.

.-

VOVED VO FINANSISKIOT MENAXMENT

,
.

.
,
, .

.

.

,
.
.

. ;

.
Krajna

cel

na

finansiskiot

menaxment
DOBIVKATA NA PRETPRIJATIETO

MAKSIMIZACIJA

NA

Krajna cel na pretprijatieto spored sovremeniot finansiski menaxment:

maksimiziraweto na bogatstvoto na akcionerite, preku ostvaruvaweto na {to e
mo`no povisoka vrednost na firmata

ORGANIZACIJA NA FINANSISKATA FUNKCIJA

o malite pretprijatija -

.opstvenikot na pretprijatieto, samostojno ili so pomo{ na lica {to
vr{at i nekoi drugi raboti.

o srednite pretprijatija -
, posebna organizaciona
edinica - finansisko-smetkovodstvena slu`ba.
,
, ,

.

o golemite pretprijatija - kompletirana organizaciona edinica za

finansii, obi~no vo ramkite na finansisko-smetkovodstveniot sektor, so pove}e
edinici za izvr{uvawe na oddelni raboti od finansiskata funkcija.

RELACII POME\U FINANSISKATA FUNKCIJA I

OSTANATITE FUNKCII

.
.

.
.

.

.

. ,


.
.
.




.


.

.

.

.

OSVRT KON FINANSISKITE IZVE[TAI

BILANS NA SOSTOJBA
Bilansot na sostojba

- pretstavuva sistemati~en prikaz na sostojbata na

sredstvata i na izvorite na opredelen den.

.. 31 .

.

Pravilo na ramnote`a:
Aktiva = Pasiva
Sredstva = Obvrski + Sopstven kapital

:
1) .. .
2) ..

.
3) .

.

Aktiva - sredstvata na pretprijatieto sistematizirani spored nivnata namena i

spored stepenot na likvidnosta.
Karakteristiki na aktivata (sredstvata):
resursi koi imaat potencijal da generiraat idni gotovinski prilivi ili
da gi namalat idnite gotovinski odlivi;
nabaveni se vo prethodni transakcii;
mo`at da bidat proceneti so zadovolitelna preciznost.

Pasiva - izvorite na sredstvata spored nivnoto poteklo i spored ro~nosta.

Karakteristiki na pasivata (izvorite):
pretstavuvaat rezultat na ve}e realizirani transakcii;
se o~ekuva da dovedat do idni gotovinski odlivi ili da gi namalat idnite got.
prilivi;
ne mo`at da se izbegnat.

- .. .

, .

Akumulirana amortizacija - zbir na tro{ocite na postojanite sredstva od

vremeto na nivnata nabavka do momentot na bilansiraweto.

Obrtni sredstva (tekovni sredstva) - vlo`uvawa vo sredstva koi postojano se

konvertiraat od eden oblik vo drug vo tekot na operativniot ciklus (pari~ni
sredstva, kratkoro~ni pobaruvawa, hart. od vrednost, zalihi, AVR i sl).

.
.

 .
,
.

Dolgoro~ni obvrski: dolgoro~ni bankarski krediti; izdadeni dolgoro~ni

obvrznici; dolgoro~ni krediti za oprema i dr.

Kratkoro~ni (tekovni) obvrski: kratkoro~ni obvrski od raboteweto

(obvrskite kon dobavuva~ite); kratkoro~ni bankarski krediti; obvrski za danoci;
plati; PVR.
NEKOI NEDOSTATOCI NA BILANSOT NA SOSTOJBA:
poziciite se iska`uvaat spored nabavnata (istoriska) vrednost


saldata na nekoi smetki se baziraat vrz procenki
ne se opfateni elementi koi ne mo`at da se vrednuvaat
promenite vo vrednosta na parite ja iskrivuvat slikata

BILANS NA USPEHOT
Bilansot na uspehot pretstavuva izve{taj za finansiskite rezultati od
raboteweto na pretprijatieto {to se ostvareni vo opredelen vremenski period,
obi~no, edna godina
. .,.
.
Ramnote`a kaj bilansot na uspeh:
Prihodi = Rashodi + Dobivka
ili
Prihodi + Zaguba = Rashodi
2007

2006

Prihodi od proda`ba

146.511

136.820

Tro{oci sodr`ani vo prodadenite proizvodi

96.850

89.856

Bruto - dobivka

49.661

46.964

Ostanati delovni prihodi

10.360

8.663

Administrativni tro{oci i tro{oci na proda`bata

33.120

34.288

Ostanati tro{oci na raboteweto

10.263

6.968

Operativna (delovna) dobivka

16.638

14.371

643

220

233

2.460

2.588

Prihodi od kamati
Prihodi od investicii
Rashodi za kamati
Kursni razliki (pozitivni/negativni)

Vonredni prihodi

1.360

650

Vonredni rashodi

1.423

1.110

-2.303

-2.172

Dobivka pred odano~uvawe

14.335

12.199

Danok na dobivka

2.115

1.711

Neto-dobivka

12.300

10.600

Neoperativni prihodi/rashodi

.
.. ..
. .

.

.

.
,

, .
.

-
.
.
.


.



.
..
.

.
,
.


.
(cash)
.

Postapka za izgotvuvawe na izve{tajot za gotovinski tekovi:
1. Opredeluvawe na gotovinskite tekovi od operativnite aktivnosti
2. Opredeluvawe na gotovinskite tekovi od investicionite aktivnosti
3. Opredeluvawe na gotovinskite tekovi od finansiskite aktivnosti, i
4. Prika`uvawe na informaciite dobieni od prethodnite tri fazi vo forma na
izve{taj za gotovinskite tekovi.

Opredeluvawe na gotovinskite tekovi od operativni

aktivnosti:
Direkten metod: se vr{i preispituvawe na sekoja
stavka od bilansot na uspehot so cel da se sogleda goleminata i vidot na
gotovinskiot tek {to go predizvikuva.
, ,
() .

Indirekten metod: -
. - .

,.. .
-

.
.
Zgolemuvawe

Namaluvawe

Sredstva

Obvrski

Opredeluvawe na gotovinskite tekovi od investiciski

aktivnosti
Vlo`uvawa vo hartii od vrednost i vo postojani sredstva = Gotovinski odliv
Namaluvaweto na vlo`uvawata vo ovie aktivnosti (proda`ba na hartii od
vrednost emitirani od drugi firmi ili proda`ba na postojani sredstva) =
Gotovinski priliv.
Prilivi od dividendi i kamati od finansiskite vlo`uvawa

Opredeluvawe na gotovinskite tekovi od finansiski

aktivnosti
Gotovinski prilivi zgolemuvawe na gotovinskiot tek:Proda`ba na hartii od
vrednost {to gi emitira firmata , Anga`irawe na dolgoro~ni krediti
Gotovinski odlivi namaluvawe na gotovinskiot tek: Povlekuvawe (otkup) na
sopstvenite hartii od vrednost ,tplata na dolgoro~ni krediti, splata na
dividenda na akcionerite ,splata na kamata?

Finansiska analiza ispituvawe na finansiskata sostojba na pretprijatieto

preku ispituvawe na nejzinite sostavni elementi.

FINANSISKO PLANIRAWE

. ,
..,
.
[to opfa}a finansiskoto planirawe?
Planirawe na finansiskiot rezultat
Planirawe na potrebite od gotovi pari
Planirawe na sostojbata na sredstvata i izvorite

Ottuka, rezultati na finansiskoto planirawe se:

Planski bilans na uspeh
Planski bilans na sostojba
Plan na gotovinskite tekovi (buxet na gotovinata)

Elementi na finansiskoto planirawe

1.


.

, .
a. Stapka na inflacija
b. Stapka na raste` na proda`bata
c. Cena na naftata

2.

. ,
.
a. Inflacija = 3%, BDP rast =6%; danok = 12%
b. Inflacija = 6%, BDP rast =8%; danok = 10%
c. Inflacija = 10%, BDP rast =4%; danok = 15%
3.

.
a. Opcija 1: Investicija vo Srbija, `el. transport
b. Opcija 2: Investicija vo Kosovo, kamionski trans.
4)
.
,
.
,
.
a. Grade`ni objekti, a ne: magacini+delovni zgradi+prodavnici

Dolgoro~no finansisko planirawe

Dolgoro~no finansisko planirawe ..
..


;

1)
2)


.
3)

4)

Kratkoro~no finansisko planirawe

Planski bilans na uspehot



.

Planirawe na prihodite
Proekcija na proda`bata


. :

 .

,, .
,
. .
, ,

, .

.
:
1.
2.
3. .. .

Planirawe na rashodite
Tro{oci sodr`ani vo prodadenite proizvodi
.
.

.

.

Tro{oci na administracijata i proda`bata

, ,
,,- ( )
, ,
.
.. .
.

,
,
.

Primer: Planski bilans na uspehot

Predvidena stapka na porast na prihodite = 6%;Tro{ocite na prodadenite
proizvodi u~estvuvaat so okolu 65% vo prihodite od proda`bata;Predviden e
porast na tro{ocite za marketing za 2.000.000 denari. Poradi toa, se o~ekuva
tro{ocite na administracijata i proda`bata da iznesuvaat okolu 34.500.000
denari;Iznosot na kamatite {to treba da se platat vo slednata godina e
2.230.000 denari; Prihodite od sopstveni vlo`uvawa se o~ekuva da ostanat na
istoto nivo; Stapkata na danok na dobivka od slednata godina }e bide 10%,
namesto dosega{nite 15%.
2008
plan

2007
Prihodi od proda`ba

140.000

+ 6%

148.400

Tro{oci sodr`ani vo prodadenite proizvodi

91.000

65% od
prih.

96.460

Bruto-dobivka

49.000

51.940

Administrativni tro{oci i tro{oci na

proda`bata

32.000

34.500

Operativna (delovna) dobivka

17.000

17.440

Prihodi od investicii

220

220

Rashodi za kamati

2.600

2.230

Neoperativni prihodi/rashodi

-2.380

-2.010

Dobivka pred odano~uvawe

14.620

15.430

Danok na dobivka

2.193

Neto-dobivka

12.427

10%

1.543
13.887

Plan na gotovinskite tekovi (Buxet na gotovinata)

.



.
Cel na planiraweto na gotovinata: usoglasuvawe na gotovinskite prilivi so
gotovinskite odlivi i odr`uvawe na optimalen iznos na gotovi pari vo
pretprijatieto.
^ekori:
Opredeluvawe na posakuvaniot iznos na gotovinskoto saldo.
Proektirawe na gotovinskite prilivi i gotovinskite odlivi, po periodi.
Usoglasuvawe na gotovinskite prilivi so gotovinskite odlivi.
Navremeno obezbeduvawe dopolnitelni pari~ni sredstva od kusoro~ni izvori.
Plasirawe na povremenite gotovinski vi{oci na kus rok

Primer: Plan na gotovinskite tekovi - Plan na prilivite

Pretpostavki: od ostvarenata proda`ba, 20% se naplatuva vo tekovniot mesec, a
ostanatite 80% vo sledniot mesec
Dekemvri
2007

Januari

Fevruari

Mart

April

Maj

Juni

17.000

16.000

14.000

14.000

12.000

9.000

8.000

Naplati vo
gotovo: -20%
votekovniot
mesec

3.200

2.800

2.800

2.400

1.800

1.600

-80%
vosledniot
mesec

13.600

12.800

11.200

11.200

9.600

7.200

Proda`ba po
meseci

Prilivi od
dolgoro~ni
fin.
vlo`uvawa

110

Vkupni
prilivi po
meseci

16.800

15.600

14.000

13.600

11.400

8.910

Pretpostavki: vo maj se vr{i otkup na osnovnata surovina. Vkupniot iznos na

nabavkata e 18.000.000 denari, no isplatata se vr{i na dve rati i toa, prvata
polovina vedna{ pri otkupot, a vtorata polovina vo mesec septemvri;nabavkite na
ostanatite materijali se vr{at ramnomerno po meseci, a iznosot na nabavenite
materijali se pla}a 10% vo tekovniot i 90% vo sledniot mesec;isplatite na plati
i administrativni tro{oci se vo ednakvi mese~ni iznosi;od minatogodi{nata
dobivka, edna polovina }e bide isplatena za dividendi, a drugata polovina }e bide
akumulirana. Isplatata na dividendi se vr{i na dve rati, vo mesecite maj i
noemvri;vo mart i septemvri dostasuvaat za otplata anuiteti na koristenite
dolgoro~ni krediti vo iznos od po 4.100.000 denari; danokot se pla}a akontativno,
mese~no, po 1/12 od minatogodi{niot danok.

Plan na odlivite
Dekemvri
2007

Januari

Fevruari

Mart

April

Maj

Juni

3.000

3.190

3.190

3.190

3.190

3.190

3.190

- 10% vo tekov.
mesec

319

319

319

319

319

319

- 90 % vo sledn.
mesec

2.700

2.871

2.871

2.871

2.871

2.871

Mese~ni
nabavki na
materijali
Isplati: Za
nabavka na
materijali

Nabvka na
osnovnata
surovina

9.000

Plati na
rabotnicite

1.460

1.460

1.460

1.460

1.460

1.460

Op{ti
tro{oci na
proizvodstvoto

2.550

2.550

2.550

2.550

2.550

2.550

Op{ti
tro{oci na
prod. i upr.

2.880

2.880

2.880

2.880

2.880

2.880

1.036

1.036

1.036

Anuiteti

4.100

Danok na
dobivka

1.036

1.036

1.036

Dividenda

6.214

Vkupni odlivi

10.945

11.116

15.216

11.115

26.329

11.116

Plan na gotovinskite neto-prilivi

Dekemvri
2007

Januari

Fevruari

Mart

April

Maj

Juni

Vkupni
prilivi po
meseci

16.800

15.600

14.000

13.600

11.400

8.910

Vkupni
odlivi po
meseci

-10.945

-11.116

-15.216

-11.115

-26.329

-11.116

5.855

4.484

-1.216

2.485

-14.929

-2.206

Po~etno
saldo

Netogotovinski

5.000

prilivi
Saldo na
krajot od
mesecot

10.855

15.340

14.124

16.609

1.680

-526

Uramnote`uvawe na gotovinskoto saldo

Dekemvri
2007

Januari

Fevruari

Mart

April

Maj

Juni

Netogotovinski
prilivi

5.855

4.484

-1.216

2.485

-14.929

-2.206

Saldo na
krajot od
mesecot (S)

10.855

9.485

3.784

7.485

-9.929

2.794

2.955

4.485

-1.216

2.485

-8.709

2.955

7.440

6.224

8.709

6.220

2.206

6.220

8.426

Po~etno
saldo

5.000

Korekcii:
Kratkoro~ni
finansiski
plasmani

Kumulativ
na
finansiski
plasmani
(F)
Kratkoro~ni
krediti
Kumulativ
na kratk.
krediti (K)

2.900

-2.900

Gotovinsko
saldo na
krajot na
mesecot
(S-F+K)

5.000

5.000

5.000

5.000

5.000

5.000

VREMENSKA VREDNOST NA PARITE

.
.
1.
2.
3.
4.

Primer:
Depozit vo banka = 1 000 denari
Rok na deponirawe = 3 godini
Kamatna stapka = 5% godi{no, pri godi{no vkamatuvawe.
na krajot na prvata godina: 1.000 h (1 + 0,05) = 1.050 den.
na krajot na vtorata godina: 1.050 h (1 + 0,05) = 1.102,5 den.
na krajot na tretata godina: 1.102,5 h (1 + 0,05) = 1.157,62 den.

.
.

1624 ( )
.

- ,
.


, .
.
Diskontnata stapka ja izbirame preku stapkata na prinos {to mo`eme da ja
ostvarime vo na{ata najpovolna alternativa za vlo`uvawe, eventualno korigirana
za nekoj procenten poen kako premija za rizikot od vlo`uvaweto.

AMORTIZACIJA NA KREDITI
A SV ( K )

r (1 r ) n
(1 r ) n 1

Primer: Se koristi zaem od 20.000 denari so rok na otplata od 4 godini, kamatna

stapka od 9% godi{no. Godi{nata otplata dostasuva na krajot na sekoja godina.
Presmetajte go anuitetot!

A 20.000

0,09(1 0,09) 4
6.173,37 denari
(1 0,09) 4 1

God.

Zaem na
po~etok na
godinata

Anuitet

Kamata

Otplata

Dolg na
krajot na
godinata

20.000,00

6.173,37

1.800,00

4.373,37

15.626,63

15.626,63

6.173,37

1.406,40

4.766,97

10.859,66

10.859,66

6.173,37

977,37

5.196,00

5.663,66

5.663,66

6.173,37

509,73

5.663,64

24.693,48

4.693,50

20.000,00

PRESMETKA NA DEPOZITI
Vlo`uvawe na po~etokot na periodot
= IV

(1+)
(1+) 1

Vlo`uvawe na krajot na periodot

A IV

r
(1 r ) n 1

Primer: Stefan saka da kupi avtomobil vreden 8.000 evra po istekot na 5 godini
od denes. Toa saka da go ostvari taka {to od sekoja plata }e izdvojuva odreden
pari~en iznos i }e go vlo`uva vo banka. Dokolku mese~nata kamatna stapka
iznesuva 0,3%, a Stefan vlo`uva na po~etokot na sekoj mesec, kolkav iznos }e
treba da vlo`uva za da ja ostvari svojata cel?

A 8.000

0,003
1

121,52
60
(1 0,003) 1 1 0,003

OCENKA NA EFIKASNOSTA NA KAPITALNITE

VLO@UVAWA (KAPITALNO BUXETIRAWE)
POSTAPKA ZA PLANIRAWE NA DOLGORO^NITE
VLO@UVAWA
Dolgoro~ni vlo`uvawa - vlo`uvawa ~ii efekti se o~ekuvaat vo idnina, vo
vreme {to e podolgo od edna godina.

, .

.

 .
,
, .

, , , -,
.
:

1. Pretstavuvawe na investitorot

.
2. Analiza na pazarot
,
.
3. Tehni~ko-tehnolo{ka analiza
, ,
.

4. Analiza na grade`nite re{enija

5. Organizaciski del

.
6. Ekonomsko-finansiska analiza
.
,
.
7. Ocenka na efikasnosta na proektot


.

.

predinvesticiska investiciska
studija
studija

1-II

2-PIO

realizacija
probna
na proektot rabota

3-IO

4-PR

5-RR

5.
.
1.
2.
3.
4.

KLU^NI KOMPONENTI NA PROCESOT NA

INVESTICISKO ODLU^UVAWE

:

Period na investirawe

.

.

Period na eksploatacija

,,. Period na proekcija, 5-10 godini za proekti od
stopanstvoto 15-20 godini za infrastrukturni proekti

Gotovinski tekovi, namesto neto-dobivki

,
. , -
.
.. ,
, - .
:

 -

.
.
Prihodi

100.000

Tro{oci na prodadenite proizvodi

60.000

Bruto-dobivka

40.000

Amortizacija

10.000

Dobivka pred odano~uvawe

30.000

Danok (10%)

3.000

Neto-dobivka

27.000

Neto-gotovinski tek = ND + Amortizacija

37.000

Utvrduvawe na diskontnata stapka

Kaj analizata na investiciskite proekti relevantna diskontna stapka e cenata
(tro{okot) na kapitalot
Izvor na finansirawe

Iznos

U~estvo

Tro{ok

Proizvod

Akcionerski kapital

300.000

0,6

15%

9%

Dolgoro~ni krediti

200.000

0,4

12%

4,8 %

500.000

Prose~na cena:

13,8%

Tretmanot na inflacijata
:
( )
,
( ) .

OCENKA NA FINANSISKITE EFEKTI OD

DOLGORO^NITE VLO@UVAWA



.

.
.

.

.
,,
,
, ,,,,.
-
-
, . ,
-
.
,
,
.

GOTOVINSKI TEK ZA OCENKA NA LIKVIDNOSTA

Godini
0

200.000

300.000

350.000

420.000

Materijalni tro{oci

90.000

110.000

140.000

200.000

Bruto plati

45.000

60.000

75.000

100.000

Administrativni tro{oci

35.000

40.000

40.000

50.000

Otplata na krediti

16.000

18.000

20.000

17.000

Danoci

5.000

6.000

6.500

8.000

Dividendi

12.000

12.000

14.000

15.000

-3.000

54.000

54.500

30.000

Prilivi:
Sopstven kapital

100.000

Akcionerski kapital

300.000

Dolgoro~ni krediti

50.000

Prihodi od proda`bata
Odlivi:
Investicii:
-

vo postojani sredstva

400.000

vo obrtni sredstva

40.000

NETO-PRILIV

10.000

KUMULATIV

10.000

7.000

61.000

115.500

145.500

(
DCF)
()
.
.

.
Godini
0

200.000

300.000

350.000

420.000

Prilivi:
Prihodi od proda`bata
Ostatok na vrednosta

1.000.000

Odlivi:
Investicii:
400.000
-

vo postojani sredstva

vo obrtni sredstva

40.000

Materijalni tro{oci

90.000

110.000

140.000

200.000

Bruto plati

45.000

60.000

75.000

100.000

Administrativni tro{oci

35.000

40.000

40.000

50.000

Danoci

5.000

6.000

6.500

8.000

NETO-PRINOS

-440.000

25.000

84.000

261.500

1.062.000

1)
2) OV = I n A

1.
2. OV = I n A
3.
4.

II
1)
2)
3)
4)
5)

NP = I II

II
1.
2.
3.
4.
5.
6.

7. + =

I


( )

1 2 3






.
II (
)






,

III (
)

=
=

()

OV = I ( + ) n
A
=

OV , n ,

.
360/

360/

Opeativ.
perido
4(1:3)

123

1.

1: 3

2.
( )
3.
I.
(1+2+3)

1+2+3

1.
2.
3.
II.
(4+5+6)

4+5+6

III.
(I II)

OV

34

1-5

%
1.
2.
3.
4.
5.

6.
7.
( 1 7)
8. ,
9.
10.
( 8,9 10)
( 1 10)
11.

()

( 1 11)
12.
13.

( 1 13)
14.
( 1 14)

=
( )

75%

90%

100%

(-)
(-)
(-)
(-)
( )
( ) ()

75%

90%

100%

100%

(+)
(+) OV

OV

(-)

(-)

1.
()
2.

3.

2
3

4.000

5.000

6.000

5.000
(1+2+3/)

20.000

16.000

12.000

(-)

(- 4.000)

(- 4.000)

(- 4.000)

16.000

12.000

8.000

RR =

14.000
(20.000+8000)/2

100

KRITERIUMI ZA OCENKA NA INVESTICISKITE

PROEKTI
Nediskontni
-
,.. .
Period na vra}awe na investiciite
Prose~na stapka na prinos

Diskontni


Neto-sega{na vrednost na proektot
Interna stapka na rentabilnost

PERIOD NA VRA]AWE NA INVESTICIITE

.
- , ,

.
..
.

,
.

.

Primer: Inicijalni investicii vo iznos od 100.000

Proektirani neto-prinosi po godini: 20.000, 30.000, 30.000, 30.000, 40.000
God.

Neto-prinosi

Kumulativ

-100.000

20.000

20.000

30.000

50.000

30.000

80.000

30.000

110.000

40.000

150.000

T = +

T 3

100.000 80.000
3,67 godini
30.000

Slabosti na metodot Period na vra}awe:

1. Ne vodi smetka za vremenskata vrednost na parite
2. Ne gi zema predvid gotovinskite tekovi po istekot na presmetaniot period na
vra}awe
3. Pregolemo potpirawe na brzinata na vra}awe {to mo`e da ja zgolemi
rizi~nosta na izbranite proekti i sl.

PROSE^NA STAPKA NA PRINOS

-
, -
.
-
, .

.

,
.

Primer:
Inicijalnite investicii na proektot iznesuvaat 100.000.
Proektiranata neto-dobivka vo eksploataciskiot period iznesuva, po godini:
10.000, 15.000, 20.000, 20.000, 25.000.

Prose ~ na neto - dobivka

10.000 15.000 20.000 20.000 25.000

5

RR

18.000

18.000
100 18%
100.000

, ,
.
Slabosti na metodot Prose~na stapka na prinos:
1. Ne vodi smetka za vremenskata vrednost na parite
2. Koristewe na neto-dobivkata kako kategorija

NETO-SEGA[NA VREDNOST
- ,
.
- ,
.
-


.
n

NSV
t 0

Kade {to:

NPt
(1 r )t

NPt se neto-prinosite od periodot t

r e diskontnata stapka
n e brojot na godini vo periodot na proekcija

Proektirani neto-prinosi po godini: 110.000 (investicii, kako negativen netoprinos), 30.000, 35.000, 40.000, 40.000, 50.000.
Diskontnata stapka e proceneta na 14%.

Godina

Neto-prinosi

Diskonten faktor

Diskontirani netoprinosi

-110.000

-110.000

30.000

0,87719

26.316

35.000

0,76947

26.931

40.000

0,67497

26.999

40.000

0,59208

23.683

50.000

0,51937

25.969

NSV =

19.898

Slabosti na NSV:
Apsoluten pokazatel ne ni dava pretstava za goleminata na vlo
NSV = 20.000 EUR za proekt vo vrednost od 1.000.000 EUR i 100.000 EUR ne e ist
rezultat
Vlijanie na diskontnata stapka vrz rezultatot
Ne gi odrazuva razlikite vo dol`inata na periodot na eksploatacija,
dinamikata na neto-prinosite i sl

INTERNA STAPKA NA PRINOS (IRR)

-, -
n
0.
NP

(1 r )
t

t 0

God

Netoprinosi

Diskonten
faktor
(19%)

Diskontirani
neto-prinosi

Diskonten
faktor
(22%)

Diskontirani
neto-prinosi

110.000

-110.000

-110.000

30.000

0,84034

25.210

35.000

0,70616

40.000

4
5

0,81967

24.590

24.716

0,67186

23.515

0,59342

23.737

0,55071

22.028

40.000

0,49867

19.947

0,45140

18.056

50.000

0,41905

20.952

0,37000

18.500

4.562

IRR rp

-3.311

NPp (rn rp )
NPp NPn

Kade {to:
- rp e stapkata so koja posleden pat e presmetana pozitivna NSV;
- rn e stapkata so koja posleden pat e presmetana negativna NSV;
- NPn e negativnata NSV (zemena kako apsolutna vrednost);
- NPp e pozitivnata NSV

IRR 19

4.562 (22 19)

20,7 %
4.562 3.311

IRR > ( ),
.
, .
Slabosti na IRR:
Relativen pokazatel - 20% prinos na proekt od 1 denar i na proekt od 1.000.000
denari ne zna~i ednakov rezultat
Problemot na me|usebno isklu~ivi i nekonvencionalni proekti

DOLGORO^NITE VLO@UVAWA I RIZIKOT

Analiza na senzitivnosta - a ispituva ~uvstvitelnosta na proektot na
promeni na nekoi od klu~nite varijabli.


.
(, , )

-
.
IRR

Scenario-analiza - li~no kako i prethodnata, so toa {to razgleduva celi

scenarija od promeni.

Simulaciska analiza - Sofisticirana tehnika koja se bazira na zakonitostite

na verojatnosta i statisti~kite metodi.

Prilagoduvawe () na diskontnata stapka - Ednostaven

pristap, zasnovan na zgolemuvawe na diskontnata stapka za t.n. premija za rizik.
-
, ,
.

.


. :
,


.


10%
.

.
( )

.

( )


.
.

DOLGORO^NO FINANSIRAWE
,..
,
.
.
,
.
.

. (
).

AKCII
Obi~nata akcija - pretstavuva sertifikat za delumna sopstvenost vo edno
akcionersko dru{tvo, {to na imatelot mu obezbeduva:
1) pravo na glas vo sobranieto na dru{tvoto;
2) pravo na u~estvo vo raspredelbata na neto-dobivkata (pravo na dividenda);
3) pravo na u~estvo vo raspredelbata na sredstvata {to ja so~inuvaat ste~ajnata
masa .

OBLICI NA VREDNOST NA AKCIJATA

.
Primer: Firmata A emituvala 10.000 akcii so nominalna vrednost od 100 denari
po akcija.
Vkupnata vrednost ostvarena od proda`bata na akciite iznesuva 5 milioni denari.
Kompanijata ima i akumulirana dobivka vo iznos od 2.000.000 denari. Vo
smetkovodstvoto na kompanijata ova e evidentirano na sledniov na~in:

 Obi~ni akcii po nominalna vrednost

(10 000 akcii h 100 denari) .....................1 000 000 denari
Kapitalova dobivka ................................4 000 000 denari
Akumulirana dobivka......2 000 000 denari

. ,
, /
.

()
.

PRAVO NA GLAS KAJ OBI^NATA AKCIJA

.
.

. :
1.
,
.
2.
.

,
.

Opolnomo{tuvawe

,
,
.

Akcii so i bez pravo na glas

Postapka za emisija na dolgoro~ni hartii od vrednost

Inicijalnata javna ponuda
.
..
,
,..
.

.
,
.

. ..
.

,
. .

- .
.

.

Ulogata na konsultantite (investiciskite banki)

.. ,
, .

-
,
, , .

.
, .
:

1. (underwriter)
,
.

.
2.


.

Proda`ba na akciite
, .
:
1. Preku berza
.
.
2. Ponudi po fiksna cena ,
,
.
3. aukcija

.
.

.

Privaten plasman na akcii

.

. ,
.
,
.

KORISNOSTI I NEPOVOLNOSTI OD OBI^NITE

AKCII
Me|u korisnosite na finansiraweto so emisija na obi~ni akcii spa|aat slednite:
Pribranite sredstva se nao|aat na trajno koristewe;
Isplatata na dividendata ne e zadol`itelna obvrska, tuku se vr{i so interna
odluka od organite na firmata;
Se zgolemuva sposobnosta na firmata za anga`irawe sredstva od tu|i izvori
(so sozdavawe obvrski).
Kako nepogodnosti na finansiraweto so obi~ni akcii se smetaat:
Zagrozuvawe na kontrolata vrz firmata koga se vr{i nova emisija na akcii.
Visokite tro{oci na finansiraweto.

PRIORITETNI AKCII
. Privilegii koi gi nosat
prioritetnite akcii:

arantiran fiksen prinos (dividenda) vo slu~aj na ostvarena dobivka

..
.
.

,
.
Prioritet pri naplatata na dividendata
- .
Prioritet na naplata na del od sredstvata od ste~ajnata masa.


,
, .
,
.


, .

Kumulirawe na dividendite
.

.

Participacija -
-
.

Otpovikuvawe
.

.
,
,
.

Konverzija ()
() .

.
.

.

DOLGORO^EN KREDIT
,
,
,
.
, , ,
.

3 5 .
( )
mese~ni, kvartalni, {estmese~ni ili godi{ni otplati (kamata +
del od glavninata);

.

. ,
,, ,,
. (
) .
, ,
.
20
.


.

.
,
.
:
1. Primarnata kamatna stapka (prime rate); -
.

2. Rizi~nosta na korisnikot

.
,

. , ,
,
.
3. Rokot na otplata ,

.
.
4. Goleminata na kreditot
, .
,
.
.
.
.

.

()
Restriktivni dogovorni klauzuli:
odr`uvawe na minimalno nivo na neto-obrten kapital;
ograni~uvawe na isplatata na dividenda i otkup na sopstveni akcii;
ograni~uvawe vo raspolagaweto so fiksnite sredstva;
ograni~uvawa na kapitalnite izdatoci;
ograni~uvawe na natamo{no dolgoro~no anga`irawe zaemi;
ograni~uvawe na statusni i pozna~ajni organizacioni promeni;
ograni~uvawe na obemot na emisijata na hartii od vrednost;
ograni~uvawe na platite na rakovodnite organi i dr.

OBVRZNICI
Obvrznicata - e dol`ni~ka hartija od vrednost, so ~ie izdavawe emitentot
nastojuva da pribere dopolnitelen zajmoven kapital, so obvrska deka pribranite
sredstva }e gi vrati vo opredelen vremenski period, zaedno so kamata.

.
,
.

Elementi na obvrznicata:
Nominalna vrednost .
.

Datum (period) na dostasuvawe

,
.

Kuponska kamatna stapka

. ,
.

VIDOVI OBVRZNICI
, , ,.

Kuponska obvrznica ,

( ), (
) .

Beskuponska obvrznica .

,
.
( )
.

Amortizira~ki obvrznici
,
. ,
,
.

Obvrznici so fiksna i fluktuira~ka stapka

,
( )
.

.

Otpoviklivi obvrznici ,
,
.
,.. .

.
,
,
.

Indeksirani obvrznici
. ,
.
, .
,

Osigureni i neosigruani obvrznici

.


. ..

.

Konvertibilni obvrznici
.
.

Obvrznicite mo`at da glasat na ime ili na donositel.

trustee , .

.
,
.
-


. ,
.

Dogovor za emisija na obvrznici (indenture)

.
,
, , ,
, : .

.

,.. .
,
,
.
,, ,
, .

Negativni strani na finansiraweto na firmite preku emisija na dolgoro~ni

obvrznici:
obvrskata za otplata na glavnicata na dolgot vo celiot svoj iznos dostasuva vo
eden moment;
promenite na kamatnite stapki na finansiskiot pazar.

Stepenuvawe (rating) na obvrznicite

, , , (rating)
. ,
,
, .

Karaktert ,
, .

Kapacitett
.

.

Kolateralat (obezbeduvawe)
.
,
, .

Klauzulit
,
.
.
Moodys

Standard & Poors

Aaa, Aa

AAA, AA

Visokokvalitetni,
niskorizi~ni obvrznici
A, Baa

A, BBB

Dobra investicija

Ba, B

BB, B

Substandardni

Caa, Ca, Ca,

Daa, Da, D

CCC, CC, C,

Rizi~ni i {pekulativni obvrznici (Junk

bonds)

DDD, DD, D

PAZAR NA KAPITAL
Pazar na kapital - pretstavuva odnos pome|u ponudata i pobaruva~kata na
dolgoro~nite raspolo`livite pari~ni sredstva i dolgoro~nite hartii od
vrednost koi proizleguvaat od nekoj odnos na sopstvenost ili od krediten odnos.

:
aselenieto - trajni dobra za doma}instvoto ,
- -
,

r`avata - dolgoro~ni vlo`uvawa
ankite - za natamo{no plasirawe na sredstvata

,
.
..
.

BERZI NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST

.
, .
,
, ,- .
.
,

 ,
. , , ,
- .
. ,,
, ..
. Na
berzite kotiraat samo dolgoro~ni hartii od vrednost so povolno ocenet bonitet;
Cenata na dolgoro~nite hartii od vrednost na berzata se utvrduva preku slobodna
javna aukcija (licitacija, naddavawe).

() . -
,
. ,
,
.

Makedonska berza A.D. Skopje

Osnovana e vo 1995 godina kako akcionersko dru{tvo na neprofitna osnova.
Pozna~ajni funkcii na Berzata se:
Trgovija (promet) so dolgoro~ni hartii od vrednost (akcii i obvrznici);
Kotacija (registracija) na hartiite od vrednost;
Utvrduvawe na kursot na hartiite od vrednost;
Objavuvawe na site relevantni podatoci od raboteweto na berzata.
Po~nuvaj}i od 25.04.2001 godina, trguvaweto se odviva po elektronski pat.
BEST- sistem (Berzanski elektronski sistem na trguvawe).
Trguvaweto se odviva od ponedelnik do petok, od 10:00 do 13:00 ~asot.

PAZAR NA HARTII OD VREDNOST "PREKU [ALTER"

Pazar na hartii od vrednost "preku {alter" (Over-the-counter market) podrazbira proda`ba preku posrednici, vo ramkite na samiot posrednik ili vo
sorabotka so niv kade {to se izbeguba pla}aweto provizija na berzata.

NASDAQ - National Association of Securities Dealers Automatic Quotation

System
.
,
,
.

INVESTICISKI BANKI (Investment Banks)

. Emisija i otkupuvawe na novi
hartii od vrednost od pretprijatijata {to gi izdavaat i nivna proda`ba na
javnosta (underwriting); Posreduvawe vo trguvaweto so dolgoro~ni hartii od
vrednost (brokerski uslugi);Vr{ewe sovetodavni raboti.

LIZING
(lessor ,
) (lessee ,)
(,,)

. 2000 godina NLB Lizing prva lizing
kompanija vo Makedonija.

-
Operativen lizing

, .
-
.
..
.

. ,


.
Finansiski (kapitalen) lizing
-. -

-
, -,
-.

.

.
,
.
Proda`ba so povraten lizing .
.
.

.
-
, .

, .
, -
.
Kombiniran lizing .
Lizing so zadol`uvawe (leverixen lizing) -

().
,
.


.

Sporedba na oddelnite tipovi lizing

OPERATIVEN FINANSISKI
(KAPITALEN)

Primena

Nabavka na
oprema za
privremena
upotreba

Koj go vr{i
lizingot?

Proizvoditeli
na oprema

Mo`nost za
prekinuvawe na
dogovorot

Postoi

Nabavka na
oprema za trajno
koristewe
Posebna
finansiska
institucija

Ne postoi

PRODA@BA SO
POVRATEN LIZING

Potreba od dopolnitelni
finansii za korisnikot na
sredstvoto

Posebna finansiska
institucija (banka)

Po dogovor, obi~no ne postoi

..
a.
b.
-

..
a.
b.
-

,
.


Ekonomija na obem
()

.


.
.

,
,
. ,
.

.

.
,
.

VREDNUVAWE NA DOLGORO^NI HARTII OD

VREDNOST
.
.

.

VREDNUVAWE NA OBVRZNICI
,
,
.

VO K

(1 r ) n 1
NV

r (1 r ) n (1 r ) n

V0 = sega{na vrednost na obvrznicata, K = kuponska kamata vo denari, N =

nominalna vrednost na obvrznicata, r = barana stapka na prinos, n = period na
dostasuvawe (godini).
Primer : nominalna vrednost na obvrznicata = 1000 denari,godi{na kamata = 80
denari (8% od nominalnata vrednost),rok na dostasuvawe = 10 godini ,diskontna
stapka (baranata stapka na prinos) = 9% godi{no.Kolku iznesuva vrednosta na
obvrznicata ?
VO 80

(1 0,09)10 1
1000

10
0,09 (1 0,09)
(1 0,09)10

Barana
stapka na

Stapka

> na kuponskata

prinos

kamata

Barana

Stapka

stapka na

<

na kuponskata

prinos

kamata

Barana

Stapka

stapka na
prinos

V0 = 1.147,20

na kuponskata
kamata

Pazarna
vrednost

Nominalna

<

vrednost

(diskont)
Pazarna
vrednost

Nominalna

>

vrednost

(premija)
Pazarna

Nominalna

vrednost = vrednost

Vrednuvawe na beskuponski obvrznici

, .
,
.
.
Primer: Da se utvrdi sega{nata vrednost na beskuponskata obvrznica so
nominalna vrednost od 1.000 denari i period na dostasuvawe od 12 godini, dokolku
diskontnata stapka e 9%!

VBO

1.000
589,66 denari
(1 0,045)12

STAPKA NA PRINOS DO DOSTASUVAWETO (YIELD TO MATURITY)

Prinosot do dostasuvawe e stapka koja go ozna~uva prinosot koj investitorot

}e go zaraboti, ako ja kupi obvrznicata po odredena cena i istata ja zadr`i do
dostasuvaweto.
..
Denacionalizacija Serija 3 (D03),

. ,

.

. 10 . 10-
, 1/n
2% .
.
1
2.000
2.000 . 1.000 .
100
20 (2% 1.000 ) 18 (2%
900 - ) . Sekoj 1.06.se otplatuva 1/n od glavninata i 2%
kamata na neotplateniot iznos.

VREDNUVAWE NA AKCII
Model na nulti raste` - Celokupnata dobivka se raspredeluva,nema
reinvestirawe, osven na amortizacijata,Bidej}i nema akumulacija, nema nitu
raste` nitu opa|awe na dobivkata i na dividendata. Tipi~no za firmi vo zrela
faza od svojot `ivoten vek.Pogodno e za vrednuvawe na prioritetnite akcii.

V=

D = dividenda po akcija {to se o~ekuva na krajot na godinata t r = stapka na

baran prinos po akcija.

Model na konstanten raste` - Del od dobivkata se reinvestira, t.e.

investiciite se pogolemi od amortizacijata .Poradi reinvestiraweto, dobivkata
kontinuirano raste so stapka g

g stapka na konstanten raste`

Model na razli~en fazen raste` - Kompanijata vo po~etniot period ima

neramnomeren tek na dividendata i neto-dobivkata period na nadnormalen
raste` Po istekot na ovoj period, zapo~nuva period na kontinuiran raste`, so
stapka g.

PRINOS, RIZIK I OSNOVNI KONCEPTI NA

PORTFOLIO MENAXMENTOT
RELACIJA RIZIK - PRINOS
Rizik - se definira kako mo`nost za neostvaruvawe na o~ekuvaniot prinos od
nekoe vlo`uvawe.
Prinosot se izrazuva vo pari ili vo procenti izrazena dobivka ili zaguba od
investirawe vo nekoe sredstvo.

VARIJANSA I STANDARDNA DEVIJACIJA

Standardnata devijacija - e mera na relativnata disperzija na mo`nite
prinosi okolu nivnata o~ekuvana (sredna) vrednost.T
Taa e merilo na poedine~niot
rizik na sredstvoto, gledano izdvoeno.Povisokata standardna devijacija zna~i i
pogolem rizik deka prinosot na vlo`uvaweto }e otstapuva (vo negativna nasoka)
od o~ekuvaniot prinos.Povisokata standardna devijacija zna~i i pogolema
mo`nost prinosot na vlo`uvaweto da otstapuva i vo pozitivna nasoka.

( Ri R)2 ( Pi )

Izrazot pod kvadratniot koren se narekuva varijansa.

i 1

DIVERZIFIKACIJA I RIZIK NA PORTFOLIOTO

Diverzifikacija: pretstavuva zgolemuvawe na brojot na sredstvata (akciite i
ostanatite hartii od vrednost) vo portfolioto.
Celta : e namaluvawe na rizikot

Portfolio - zbir od razli~ni sredstva (hartii od vrednost, depoziti, nedvi`en

imot i sl.) so koi raspolaga eden investitor vo daden moment

.
,
.
n

Cov ( RAi R A ) ( RBi R B ) Pi

i 1

RAi i RBi se prinosite na akciite A i B pri sekoe od mo`nite scenarija, ozna~eni so

i;
Pi se verojatnostite na nastanuvawe na sekoe od scenarijata;
se o~ekuvanite prinosi na akciite A i B.
.

. -1 1

 .
1 ,
. 1
. 0
( )
-1
.

Efikasno portfolio: ona portfolio koe nosi najvisok prinos za dadeno nivo
na rizik ili najnizok rizik za dadeno nivo na prinos.

Optimalno portfolio: ona portfolio koe se nao|a vo to~kata kade {to

tangentno se dopiraat granicata na efikasnosta i najvisokata mo`na kriva na
indiferencija

MODEL ZA OCENKA NA KAPITALNO SREDSTVO

(CAPITAL ASSET PRICING MODEL CAPM)

Standardna devijacija na portfolioto

K
Nesistematski rizik

S
Vkupen rizik
Sistematski rizik

Broj na akcii vo portfolioto

Slika 1: Sistematski i nesistematski rizik

 .

.
. ,
, .
..
.

, : , , ,
, .

, : ,
, , .
Racionalniot investitor }e go minimizira rizikot, t.e. }e sozdade portfolio, so
{to }e go izbegne onoj del od rizikot {to mo`e da se izbegne. Rizikot na
poedine~noto sredstvo (akcija), meren preku standardnata devijacija ne e od
zna~ewe za pametniot investitor.
Racionalniot investitor }e izvr{i diverzifikacija, poradi {to, za nego e va`en
rizikot na portfolioto, t.e. pridonesot na sekoja akcija kon toj rizik.Bidej}i na
pazarot postoi samo edna cena za sekoja akcija, nitu eden investitor nema da dobie
kompenzacija za prezemaweto nepotreben rizik. Spored toa, sekoj investitor }e
dobe kompenzacija za onoj del od rizikot {to NE MO@E da se izbegne sistemati~niot rizik .Toa e osnovata na modelot CAPM
n

Beta koeficient () = merilo na sistematskiot rizik

p xj j
j 1

Beta koeficientot - e pokazatel na stepenot na promenata na prinosot na edno

sredstvo vo zavisnost od promenata na pazarniot prinos.

, .

= 1 - akcijata ima prose~en rizik, ednakov na rizikot na pazarnoto portfolio

> 1 - akcijata ima natprose~en rizik, pogolem od rizikot na pazarnoto
portfolio
< 1 - akcijata ima potprose~en rizik, pomal od rizikot na pazarnoto portfolio

Pogolemiot broj akcii imaat pome|u 0,5 i 1,5

Procentualno
u~estvo na
sredstvoto vo
portfolioto

Sredstvo,j

Beta koeficient
na sredstvoto (j)

Poderirana
vrednost
(2 h 3)

(xj)
1

0,30

1,2

0,36

0,20

0,9

0,18

0,50

1,6

0,80

1,00

1,34

CAPM
Ri = Rf + i (Rm-Rf) Ri - Rf -
i , Rm

Linija na pazarot na hartii od vrednost

Stapka na baran
prinos
KA = 11,4%
M

Premija za rizik
na sredstvoto A

K m = 9%
Premija za
pazaren rizik

RF = 6%

b=0

b=1
Sistemati~en rizik - beta

b=1.8


,
. 1
Rm. 0 (
) Rf.

.
,

.
, N ,
,.. .
, .
N .

.

Slabosti na CAPM
Ednofaktorski model , ..

.. .

Izbor na pazarnoto portfolio

.
?

(. - 10 10
).

Vremenski period za analiza

.

HIBRIDNI HARTII OD VREDNOST I FINANSISKI

DERIVATIVI
KONVERTIBILNI HARTII OD VREDNOST

.
() .

.
Koeficient na konverzija - broj na obi~ni akcii {to mo`e da se dobie za edna
konvertibilna hartija od vrednost.
Cena na konverzijata - odnosot me|u cenata na konvertibilnata hartija od
vrednost i koeficientot na konverzija.
Period na konverzija - vremeto vo koe e dozvoleno konvertirawe na odnosnata
hartija od vrednost vo obi~na akcija.
Konverziona vrednost e ednakva na proizvodot pome|u koeficientot na
konverzija i pazarnata cena na akcijata. Taa ni ja dava vrednosta na
konvertibilnite obvrznica dokolku nea ja gledame od aspekt na mo`nosta za
konverzija.

. ?
.
:
1.

2.
.

MOTIVI ZA FINANSIRAWE SO KONVERTIBILNI

HARTII OD VREDNOST
Za firmata:
konvertibilnata hartija od vrednost pri izdavaweto se prodava po povisoka
cena od tekovnata pazarna cena na obi~nata akcija na firmata,
brojot na emitiranite akcii }e bide pomal i vo po~etokot i podocna
mo`at da se izdadat obvrznici so poniska kamatna stapka
so konverzijata se namaluva tro{okot na dolgoro~nite obvrski
povolno e za novi i rizi~ni firmi
Za kupuva~ot:
pomal rizik otkolku kaj akciite;
mo`nost za konverzija po povolna cena.
Stimulirawe na konverzijata

FINANSISKI DERIVATIVI
Finansiskite derivati (financial derivates) - se finansiski instrumenti ~ija
vrednost e izvedena od vrednosta nanekoj drug instrument.

Terminski dogovori (forwards) i fju~rsi (futures) - se dogovori so koi dve

strani, kupuva~ i prodava~, se dogovaraat da izvr{at kupoproda`ba na nekoe dobro
(hartija od vrednost) na odreden datum vo idnina, po odnapred dogovorena cena.
Razlika: fju~rsite se standardizirani,unificirani dogovori,dodeka terminskite
dogovori se predmet na slobodno kreirawe od strana na dogovorenite strani.

Opcijata - e instrument {to na imatelot mu obezbeduva mo`nost da kupi ili da

prodade opredeleno sredstvo (hartija od vrednost na opredelena firma) po
utvrdena cena na opredelen datum ili pred istekot na opredelen rok.Kaj opciite
razlikuvame dve strani:

Kupuva~ na opcijata koj so kupuvaweto na opcijata dobiva pravo na

izbor,dali }e ja relizira ili }e ja ostavi da istekne nerealizirana.

Prodava~ na opcijata - koj za proda`bata na opcijata dobiva nadomestok,no

obvrska da odgovori na izborot za kupuva~ot,nezavisno dali toa mu odgovara ili ne
vo momentot na realizacija.
:
1.

2.
.
,
.
Kupovna opcija

Proda`na opcija

Kupuva~ na
opcijata

Ima pravo da kupi 100 akcii po

cena od 1.000 denari

Ima pravo da prodade 100 akcii

po cena od 1.000 denari

Prodava~ na
opcijata

Ima obvrska da mu prodade na

kupuva~ot 100 akcii po 1.000
denari

Ima obvrska da kupi od

prodava~ot 100 akcii po 1.000
denari

,:
1.
.
2.
.
Elementi na opcijata:
a. Vidot na sredstvoto na koe e zasnovana opcijata
b. Datumot ili periodot na realizacija na opcijata
c. Realizacionata cena

..

.

Faktori od koi zavisi vrednosta na opcijata

1. Razlikata me|u tekovnata pazarna cena na akcijata i realizacionata cena,
spored opcijata
2. Vremeto do dostasuvawe na opcijata ,
.


3. Nivoto na kamatnite stapki
4. Varijabilitetot na cenata na akcijata i dr.

.
,
.
.

.
,

. .
,

. ,
,
.

.

VARANT (WARRANT)
Varantot - e hartija od vrednost koja na imatelot mu dava mo`nost da kupi
opredelen broj obi~ni akcii po utvrdena cena vo tekot na opredelen period.
,
.
,
. ,

.
.

 ,..
.

.
.

.
.

.
.. :

TVVPC RC n
PC = tekovna pazarna cena na obi~nata akcija, RC = cena na akcijata utvrdena vo
varantot , n = broj na obi~ni akcii {to mo`at da se kupat vrz osnova na varantot

PRAVO NA AKCIJA (RIGHT)

Pravoto na akcija (stock right) - mu obezbeduva na imatelot na obi~na akcija
privilegija da kupi dodaten broj akcii srazmeren na brojot na akciite {to gi ima.
Motivi za izdavawe:
Zadr`uvawe na kontrolata vrz akcionerskoto dru{tvo od strana na postojnite
akcioneri,
Poniski tro{oci za distribucija na akciite.


.
( ) .

Sli~nosti i razliki
VARANT

PRAVO

Definicija

Pravo da se kupat odreden

broj akcii po utvrdena
cena

Pravo da se kupat odreden

broj akcii po utvrdena
cena

Rok na va`ewe

Dolg ili neograni~en

Kus period, nekolku

nedeli

Realizaciona cena na
akcijata vo momentot na
izdavawe

Povisoka od tekovnata
pazarna cena na akcijata

Poniska od tekovnata
pazarna cena na akcijata

Motiv za izdavawe

Pribirawe pari~ni
sredstva
Poatraktivni
obvrznici

Zadr`uvawe na
kontrolata
Poevtina emisija
na akcii

..
.

.
.
,
..
.
.

3 :
1.
.
2. ..
.
3. ,
.. .

 : ,
.

.
.
.

,
, ,
.
.
:
1.
2.
3.

1.
-.
,,
. ,
, , ,
.
2.

,
.. 2007

- .
.
.

3.

.
, .
,
.

.

4.

.

, .
100 000 10%
90 000 , 10 000
.

.

.

:

1.
..

.

2.


.

.

3.

.

. ,

.

.

:

1.
..
.


.

2. .

,
.
3.

.

.
,
,
.
.
,
.
.



.
.
( ) -
.

.
-.
.

.
, ,
.
12 .
.
.
.
, .

. (
100 000 ). 30
12 . .

.

.
.
1,3,6 12
, .
.


. ,
. -
.
() ()
(, )
. ()
, .

(-)
.

.
..
.

.

.

1.

.
.
2.


.
3.

,

.

 ( )
,
.

: , , ,
.

/

.

.. ,
.
.

,
, .

.

.
:
1.
2.
3.
4.

( .. 5)

(
)
.
,
(, ,
)
.

 :
1.
2.
3.

. 3/10
30 30
10 3% .

:




.

.
,
.
.
,
, , .

.

. ,
,

.
,
.

 :
1.

2.
3.
4.
5. .

,

.

.

,
, ; ,
.

.
,
.

, .

,
.

, .

:
1.


.

2.
. ,
, ,.
.

, .
3.
.

4. -
.
5.
,
, .

.

, ,
.

.
.

.
.

( ).

.
.


.

.
.

.

.
,
.


.

.

.
.



.
,

. (
).
(
)
.

,
, , ,
.
.
, .
,
.

.
.

-
.

.
.
:




.



,
.
,
.
.
.
,
.

.

, .
,
,
.

. .

.
,
.
.
.


.
.. .


: 15 .

.


:


.
...
.
.

,

.
270 (9 ).
, .

.
.
,
.


.
.
.

.
,
.

-


.

.
, . ,
. ,
:

1. ..
2.
3. ()

.

,
.
.

.
:

1. ()

() (
).
.
2.

.

, ,
.
:

1.

.
2.
, .

.

3.
.

4. -


.

.

;
.

,

.

, .

.. . ,

.
-
, .
.


.
:

, .

CENA (TRO[OK) NA KAPITALOT

.
PONDERIRAN PROSE^EN TRO[OK NA VKUPNIOT KAPITAL (WACC)

WACC = wd Cd + wep Cep + weo Ceo

wd, wep, weo - .. ,
Cd, Cep, Ceo .
Primer: Kolku iznesuva prose~niot ponderiran tro{ok na kapitalot, dokolku
akcionerskiot kapital od obi~ni akcii u~estvuva so 50%, prioritetnite akcii so
10%, a dolgot so 40% vo finansiraweto na kompanijata.
Cena

U~estvo

Proizvod

Dolg

8,13

0,4

3,252

Prioritetni
akcii

12,75

0,1

1,275

Obi~ni akcii

13,53

0,5

6,765

11,292

VKUPNO

Primena na cenata na kapitalot

E neophodno za utvrduvawe na optimalnata finansiska struktura
Ocenka na efikasnosta na investiciskite proekti - kade {to prose~nata cena
na kapitalot ja koristime kako diskontna stapka
Vrednuvawe na kompaniite


(break-even point) ( )

. ,
()
.

.
=

?
.,

.
,
( )
.
:

1.
2. ,
.
,
.

.
() .

.

 .
.

o
( ).


.
.

-

-

-

.

.

()
.
( ).

.
=

DIVIDENDNA POLITIKA
Dividenda - del od dobivkata {to firmata im go isplatuva na svoite akcioneri,
bilo vo gotovo bilo vo akcii.
Odlukata za isplata i za visinata na dividendata e vo nadle`nost na sobranieto na
akcionerite (kaj nas) ili upravniot odbor (odborot na direktorite).
Odlukata za isplata na dividenda gi sodr`i slednive elementi:
1) Iznos na dividendata (.150
) (.3%
).

. . =

.
2) Na~in na isplata
.
.

3) :
1.
. .
2. ,
.. .


.
364 ,
, .
3.
( 2-3 ),

.
( )

, .
4.
..
.



.
( )
.
,

.
.
,
.

,
.

Stabilnosta na dividendite kako princip

.
,
.

:

1. Politika na konstanten koeficient na isplata na dividend

,
- .
40% -
.
.
.
2. Politika na konstanten iznos na dividend
,
-.

.

.


.
3. Politika na niska-redovna i ekstra-dividenda
(
) ,
. ,
.
,
,
.

OTKUP NA SOPSTVENI AKCII

. ..
.

:

1. Dopolnuvawe na dividendata na akcionerite

.
.
2. Promena na strukturata na kapitalot

.
3. Investirawe na vi{okot na gotovina
.

4. Realizacija na emituvani opcii

5. Za{tita od prezemawe
,
.

 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII

:

1.
.

.

2. Otkup preku t.n. Holandska aukcija

.

3. Direktno dogovarawe so pogolem akcioner

4. ,
.


.

ISPLATA NA DIVIDENDA VO AKCII

,
.

, .

.

.

( )
.

.
,
.

PODELBA (RAS^LENUVAWE) NA AKCIJATA

(Stock split)

,
.
.1:2, 1:5 . 1:5
5
. .

.

.



.
.
.
.

SPOJUVAWA, PREZEMAWA I DRUGI OBLICI NA

PRESTRUKTURIRAWE
Prezemawe i konsolidacija
Prezemawe na kompanii - Zgasnuvawe na ednata kompanija, nejziniot imot i
obvrski preo|aat vo sopstvenost na drugata kompanija.

Konsolidacija - Spojuvawe na dve kompanii so re~isi ednakva sila.Formirawe

na eden nov subjekt.Imeto na novata kompanija e spoj na imiwata na dvete
kompanii .

:


.

OSNOVNI OBLICI NA PRESTRUKTURIRAWE

Horizontalno spojuvawe - Spojuvawe na dve kompanii koi se nao|aat na isto
mesto vo procesot na dobivawe na nekoj proizvod. (Pr: Daimler + Chrysler, KPMG +
Ernst&Young)

Vertikalno spojuvawe - Spojuvawe na dve kompanii koi se nao|aat na razli~ni

pozicii vo toj proces.(Pr: Disney + ABC TV,
)

Kongeneri~ni spojuvawa - Spojuvawa na kompanii od srodni, no ne i istovetni

dejnosti (Pr: AOL + Time + Warner)

Konglomerat - Spojuvawe na kompanii od razli~ni neoivrzani dejnosti

MOTIVI ZA SPOJUVAWE I PREZEMAWE NA

KOMPANII


.


, .


, ,
, .

Operativna sinergija - rezultat na ekonomijata na obem vo upravuvaweto,

marketingot ili proizvodstvoto do koja doa|a pri spojuvaweto na dve pomali
kompanii.
.

Finansiska sinergija - rezultat na o~ekuvanite namaluvawa na nekoi od

tro{ocite vrzani za izvorite na finansirawe ili odano~uvaweto.

.

.


.

Zgolemuvawe na efikasnosta na menaxmentot

.

.
,
,
.

Nabavka na sredstva po cena poniska od nivnata pazarna vrednost

. -
,
,
.

Vi{ok na gotovina
.

.

Konsolidacija na dejnosta
.. ,
..
.

NEOPRAVDANI MOTIVI ZA SPOJUVAWE

1. Li~ni preferencii na menaxmentot
..

.
2. Diverzifikacija

, .


,
.

POSTAPKA NA SPOJUVAWATA
-
, .

( 25%).
,

.

.

,
.
.
(
),
.
,
.
, ,
.

,
51% .


.
,
-,
, - 100
50 ,
- 2:1

.

.

Smetkovodstven tretman na spojuvawata:

-
- .

-.

-
,
.

Evidencija vo oblik na kupuvawe (prezemawe)

Kompanija A
Akcionerski
Gotovina 10.000
kapital
60.000
Oprema
50.000

Gotovina
Oprema

Kompanija B
Akcionerski
6.000
kapital
26.000
20.000

Kompanija AB (po prezemaweto)

Gotovina

16.000

Oprema

80.000

Gudvil

4.000

Akcionerski
kapital
Kredit

60.000
40.000

 ()
Kompanija A
Gotovina 10.000
Oprema
50.000

Kompanija B

Akcionerski
kapital
60.000

Gotovina
Oprema

6.000
20.000

Akcionerski
kapital
26.000

Kompanija AB

Gotovina

16.000

Oprema

70.000

Akcionerski
kapital

60.000

ODBRANBENI TAKTIKI NA MENAXERITE

Ubeduvawe na postojnite akcioneri
.
.

Odredbi vo statutot na kompanijata

,
..

.
,
.

Liverixna rekapitalizacija
.

.

Dogovori za reotkup

.
.

Otrovni tableti
.
,
.

.
.

Vitez na bel kow

,
.
..

51% .

Zlatni padobrani -
,
.

.
. .
-
.
.
,
.
.

, .
. ,
51

.

DONESUVAWE ODLUKA ZA SPOJUVAWE I

PREZEMAWE

- ,
.
, :
..

- ,
.
.
. ..

. ,
.

Dobivka ( ) = ( + )
Tro{ok = Platen iznos
NSV = Dobivka Tro{ok = (Platen iznos )

.

OSTANATI OBLICI NA PRESTRUKTURIRAWE

Otkup so zadol`uvawe ili otkup vrz osnova na liverix - Otkup na
akciite na firmata so koristewe na kredit, baziran na imotot na samata
kompanija.
.

.
, ,
. ,

.



.
:

1. Nema potreba od zadovoluvawe na barawata na akcionerite za pogolemi

dividendi.

2. Se izbegnuvaat konfliktite me|u menaxerite i akcionerite vo pogled na

strategiskata orientacija na firmata.
3. Se izbegnuva potrebata od podgotvuvawe redovni izve{tai za javnosta, {to im
odzema zna~ajno vreme na menaxerite.
4.
.
.
.

.

Odvojuvawe
Izdvojuvawe na del od kompanijata (spin-off) -

,
. ,
.

.

.

Otsekuvawe na del od kompanijata (carve-out)

, ,
.

.
,
.

Proda`ba na del od kompanijata -

.


.

Klasi~na likvidacija na kompanijata ili del od nea

, -

.


.

Strategiski (korporativni) alijansi - ne pretstavuva spojuvawe, tuku samo

zaedni~ko vlo`uvawe na golemite kompanii vo oblasta na istra`uvaweto i
razvojot, marketingot, dodeluvawe na tehnologija pod licenca i sl.

Holding kompanii - dru{tva so kontrola vrz pove}e drugi kompanii vrz osnova
na odredeno akcionersko u~estvo (10-20%).Ovie kompanii se formiraat so
edinstvena zada~a - upravuvawe so drugi kompanii.
Kako prednosti na holding-kompaniite se naveduvaat:
1. Se postignuva kontrola vrz golem capital so mal ilicijalen vlog
2. Se izolira rizikod od vlo`uvaweto.Bidej}i kompaniite }erki se posebni
kompanii,vo slu~aj na nivno proa|awe se gubi samo vlo`eniot capital,no toa ne
se odrazuva vrz raboteweto na ostanatie kompanii,vo sistemot bidej}I tie
nemaat obvrska za pokrivawe na nastanatite zagubi.