnica
Teka leta italijanske faistine okupacije
so preteklost, vendar ni nobenih
razlogov, da bi nanje pozabili. Odgovorni
za takratne zloine noejo ohraniti
zgodovinskega spomina, kajti najlaje je
izbrisati takno neprijetnost. Nasprotno
pa tisti, ki so pretrpeli in preiveli
strahote tedanjega asa, danes teko
verjamejo, da se je to zares zgodilo.
V vasi Ocizla e ivi spomin na tigrovsko
skupino, delujoo v tem kraju v letih
1933-40, ko je bil italijanski faizem na
viku moi. Hvalevredno je, da vaani
ohranjajo spomin na te hrabre fante, ki
so delovali v hudih razmerah in rtvovali
svojo mladost, potem pa doivljali
TIGROVSKA SKUPINA IZ OCIZLE
krutost in ponianja kot obsojenci v
italijanskih jeah.
9. junija 2000 so vaani Ocizle ob
sodelovanju Drutva TIGR Primorske
odkrili spominsko ploo tej tigrovski
skupini, ki krasi komunsko hio. Skupino,
ki se je oblikovala e leta 1933, so
sestavljali: Andrej Pokaj (vodja), brata
Franc in Rudi Mihali, Just Boli, Ivan
Slavec in Ivan Mihali.
Skupina je delovala povsem samostojno
in je izvajala akcije po tigrovskih
metodah (poigi ol, izobeanje zastav,
trosilne akcije, grozilna pisma in
podobno). Del ovanj e skupi ne j e
krajevno obsegalo obmoje Malega
Krasa, zlasti vasi Ocizla, Klanec, Socerb,
Krvavi Potok (poig ole), Hrpelje, Kozina
in Rodik.
Skupino je leta 1940 izdal domain.
Sledil je sodni proces pred Posebnim
sodiem v Rimu, kjer so bili obsojeni na
dolgoletno jeo. Po razpadu Italije leta
1943 so se obsojenci vraali domov
bolni, strti, s hudimi posledicami. Po
vojni so vsi odli v prerani grob. Zgodba
o trpljenju teh fantov in mo e ni
doreena in prav klie po poglobljeni
raziskavi.
Naj ta spominska pot, po kateri so se
gibali in izvajali akcije mladi tigrovci -
domaini Ocizle, postane tradicionalna
pot, posveena spominu na njihovo
delo. Vake steze in poti so jih vodile do
pomembnih tok, primernih za izvedbo
tigrovskih akcij, ki so bile takrat izredno
odmevne med domaim prebivalstvom.
Drutvo TIGR Primorske priakuje, da bo
KTD Ocizla Tigrovsko spominsko
krono pot im prej razirilo na vse poti in
steze, tja do Socerba, Beke, Krvavega
Potoka, Rodika, Hrpelj, Kozine in Klanca,
po katerih je korakala v akcije tigrovska
skupina iz Ocizle.
Karlo Kocjani
Tigrovski pohod
Spominska ploa
0
5
25
75
95
100
tigrovskaspominskakroznapot
25.maj201017:49:01
Zgibanko izdalo in zaloilo: portno kulturno in turistino drutvo Zveza Ocizla. Fotografije: Boica Mihali, Tatjana Mihali,
Branko Brato - Jeek in Ivan Likar. Lektorirala: Nives Mahne ehovin.
KTD Zveza Ocizla, www.ocizla.si, info@ocizla.si, sktd.ocizla@gmail.com, Facebook
Tisk: Tiskarstvo Vertis, Ba pri Materiji. Naklada: 3000 izvodov.
Maj 2010
Organiziran skupinski pohod vsako leto v nedeljo, ki je najblija 10. juniju
ter noni pohod ob polni luni v oktobru.
0
5
25
75
95
100
tigrovskaspominskakroznapot
25.maj201017:49:01
0
5
25
75
95
100
tigrovskaspominskakroznapot
25.maj201017:49:02