NORMALIZACIJA NA BAZI NA PODATOCI

Atributot B e funkcionalno zavisen od atributot A (A povlekuva B, A B) ako vo sekoj moment sekoja vrednost na A ima pridru`eno edna vrednost na B. Na primer, za relaciite
Nabavka

Proizvod

Nabavuva
~

Ime na nabavuva~

Detali za nabavuva~

Cena

...

...

...

...

...

Vraboten

Mbr

Ime

Proekt

Data na zavr{uvawe

Tema

...

...

...

...

...

funkcionalnite zavisnosti bi mo`ele da se pretstavat vaka:

1. Prva normalna forma

Relacijata e vo prva normalna forma ako nema povtoruva~ki grupi podatoci.
Ako ima povtoruva~ka grupa podatoci, taa se stava vo posebna tabela.
Na primer tabelata
Vraboten

Mbr

Detali za vraboten

Dete 1

Dete 2

Dete 3

...

...

...

...

...

...

...

Se dvoi na dve tabeli:

Vraboten

Deca

Mbr

Detali za vraboten

Mbr

Dete

...

...

...

...

Prvata normalna forma ka`uva deka site slu~uvawa (zapisi podatoci) vo relacijata moraat
da sodr`at ist broj poliwa, t.e. promenlivo povtorlivite poliwa mora da se isklu~at od
relaciite.

2. Vtora normalna forma

Relacijata e vo vtora normalna forma ako sekoj atribut (koj ne e klu~) zavisi od
kompletniot klu~.
Nabavka

Proizvod

Nabavuva
~

Ime na nabavuva~

Detali za nabavuva~

Cena

...

...

...

...

...

Poradi toa {to Ime na nabavuva~ ne zavisi od Proizvod, relacijata ne e vo 2-ra normalna
forma i treba da se podeli na:
Nabavuva~

Nabavuv
a~

Nabavka

Ime na
nabavuva~

Detali za
nabavuva~

Proizvo
d

Nabavuv
a~

Cena

...

...

...

...

...

...

Vtorata normalna forma (kao i tretata) se odnesuvaat na zavisnostite me|u atributite {to
se ku~evi i onie {to ne se. Atributite {to ne se klu~evi moraat da zavisat od klu~ot.
Zabele`i deka vtorata normalna forma e relevantna samo vo slu~aite koga klu~ot vo
relacijata se sostoi od pove}e atributi.

3.Treta normalna forma

Relacijata e vo treta normalna forma ako vo nea nema tranzitivni zavisnosti (A B, B
C).
Tretata normalna forma e naru{ena vo relacijata:
Vraboten

Mbr

Oddel

Adresa na oddel

...

...

...

bidej}i imame tranzitivna zavisnost Mbr Oddel Adresa na oddel. Problemite so

vakvata relacija se:
- Adresata na oddelot se povtoruva za sekoj negov vraboten,
- Ako adresata na oddelot se smeni toa mora da se napravi vo pove}e zapisi,
- Ako Oddelot nema svoi vraboteni, }e ja nemame negovata adresa (prazna tabela).
Tabelata treba da se podeli na dve tabeli:
Vraboten

Oddel

Mbr

Oddel

Oddel

Adresa na oddel

...

...

...

...

Malku posilno barawe e takanare~enata Boyce/Codd-ovata normalna forma (BCNF) koja{to

mo`e da se definra vaka:
Sekoj ne-klu~en atribut zavisi od klu~ot, od celiot klu~ i samo od klu~ot. Na primer, vo
relaciite:
Vraboten

Mbr

Detali za vraboten

Proekt

Data na zavr{uvawe

Tema

...

...

...

...

...

Proekt zavisi od Mbr, a Data na zavr{uvawe i Tema zavisat od Proekt i tranzitivno od Mbr.
Relacijata treba da se podeli na dve relacii:
Vraboten

Proekt

Mbr

Detali za vraboten

Proekt

Proekt

Data na
zavr{uvawe

Tema

...

...

...

...

...

...

Slednata tabela e vo 3-ta normalna forma, no ne e vo BCNF:

KinoPret

Film

Kino

Op{tina

...

...

...

Tuka gi imame zavisnostite (Film, Op{tina) Kino (pod uslov da ne se prika`uva istiot
film vo dve kina od ista op{tina) i Kino Op{tina. Ovaa relacija ne ja zadovoluva BCNF
normalnata forma bidej}i vo zavisnosta Kino Op{tina , atributot Kino ne e klu~. Od
druga strana, vo relacijata nemame tranzitivna zavisnost i taa e vo treta normalna forma.
Ako bi sakale da ja zadovolime BCNF, relacijata treba da se podeli vo dve:
Kino

Pretstava

Kino

Op{tina

Kino

Film

...

...

...

...
2

Vakvoto razbivawe ne sekoga{ gi so~uvuva informaciite sodr`ani vo po~etnata relacija.

Dodatno, BCNF se smeta za premnogu "stroga" i voobi~aeno taa ne se forsira i se
zamenuva so 3-tata normalna forma.
Tretata normalna forma go kompletira odnosot me|u atributite {to se klu~ i onie {to ne
se, so baraweto sekoj atribut {to ne e del od klu~ot da zavisi od klu~ot, od celiot klu~ i
od ni{to drugo.

4. ^etvrta normalna forma

Multivrednosta zavisnost na atribut B od atribut A vo relacija od najmalku 3 atributi e
koga edna vrednost na A povlekuva pove}e vrednosti na B i istovremeno B ne zavisi od
drug atribut. Toga{ pi{uvame A B.
Relacijata e vo 4-ta normalna forma ako pri multivrednosta zavisnost samo me|u eden atribut (obi~no klu~ot) i pove}e drugi atributi, toga{ tie atributi imaat direktna zavisnost
me|usebe. So drugi zborovi, ako ima multivrednosna zavisnost vo nekoja relacija A B i
A C, toga{ za relacijata da bide vo 4-ta normalna forma mora da ima i zavisnost me|u
B i C.
^etvrtata normalna forma ka`uva deka vo relacijata ne treba da ima 2 ili pove}e
zavisnosti od tip koi{to se nezavisni. Na primer, relacijata:
Vraboten

Stru~nost

Jazik

...

...

...

ne e vo 4-ta normalna forma bidej}i imame Vraboten Stru~nost i Vraboten Jazik,

no istovremeno Stru~nost i Jazik nemaat direktna funkcionalna zavisnost. Koga bi imale
zavisnost me|u Stru~nost i Jazik, relacijata bi ja zadovoluvala 4-tata normalna forma. Se
razbira, ovaa relacija treba da se podeli na 2 relacii
Vraboten

Stru~nost

Vrabote
n

Jazik

...

...

...

...

Relaciite {to ne se vo 4-ta normalna forma (ponatamu }e vidime i vo 5-ta) rastat na

multiplikative na~in, dodeka normaliziranite relacii rastat na aditiven na~in. Na primer,
ako imame m-stru~nosti i k-jazici za n-vraboteni, toga{ prvata tabela mo`e da ima
maksimalno n*m*k zapisi (ako sekoj vraboten ja ima sekoja stru~nost i go znae sekoj
jazik), dodeka vtorite dve vkupno maksimalno mo`e da imaat n*m+n*k = n*(m+k) zapisi.

5. Petta normalna forma

Normalizacijata gi deli relaciite na delovi, so {to se dobivaat pove}e relacii. Pritoa e
logi~no da mo`e da se zagubat nekoi informacii. Intuitivno, relacijata e vo 5-ta normalna
forma ako taa ne mo`e da se rekonstruira so soedinuvawe na nejzinite delovi. Ovoj uslov
se narekuva zavisnost na soedinuvawe.
Relacijata e vo 5-ta normalna forma ako sekoja zavisnost na soedinuvawe gi vklu~uva vo
sebe klu~evite.
Zna~i relacijata e vo 5-ta normalna forma koga informaciite {to taa gi sodr`i ne mo`e da
bidat rekonstruirani od relaciite dobieni so nejzino razbivawe. Slu~ajot koga pomalite
relacii imat ist klu~ ne se razgleduva i toga{ se smeta deka originalnata relacija e vo 5-ta
normalna forma.
Na primer, relacijata
Agen
t

Kompanija

Proizvod

...

...

...

kade {to agentot ja pretstavuva kompanijata {to go proizveduva proizvodot {to agentot
go prodava. Sega ako, na primer, imame dva zapisa:
Agen
t

Kompanija

Proizvod

Pero
Pero

Ford
Mercedes

avtomobil
kamion

nie bi zagubile del od informaciite so razbivawe na relacijata. Na primer so razbivaweto:

Agen
t

Kompanija

Agent

Proizvod

Kompanija

Proizvod

Pero
Pero

Ford
Mercedes

Pero
Pero

avtomobil
kamion

Ford
Mercedes

avtomobil
kamion

Izgubena e informacijata deka Pero prodava samo avtomobili za Ford ili samo kamioni za
Mercedes. Zna~i po~etnata relacijata e vo 5-ta normalna forma.
Ako vovedeme dodaten uslov da ako agentot prodava nekoj proizvod i ja pretstavuva
kompanijata {to go pravi toj proizvod, toga{ toj go prodava toj prizvod za taa kompanija,
toga{ relacijata ne e vo 5-ta normalna forma bidej}i site informacii mo`e da se
rekonstruiraat od
Agen
t

Kompanija

Agent

Proizvod

Kompanija

Proizvod

...

...

...

...

...

...

Kako vtor primer da ja razgledame relacijata:

Predmeti

Predmet

Profesor

Kniga

...

...

...

Ovaa relacija e vo 4-ta normalna forma bidej}i pokraj zavisnostite Predmet Profesor i
Predmet Kniga, imame i zavisnost Profesor Kniga. Od druga strana, ovaa relacija
ne ja zadovoluva 5-tata normalna forma bidej}i site informacii {to taa gi sodr`i mo`e da
se rekonstruiraat od trite relacii
PredProf

PredKniga

ProfKniga

Predme
t

Profesor

Predme
t

Kniga

Profesor

Kniga

...

...

...

...

...

...

4-tata i 5-tata normalna eksplicitno se bavat so namaluvaweto na redudancata vo

podatocite. Vo gorniot primer e bitno da se zabele`i deka brojot na zapisi vo trite relacii
raste aditivno, dodeka vo po~etnata relacija brojot na zapisi mo`e da raste
multiplikativno. Ova osobeno doa|a do izraz koga raste brojot na zapisite {to treba da se
vnesat.
Pettata normalna forma vo osnova gi opfa}a site ostanati slu~ai na odbegnuvawe na
multiplikativen rast na zapisite vo relaciite (so nivno razbivawe na pomali relacii) koi{to
4-tata normalna forma ne gi pokriva.
Relacii {to ne gi zadovoluvaat 4-tata i 5-tata normalna forma se retki vo praktikata
bidej}i iskusnite dizajneri na bazite na podatoci obi~no multivrednosnite zavisnosti me|u
atributite gi stavaat vedna{ vo posebni relacii intitivno ~ustvuvaj}i deka taka ja
namaluvaat redundancata (povtoruvawata) vo podatocite. Isto taka, ako nekoj striktno ja
interpertira prvata normalna forma stavaj}i gi vedna{ multivrednosnite zavisnosti vo
posebni relacii, povtorno mo`e da odbegne pojavuvawe na relacii {to ne se vo 4-ta ili 5-ta
normalna forma.
Normalizacijata vo bazite na podatoci sigurno ne gi otstranuva site redundanci niz
podatocite. Na primer, vo slu~ajot na agent, kompanija, proizvod bez dodatni uslovi, ako

Pero prodava avtomobili i za [koda, podatokot avtomobil sekako mora da bide povtoren
vo tabelata.
Na kraj, treba da se ka`e deka procesot na normalizacija ne e sekoga{ najdobra opcija
(zgolemuva broj na relacii) ako se zemat predvid site aspekti na ~uvawe i obrabotka na
podatocite. Posebno treba da se ima predvid prebaruvaweto na podatocite koe{to ~esto
pati mo`e da bide podolgo kaj normaliziranite bazi na podatoci.

PRAVILA ZA RE[AVAWE NA ASOCIJACIITE ME\U ENTITETI

Entitetite i asocijaciite me|u niv se transformiraat vo relacii re~isi pravoliniski. Dve pravila
za koi treba da se vodi smetka se odnosite me|u entitetite od tip 1 M i M M.
1. 1 M (eden prema mnogu) Odnosot na entitetite od tip 1 M se re{ava taka
{to klu~ot na relacijata {to odgovara na entitetot 1 se povtori vo relacijata {to
odgovara na entitetot M.
Na primer, Vraboten Dete, Op{ina Gra|anin ili Fakultet Student.
Fakultet

[ifraF
...

Student

Informacii za fakultet
...

Indeks
...

[ifraF
...

Informacii za student
...

Ponekoga{ na ist na~in se re{ava i odnosot M M koga atributite na edniot entitet

ne se bitni. Toga{ toj entitet mo`e da se gleda kako atribut na drugiot entitet. Takov
primer e odnosot me|u entitetite Vraboten Jazik. Za entitetot Jazik {to rabotnikot
go zboruva, nemame atributi {to bi bile interesni da se ~uvaat. Taka Jazik-ot stanuva
samo atribut na entitetot Vraboten, no sepak mora da odi vo posebna relacija za da bidat
zadovoleni normalnite formi.
Vraboten

MBR
...

VrabotenJazik

Informacii za vraboten
...

MBR
...

Jazik
...

Informacii zavisni i od vr. i od j.

...

2. M M (mnogu prema mnogu) Odnosot na entitetite od tip M M, pri{to

atributite i od dvata entiteta se od interes se re{ava taka {to se formiraat relaciite za
dvata entiteta i treta relacija za nivniot odnos {to gi sodr`i klu~evite od dvata entiteta
(toa e klu~ na relacijata) i atributi zaavisni od ovie dva klu~a.
Na primer, Dobavuva~ Del, Vraboten Proekt ili Student Predmet.
Predmet

[ifra
...

Student

Informacii za predmet
...

Indeks
...

Informacii za student
...

Ispit

[ifra

Indeks

Data

Ocenka

...

...

...

...