POVZETEK

20% za delo sposobnih bo v tem stoletju zadostovalo za ohranjevanje svetovnega prebivalstva.

◊ 1/5 vseh držav razpolaga s 84,7% kosmatega domačega proizvoda
◊ med njihovimi državljani (1/5) poteka 85% svetovne trgovine
◊ v njihovi posesti je 85,5% vseh prihrankov
◊ od 1960 do 2001 se je razlika med najbogatejšo in najsiromašnejšo petino svetovnega
prebivalstva več kot podvojila

Premožnih 20% si lasti

◊ 85% svetovnega izkoriščanja lesa
◊ 75% svetovne pridelave kovin
◊ 70% energije

Problemi:
EKOLOGIJA
◊ nas bodo v kratkem zadušili v lasnih odpadkih (logistika odpadkov)
◊ v transportu – transportna sredstva veliki onesnaževalci zraka
 letala – potniška (vplivajo na spremembo ozonske luknje)
 avtomobilska industrija ( predlagajo, da pustijo avto doma, pri ljudeh ugoditi čut z
manjšo uporabo)

EKOLOŠKO PROBLEMI SE NE ZMANJŠUJEJO!

◊ več je orkanov, ciklonov in lokalnih viharjev (srednja Amerika, srednji in daljni vzhod)
◊ potrošniška mrzlica se nadaljuje
◊ avtomobili postajajo statusni simbol
◊ proizvajalci vidijo pred seboj kitajski trg, ki je tako velik, kot evropski in severnoameriški
skupaj
◊ leta 2002 bo trend avtomobilizma pripeljal v globalni prometni in najverjetneje ekološki
infarkt

V tej bitki »HLASTANJE PO ZASLUŽKU IN KONCENTRACIJI KAPITALA« se uveljavljajo

koncerni, ki obvladujejo celotno verigo pri tem izkoriščanju.
◊ ceneno delovno silo (izkoriščajo)
◊ možnost oskrbe iz neposredne bližine
◊ carinske in predelava davčne ugodnosti
◊ znotraj tega se podjetja osredotočijo na svojo osnovno dejavnost (care buisness)
◊ podporne in dodatne dele proizvodnje ali storitev daja drugim za to specializiranim
podjetjem (autsorcing – začela v ant. ind.)

V tem mega sistemu vodilni VZVODI DOBRA ORGANIZACIJA LOGISTIKE, s pomočjo

SODOBNIH PROMETNIH SISTEMOV in DOBRO INFORMATIKO (sateliti) omogoča pretok
blaga in ljudi.

Pristaniške funkcije:
transportna ( nastajajo mesta
industrijska Hong Kong,
trgovska Singapur )

1
Problem:
- poreklo blaga (avtomobili)

IZVOR CENA
čAS
PONOR – kupec

FR SR PR SK TR
distribucija

Posebno transformacijo doživljajo organizatorji logističnih sistemov, da bi nadzorovali proces, se

združuje v nove logistične gigante.
Nekaj primerov v letalskem prometu:
◊ Do danes trend združevanja v zveze, ki so vključile skoraj vse letalske prevoznike:
- STAR ALLIANCE
- ONE WORLD
- WINGS
- THE QUALIFLYER GROUP

Največje spremembe v logističnih povezavah doživljajo ŠPEDITERJI, ker špediter izgublja svojo
funkcijo (vstop v EU). Lahko pa je organizator od izvora do ponora ali distribucije.

Trend GLOBALIZACIJE med ŠPEDITERJI in LOGISTIČNIMI OPERATERJI.

Največji evropski špediter DANZAZ (7 milijard eur), ki posluje v 50 državah.
Najnovejše povezave opravil v:
◊ Braziliji
◊ Franciji
◊ Češkem
◊ Finskem

SLOVENIJA PREDSTAVLJA:
◊ 0,35 tisočino svetovnega prebivalstva
◊ 1 tisočino svetovne trgovine
◊ 0,72 tisočino svetovne proizvodnje

To kaže, da smo v globalnem svetu po teh kazalcih nepomembni.

ZEMLJEPISNI POLOŽAJ nam daje VELIKE PREDNOSTI:

◊ na majhnem prostoru imamo 2 pomembna cestna in železniška transportna koridorja
( V in X)
◊ imamo še en vseobsežen koridor (morje), ki nas povezuje z vsemi celinami

Morje – pomemben koridor. Vse države se borijo, da bi prišle do morja. Država, le ve kaj hoče,
mora imeti prometno tradicijo. Treba se je boriti za (Slovenijo):
◊ razvojni programi
◊ trajnostna uporabnost morja
Slovenija ne ve kako uporabiti morje!

2
ZGODOVINSKI RAZVOJA PROMETA

Največji uspeh so dosegli Rimljani. Gradili so mostove, organizirali menjavo konj in počitek
posadk (20km menjava konja), 40km gostilna.

Glavna transportna sredstva so bili vozovi:

1. BIROTA – 2 kolesa 100kg
2. CARRUS – 4 kolesa 300kg
3. RODA – 4 kolesa 500kg

Transport v fevdalizmu stagnira

Razlogi: - zapiranje v manjše fevdalne države
- pobiranje davkov na poteh in mostovih

Prične razvoj trgovine po rekah (Donava, Po, reke v Rusiji, Rajna)

Poznamo dva načina vleke:

a.) PROTI TOKU – vleka ljudi in živali (kopitarjenje)
b.) S TOKOM – vesla (struja)

V 15.stoletju odkritje Amerike

- pot okoli Afrike
- razvija se trgovina na Mediteranu, nastanejo pomorska mesta kot so Benetke, Dubrovnik,
Genova, Sicilija

POZNI FEVDALIZEM
Karakteristike:
a.) razvoj trgovine – jača
b.) promet – izgradnja cest

HANZEATSKA ZVEZA
- Nastala je v severni Evropi, to je bila zveza luških mest katera so med seboj sodelovala in
prinašala prednosti ( sprejem ladij, vez – privez, hrana, skladiščenje tovora). Ladje članic imajo
prednost pred ostalimi ladjami.
- Zveza »HANZA« od Londona do Bergena (Norveška)
- Razvili so tudi tip ladje imenovan ''KOGE''

Konec 14.stoletja začetek 15.stoletja je pomemben, ker PROMET SE JAVLJA KOT

SAMOSTOJNA PANOGA.

TRGOVCI:
- lastniki ladij za lastne potrebe
- najete ladje za prevoz tujim kapacitete

IZ TRGOVCA SE SPREMENIJO V LADJARJA

3
S koncem srednjega fevdalizma je prišlo do odkritja, ki so pomembna za transportna sredstva
(Kompas, krmilo, …). Razvile so se vede (astronomija, zemljepis, ladjedelništvo).
Pojavljajo se nove ladje v Španiji in na Portugalskem:
- KARAVELE 100ton nosilnosti
2m ugreza
- KARAKE 400ton nosilnosti
4m ugreza
- GALIJONI 800ton nosilnosti

V kasnem fevdalizmu od 16 do 18. stoletja prihaja do vidnega razvoja transporta. Države se

centralizirajo, povečuje se razvoj industrije, razvijajo se mesta. Španija in Portugalska začnejo
izgubljat na pomorstvu, razvije se Nizozemska. V 17.stoletju Nizozemska postane prva pomorska
velesila. Nizozemci razvijejo nov tip ladje GALETE.

Leta 1670
- svetovna tonaža iznaša 3 milijone ton od tega ima Nizozemska 900.000ton,
Velika Britanija pa 100.000ton.

Obdobje MARKENTILIZMA
- veliki razvoj ladjevja in pomorstva
- najhitreje se razvija ladjevje Velike Britanije
- pred koncem 18.stoletja Anglija je najmočnejša pomorska država.

Leta 1799 znaša svetovna tonaža 1.730.000ton. Zaradi povečanja prometa se prične v 18.stoletju
izgradnja notranjih plovnih poti.
KANALI – za ladje nosilnosti 100ton, novi kanali z zapornicami (dviganje in spuščanje – se
uporabljajo še danes – Panama in Sueški prekop).

CESTNI PROMET

V obdobju poznega fevdalizma državne oblasti

o popravljajo ceste,
o gradijo nove ceste
o ukinjajo plačevanje cestnin
o izpopolnjujejo se transportna sredstva
o izdelujejo se vozovi za večje teže 3000 –
4000kg s štirimi kolesi
Kvaliteta pa je še vedno pod nivojem cest rimskega cesarstva, vzdolž cest se ponovno organizirajo
počivališča. Velik napredek doživljajo REDNE LINIJE (1764 v Pariz prihajajo 27 kočij, ob koncu
18.stoletja 35 do 45 kočij).

TRANSPORT V KAPITALIZMU

Na transport vpliva v veliki meri sprememba proizvodnje in uporaba strojev v proizvodnji.

Nastajajo novi razredi. Revolucijo predstavlja iznajdba parnega stroja (1769 James Watt).
Prvo transportno sredstvo, ki se giblje z lastnim pogonom je bila ladja na parni pogon leta 1807.
Prva železniška proga je bila izgrajena v Angliji leta 1825 (STOCKTON – DARLINTON), mešani
pogon – delno tudi konji.

4
Leta 1829 Stivensova konstruirana lokomotiva uporabljena na progi MANCHESTER –
LIVERPOOL.
Leta 1885 prvi avtomobil, ki ni uspel s parnim strojem
Leta 1876 bencinski motor – DAIMLER
Šele leta 1914 se začne razvijati avto-transport.

Na področju telekomunikacij:
Leta 1854 – telegrafska zveza med Washingtonom in Baltimorjem (Morsi)
Leta 1886 – položen kabel pod morjem med Evropo in Ameriko za
telegrafsko zvezo (dolg 3300km)
Leta 1887 – konstruiral telefon (BELL), izkoriščanje na velike razdalje
omogočil (PUPIN)
Leta 1892 – odkritje radiotelegrafije (Nikola Tesla)
Leta 1896 – izpolnitev radiotelegrafa (Marconi)
Leta 1897 – odkritje dizel motorja (Rudolf DIEZEL), ki se v 20.stoletju še
uporablja: ladje, lokomotive, težka cestna vozila, kamioni,
avtobusi

V prvi polovici 20.stoletja pride do novih odkritij:

Leta 1903 – odkritje aviona (brata Wright), prvi avion je letel 48m
Leta 1910 – preletel La Manche (37min) Bleriot
Leta 1925 – prelet Atlantika ''New York – Pariz'' (33ur), danes 7,5ur (letala
nadzvočnega tipa ''Concord'' 3,5ur)
Kasneje – razvoj helikopterja, hidrokrmilnih ladij, avtomatske telefonije,
teleprinterja, telfaksiranje,…

RAZVOJ ŽELEZNICE IN SPREMEMBE NA KOPNEM

TOREJ:
Prva proga 1825 mešani promet ( lokomotiva – tovor),
potniki – konjska vprega,
dolžina proge 41km, hitrost 15km/h

Da bi se dobila boljša lokomotiva se razpiše javni razpis za konstruktorje. Ustvari se 5 tipov

lokomotiv, ki so tekmovale. Zmagovalna lokomotiva je bila ROCKET-ing
GEORGESTEPHENSON
Tehnični podatki: masa – 4,25 ton
vlečna moč – 12,75 ton
hitrost – 23 km/h
brez tovora – 47 km/h

Prihaja do masovne izgradnje prog:

Leta 1830 – Amerika: Baltimora – Ohio (začetek)
Leta 1832 – Francija: Lyon – Saint Etienne
Leta 1835 – Nemčija: Nurberg – Furth
Belgija: Bruxselles – Molines
Leta 1838 – Avstro-Ogrska : Dunaj – Wagram
Leta 1838 – Rusija: Petrograd – Pawlowski

5
Hitrosti vlakov izredno rastejo: 1855 – 50km/h
1914 – 100km/h
1939 – 160km/h
Za prevoz tovora pomembnejša vlečna sila:
Konj - 0,735kN
Parna lokomotiva – 73,5kN (100× več kot konj)
Dizel lokomotiva – 225,5kN ( 306× večja)
Elektro lokomotiva – 3000kW = 367,7kN (500× več)

RAZVOJ LADJARSTVA V IMPERJALIZMU – MEHANSKI POGON

V 19.stoletju dominantni pomorski prevoz opravljajo jadrnice. Javljajo se novi tipi ladij:
- TRUP VITEK
- KVALITETNEJŠE VRVI in JADRA

Javljajo se:
- SKUNNER (manjši
- KUTER ladji)
- BRIK (večji
- BARK ladji)
- NAVE (največje ladje na jadra)

Leta 1856 izgradnja največje ladje z jadri – 2145 ton nosilnosti. Poveča se kapaciteta prevoza in s
tem tudi prevoz masovnega tovora (premog, železova ruda, žiti,…). Menja se struktura svetovnega
prometa.

Leta 1819 – ladja na parni pogon ''SAVANNAH'' 350ton, v 25 dneh prečka severni Atlantik.
Leta 1838 – GREA WESTERN – 1320ton, v 15 dneh prečka severni Atlanic (uporabili so 455ton
premoga)
Vse te ladje so imele za pogon bočna kolesa – zgrajena z lesa

Leta 1843 – ing. BRUNNEL izgradil ''GREAT BRITAIN'', 3618ton nosilnosti ( konstrukcija trupa
je bil iz železa, imela je neprepustne pregrade, propeler)
Vijak v srednji obliki RESSEL – Tržaški zaliv.

V teh pogojih nastane velika borba med jadrnicami in parnim pogonom. Zadnji poskus dominacije
jadrnic je izgradnja KLIPPER-jev. To so jadrnice – (Amerika) velikosti 1000-1600 ton nosilnosti,
hitrost pa dosežejo 15 vozlov (to hitrost ni na morju do tedaj nihče dosegel).

Info:
BRT (bruto registrska tona) – vsi prostori ladje
1RT = 2,83m3 (registrska tona) – se ne šteje motorjev, kabin za potnikov

posebej so bili nepremagljivi na veliki razdalji (hitrost premog). Z povečano nosilnostjo parnih
ladij, prednost klipperjev odpade. Ob koncu 19.stoletja, začetek 20.stoletja naglo raste potniška
flota. Tekmovanje za najhitrejše prehode preko oceana – PLAVI TRAK.

Leta 1890 – Nemci – Furst Bismarck – 19,5 vozlov

Leta 1906 – Angleži – Mauretania – 30.696 BRT
4 vijake – parna turbina

6
 26,5 vozlov (22 let najhitrejša)

Sledi:
Francija – Norhandie – 83.000BRT (največja potniška ladja na svetu)
31,5 vozlov
Amerika – ''United States'' – 35 vozlov

Po 2. sv. Vojni potnike prevzema letalski promet. Spremembe v pomorstvu predstavlja DIESEL
MOTOR.

RAZVOJ KAPITALIZMA -> večja proizvodnja -> večja menjava -> več transporta

RAZVOJ CESTNEGA PROMETA

V 19.stoletju izgradnja cest preko Alp. Para – neprimerna za cestna vozila. Nemci so rešili cestni
transport >>BENZ in DAIMLER<<

Osnova pogona, nova konstrukcija mehaniziranega vozila.

BOSCH: sistem električnega vžiga (svečke)
DIESEL: motor za težka goriva

Leta 1888 Irski veterinar John Boyd

DUNLOP – pnevmatika (kolo, ki se uporablja danes na kamionih) polne gume do 1925.
Leta 1903 Amerika – HENRY FORD – serijska izdelava avtomobilov

Izboljšava cest z asfaltom;

Samo mestne ulice so bile asfaltirane v:
- Pariz 1859
- London 1869
- Berlin 1877
Leta 1913 se zgradi prva prava asfaltirana cesta!

Pred prvo svetovno vojno so nemški cestni predpisi za cestna vozil bili slednji: 5,5ton – 12km/h; s
pnevmatikami pa 16km/h.
Pravi razvoj se prične po drugi svetovni vojni. Okoli 50 milijonov vozil. Gostota prometa se
poveča; izredne težave od želje po hitrejšem gibanju. Prišle so negacije, ko je promet blokiral –
paraliziral posamezna mesta. Pojavljati se prične gradnja avtoceste.
Leta 1913 zgradijo prvo avtocesto v Ameriki ( danes rešitev v večpasovnih avtocestah). Pojavi se
problem premagovanja hribov, problem so rešili z viadukti, tuneli.

ZRAČNI PROMET

Zračni promet in nove možnosti. Leta 1903 prvi avion bratov WRIGHT pred tem so se vlagali
napori, da bi konstruirali transportna sredstva lažja od zraka (baloni). Nemci so izdelali zračno
letalo imenovano ZEPPELIN (prevoz potnikov in pošte).
Po prvi svetovni vojni so se izpolnili:
- Kapacitete do 60 potnikov
- Hitrost do 100km/h
- Velik konfort za potnike

7
 - Omogočijo se linije preko severnega Atlantika

TRANSPORT

Transport je premeščanje ljudi in blaga iz mesta A v mesto B s pomočjo transportnega sredstva, pri
katerem nas sicer zanima določen čas v katerem bo to blago pripeljano iz mesta A v mesto B.

PREVOZ

Pri prevoz moramo definirati katero vrsto prevoza bomo uporabili. Železniški prevoz, cestni prevoz,
letalski prevoz, pomorski prevoz.

Transport in prevoz sta sinonima.

PROMET

Promet uporabljamo kot širši pojem od tistega kar označujeta transport in prevoz. Beseda promet se
vedno ne uporablja, ker lahko pomeni tudi elektro-promet, plačilni promet, … Promet pod tem
pojmom vključuje vse tisto, kar vključujeta transport in prevoz, poleg tega pa promet vključuje še
INFRASTRUKTURO in SUPERSTRUKTURO posamezne prometne vrste.

INFRASTRUKTURO – vse objekte, ki so nepremični (proge, ceste, letališča, pristanišča,…)

SUPERSTRUKTURO – vse kar je na infrastrukturi pomično (vlaki, ladje, letala, avtomobili,…)

V prometu upoštevamo:
- Varnost
- Tehnologijo dela
- Organizacijo

LOGISTIKA

Logistika je dejavnost, ki nam omogoča, da sledimo in uravnavamo tokove ljudi in blaga od izvora
do ponora.

IZVOR PONOR
A B

Surovine – materiali končnega uporabnika

Primer prikaza logistične dejavnosti pri pridobivanju nafte:

prevoz pomorski rafiniranje prevoz pomorski DISTIBUCIJA

črpališče, rafiniranje skladišča bencinske črpalke

platforma

dejavnost logistike

8
IZVOR PONOR

Logistika uravnava celoten proces. V logistiki se najbolj razvija DISTRIBUCIJA (zadnji del)
Čas in cena sta pomembna elementa logistike.

Področja v logistiki:
Nabavna logistika Se bavi z pridobivanjem surovin
Notranja logistika Je tista, kjer se nabavljena surovina pretvori v
+ končni izdelek
Skladišče
Zunanja logistika Največkrat vsebuje transport, skladiščenje,
prepakiranje
Distribucija

Spremljanje od izvora do
ponora;
Čas + cena
- infrastruktura PROMET
- suprastruktura
- organizacija, tehnologija,
vernost
LOGISTIKA
TRANSPORT – PREVOZ

A B

Načini opravljanja transporta:

1.) konvencionalni
2.) integralni
3.) kombinirani
4.) multimodalni

1.) Pri konvencionalnem transportu gre za tako vrsto transporta pri katerem uporabljamo samo
eno vrsto prevoza ali eno vejo prevoza (samo vlak, samo ladjo,…)

2.) Pri integralnem transportu smo začeli združevat transportne enote iz manjših pošiljk (palete,
kontejnerji)
Palete, kontejnerji -> cestni, železniški, pomorski

Primer:

Ljubljana Koper Afrika

= ⇒ = 9
⇒ ⇒
naložimo robo v menjava prevoznega izprazni se roba
kontejner sredstva s kontejnerja

3.) Kombinirani transport pomeni, premeščanja ljudi in blaga z najmanj dvema vejama prevoza.

Primer:

Plantaža = ι ⇒ Skladišče = ⇒ skladišče

4.) Pri multimodalnemu transportu uporabljamo več transportnih vej, ampak robe ne
premeščamo.

Multimodalnemu transportu lahko rečemo tudi Ro-Ro

Primer:

Kamion + blago  ladjo (na ladji kamion in blago postaneta tovor)

Kamion z blagom  vlak (na vlaku kamion postane nov tovor)

DELITEV PROMETA

Delitev prometa je pomembna zaradi tega, ker mi promet opredeljujemo na naslednji način.

Sredino v kateri se opravlja promet

Kopno Vodni Zračni
(ves promet, ki se odvija po)
- cestni - morju - letala
- železniški - rekah - baloni
- cevovodni - jezerih
- žičnice - kanalih

Letala izkoriščajo zračne koridorje (višina leta, smer leta, vrsta letala,…)

10
 Delitev po državnih karakteristikah (državno upravna)
• Notranji promet (domači promet)
• Mednarodni promet (odvijat se mora vsaj med dvema državama; urejen z mednarodnimi
konvencijami – bilateralni sporazum)
• Obmejni promet
• Tranzitni promet, ko gre blago najmanj skozi eno v drugo država TIR.
Primer: Koper -> Avstrija -> Madžarska
Info:
TIR; kjer se blago naloži, tam se ga tudi pregleda in ocarini ter plombira. Tako blago gre skoz meje
brez dodatnih pregledov. Pregleda se ga samo pri končni destinaciji, kjer se ga tudi odplombira.

Prometne poti:
• Cestni (kategorije: avtoceste, magistralne ceste, lokalne ceste, …)
• Železniški (širina tirov, osni pritisk 18-20ton, 22ton obremenitve 'koliko prenesejo tiri;
pogon - električni)
• Rečni ( višina vode – vodostan; režimi plovbe – proti toku )
• Pomorski ( poti so definirane glede na kakšno vrsto prometa se opravlja, če je promet
priobalni (priobalna plovba) so poti vezane na:
o Med otoki
o Oceanske poti
o Preko oceanske poti
• Cevovodni (poti po katerih lahko pošiljamo:
o Pline (različne vrste)
o Tekoče tovore (zmesi trdega in
tekočega fluida – premog)
• Zračne poti (višina; zračni koridorji)

Razvitost prometa po prometnih panogah; v ta segment spada predvsem prostorska oddaljenost:

o V mestnem se uporablja vse oblike prometa
o Primestni povezuje velika mesta z naselji
o Med krajevni
o Kontinentalni – znotraj določenega
kontinenta
o Interkontinetalni – svetovni

Vrste prometnih sredstev

o Avtomobilski: vse vrste, ki jih poznamo (avto, kamion,…)
o Železniški:
 dizel, električni, parni,…
 Kombinirani: vleka, vozovi,…
o Pomorski – ladijski:
 Rečni pomorski
 Razni pomorski sistemi: Ro-Ro; kontenjerski, Fo-Fo, Ro-Lo,…

11
 o Letalski:
 Motorni, reaktivni, jadralni
o Helikopterski: posebej se to vrsto opredeljuje (vertikalni vzlet), spada pa pod letalsko vrsto
prometa

Delitev po prometu prevoza

o Potnikov
o Blaga
o Sporočil

Uporabniški promet
o javni – dostopen vsakemu; javna dostopna tarifa
o zasebni

Info:
Pri javnem prometu mora prevoznik biloma kakršno naročilo prevoza sprejet, zasebnemu prevozniku pa to
ni treba.
Primer:
Če stranka naroči 3m3 gnoja, da se mu pripelje iz kraja A v kraj B, zasebni transportnik lahko to odkloni,
javni transportnik pa to ne more naredit.

Tehnične in organizacijske lastnosti, da imamo teko zvani redni ali linijski promet in tako zvani
prosti – pogodbeni promet.
Pri rednem prometu morajo biti točno definirani prihodi in odhodi,urnik, kraji in cena.

Skupne značilnosti prometnih panog

a. tehnologija prevoza
b. tehnologija izvajanja prevoza
c. tehnologija zaključevanja prevoza

a.) - prevzem blaga ali potnikov, ki so vezani na celoten sklop dokumentacije

- priprava transportnega sredstva, da lahko opravimo prevoz (velja za vsak tip
transporta)
b.) kraj A kraj B

c.) predaja blaga -> predaja dokumentov -> pregled blaga -> obračun voznine

Dejavniki kvalitete transporta

V vsaki panogi moramo skrbeti za naslednje dejavnike:
o hitrost – v čim manjšem času dostaviti blago ali potnike
Vedno
najpomemb-
o ekonomičnost – po dobri ceni
nejše! o varnost
o točnost – v določenem roku (po dogovoru, penali)
o pogostost – koliko krat v nekem obdobju se izvaja določena linija
o rednost
o udobnost (potniški)
Vidiki

Organizacijski

Ekonomski

Tehnološki
12
Tehnični
Cestni Železniški Zračni Prometni … Prevoz
Transportna veriga vključevanja

proizvod skladišče transportna sredstva skladišče distribucija

končan

prevoz: prepakiranje,
viličar, tehtanje,
palete, označevanje
kontejner

SODOBNI TRANSPORTNI SISTEMI

Transportna veriga je premeščanje in aktivnost, ki jih opravljamo od proizvodnje do distribucije in
poleg čistega prevoza vključuje tudi dejavnosti skladiščenja v katerem lahko opravljamo še dodatna
dela (prepakiranje, tehtanje, označevanje,…). Danes so najbolj v uporabi paletne transportne verige,
ker nam omogočajo dostavo od vrat do vrat.

MEDNARODNI TRANSPORT Zbirni sistem

Poglavitni elementi in dejavniki sistema mednarodnega transporta.

SPREMLJAJOČE DEJAVNOSTI
Kontenjerski sistem
Oprtni sistem

Politika zalog
Ro-Ro sistem

Kontrola blaga
LASH sistem

Manipulacija
Državne in mednarodne organizacije

Skladiščenje
ZUNANJI DEJAVNIKI

Špedicija
Inšpekcijske službe
Carinski organi

Zavarovalnice

Banke

Mednarodni
promet

Zračni transport

Cestni transport

Rečni transport

Morski transport

Železniški13transport

VRSTE TRANSPORTA
AGENT – opravlja posle v imenu in na račun neke tuje osebe (nalogodajalca). Največ je agentov
blaga (spremljajo blago), dosti je tudi ladijskih agentov.

ŠPEDITER – organizira transportno pot in skrbi za premeščanje blaga od proizvajalca do kupca.

Nastopa v svojem imenu in na svoj račun, lahko nastopa tudi kot agent. Špediter postaja
multimodalni operater.

PREVOZNIK
POMORSKI +
ŽELEZNIŠKI
KOPER NEW YORK
BANKA ŠPEDITER V ŠPEDITER V
NAČRT POTI KUPEC
SLOVENIJI ZDA
LASTNIK
PRODAJALEC KUPEC
Ko je blago v rokah TEXAS
ZAVAROVALNICA kupca, ta obvesti vse
udeležene
DRŽAVNE SLUŽBE:
CARINA, POLICIJA

MANIPULACIJE – različne vrste nakladanj, prekladanj določenega blaga.

CESTNA VOZILA

SKLADIŠČE

Del blaga lahko takoj z ladje naložimo na kamione, ali pa shranimo v ŽELEZNIŠKI
skladišču ali pa
TIRpreko
skladišča naložimo na vagon.

KONTROLNE HIŠE – so posebne organizacije v mednarodnem transportu, ki se bavijo s

kvaliteto in kvantiteto blaga. Lahko jih najame kupec, prevoznik ali pa oba. Kontrolne hiše lahko
izvajajo razna preverjanja blaga kot so tehtanje, vzorčenje, štetje, analiza blaga,…

14
POLITIKA ZALOG – nanjo vplivajo veliki kupci. JIT (just in time). Povsod, kjer je proizvodnje
JIT, morajo bit opravljeni transporti takoj, ne da bi imel kupec velike zaloge.

ŽELEZNIŠKI TRANSPORT
Omogoča, da se v kopenskem transportu opravi prevoz na velike razdalje.
- ima prednosti in slabosti
- ima organizacijo, ki skrbi za infrastrukturo, suprastrukturo in
komercializacijo

Slovenija Madžarska Slovaška Češka

230km 300km 100km 120km

∑=750km = 1000
degresivna voznina:
∑1=750km = 800 V železniškem prometu velja princip DEGRESIVNE
cene; cene niso sorazmerne s km.več kot je km,
manjša je cena transport.
Osnovna infrastruktura železnic so tiri. Tiri imajo različno obremenitev (18 – 22 ton).
Železniški transport ima naslednje prednosti:
o manj občutljiv na vremenske razmere
o manjši uporabnik energije
o manjši onesnaževalec okolja
o nudi možnost kombiniranega in multimodalnega
transporta
o točnost dostave blaga
o cenejša v primerjavi z drugimi transportnimi
sredstvi
o je varno transportno sredstvo.
Pomanjkljivost železniškega transporta:
o premalo dostopen, ne more opravljati prevoza
DOOR TO DOOR
o ne spada v hitre sisteme
Razmerje vsega železniškega in cestnega transporta je 1 : 4.

CESTNI TRANSPORT Info:

Razmerje stroškov med železniškim in
o Predstavlja večji del transporta po kopnem cestnim transportom:
o Je zelo dostopen (DOOR TO DOOR) Transport Fiksni Variabilni
o Tarife – cene se računajo na principu ponudb in povpraševanja stroški stroški
o Za tarifo se lahko tudi dogovarjamo Železniški 75 25
Cestni 40 60
o Občutljiv na vremenske razmere
o Dražji kot železniški transport
o Manj varen kot železniški

POMORSKI PROMET
o Je najpomembnejši transportni sistem
o 80% mednarodne menjave se opravi s pomorskim transportom

15
 o ni odvisen od infrastrukture, razen od pristanišča (začetno končne točke)
o združuje cestni in železniški transport
o pristanišča postajajo najpomembnejša vozlišča

Pomorski transport delimo v tri skupine:

1. LINIJSKA PLOVBA
2. PROSTA PLOVBA
3. TANKERSKA PLOVBA

1. Linijska plovba
- karakteristika linijske plovbe je določen čas odhoda in prihoda
- nima veliko tovora
- znotraj linijske plovbe se je razvilo več tipov ladij:
- konternjerske
- Lo-Lo
- Ro-Ro
Koper Neapelj Genova Laos

Reka Črna Gora Sicilija Sardinija

2. Prosta plovba
- gre za prosto plovbo, ki ni vezana na urnik in niti na mesto odhoda in prihoda
- ladja prosto išče tovor
- taki ladji je težko zagotovit rentabilnost
- v to skupino spadajo predvsem velike ladje (žito, premog,…); pripeljat morajo
veliko količino tovora, tako da si lahko pokrijejo voznino

Ladja je prazna išče

nov tovor, nihče je ne plača voznina plačana New York
Koper
razložimo Neapelj
tovor naložimo tovor

3. Tankerska plovba
- je kombinacija linijske in proste plovbe
- črpališča nafte točno določena (Perzijski zaliv, ZDA,…) in mesta dostave so tudi
točno določena
- tankerji so velike ladje
- cene voznine določajo multinacionalke (lastniki rafinerij, črpališč, tankerjev)

Pomorski transport ima še nekaj karakteristik:

o varnost
o lahko prevažamo vse vrste tovora (od najzahtevnejših
»kontejnerji« do najlažjih)

16
 o fiksnih stroškov je manj kot variabilnih, ker pomorski
promet ne gradi svoje infrastrukture in je ne vzdržuje
o ladje imajo nekaj specifičnosti v pravnem, tehničnem
(gradnja) in tehnološkem vidiku.
Pravni vidik:
Ladja je edino sredstvo, ki predstavlja del države (zastava ladje). Predstavlja tudi mesto za azil, če
država ima to urejeno. Kapitan ladje lahko par poroči, ločit pa ne more.
Tehnični vidik – gradnja:
Vsaka ladja se gradi pod strogim nadzorom enega od registrov, ki gradi ladje.
Registri so ustanove, ki jih ustvarijo posamezne države, da opravljajo kontrolo pri gradnji,
rekonstrukciji, vzdrževanju opreme ter pogona. LOYD REGISTER – najstarejši register na svetu.
Karakteristike, ki jih zahteva ladja pri gradnji:

Nepropustne pregrade

Dvojno dno

Ladje v splošnem delimo na tovorne in potniške. Poznamo tudi Ferry ladje, te so kombinacija
potniških in tovornih skupaj – trajekti.
Stroške ladje pa delimo na fiksne – stalne stroške ( amortizacija ladje, posadka, vzdrževanje) in na
variabilne stroške – nespreminjajoči.

REČNI TRANSPORT

Rečni transport je pomemben pri povezovanju notranjih držav z morjem. Po rekah se prevaža
masovni tovor (rude, žito,…) in veliko tekočih tovorov.
Karakteristike:
o je najbolj varen
o cenen
o je zelo počasen

Znotraj rečnega transporta sta se oblikovala dva tipa ladij:

a.) Ladje z lastnim pogonom

vlačilci – za vlečenje bokserji – za potiskanje

17
b.) Ladje brez pogona
barže – so ladje brez lastnega pogona, celoten prostor izkoriščajo za tovor

V Evropi večina rek nekaj mesecev (led) neuporabna.

Fo-Fo – povezuje rečni in morski transport.

ZRAČNI TRANSPORT

Letala Baloni

Ločimo:
o potniški
o tovorni (zelo drag)

Z letali se večinoma opravlja interkontinentalne prevoze.

Karakteristike zračnega transporta:
dobre lastnosti slabe lastnosti
- zelo hiter - je največji onesnaževalec okolja
- spada v skupino varnega transporta - je zelo drag (tovorni – dominirajo male
hitre pošiljke)

Zračni transport ne gradi svoje infrastrukture in je ne vzdržuje. Drage so začetno končne toče –
letališča.

Baloni:

CLS – cargo liften system

6 – majhnih motorjev

Stabilizacijsk
a krilca

Baloni služijo za prevoz težkih tovorov na težko dostopna območja. Njihova nosilnost se giblje od
75 ton do 130 ton.

SODOBNI TRANSPORTNI SISTEMI

BLAGO
o v mednarodnem prometu je treba blago označiti
o jemanje vzorcev, kontrola

18
ZAŠČITA BLAGA:
Blago moramo na transportni poti zaščititi (vlaga, temperatura,…)
a.) pred mehanskimi vplivi (delavci)
b.) meteorološki vplivi (vlaga, temperatura,…)
c.) pred kemičnimi vplivi

Zaradi teh vplivov uporabljamo različne embalaže – odvisno kakšno blago prevažamo,
transportiramo.

Vrste embalaž:
a.) klasična: vreče od konoplje, razne vrste zabojev z lesa,…
b.) prilagojene sodobnim oblikam transporta – plastične embalaže

LESENA EMBALAŽA

Lesena embalaža se v mednarodnem prometu uporablja cel čas. Primerna je za težje tovore. Danes
se javlja v obliki zabojev in obojev.

Oboj je prilagojena embalaža, ki se uporablja za

nepravilne oblike tovora (zabijemo z lesom).

Les – suh les je primeren, ker je trd, dobro prenaša udarce. Slaba lastnost lesa je ta, da vpija vlago
(zato ni primeren za vsak tovor). Neprimeren les je tudi tisti kateri spušča vonj – npr. borov les
(smola). Les se zelo uporablja za transport manjših in težkih tovorov.

KARTONASTA EMBALAŽA

Druga skupina embalaž so KARTONI (lepenke, navadni papir,…). Kartonasta embalaža je ne

primerna, da bi sama služila kot zaščita blaga, zato jo uporabljamo v kontejnerjih in paletah.

kontejner Model 23
32 embalaže

kartonasta 800
embalaža
1200 Euro paleta

paleta 1000

Slaba lastnost kartona je, da pod vplivom vlage izgubi svojo funkcijo in ne prenese velikih
obremenitev.

PLASTIČNE EMBALAŽE

19
Tretja skupina so embalaže narejene iz različnih plastičnih mas (prehrambeni ovitki). Vreče za
prenos blaga – prenesejo cca. 1 tono.

Lastnosti:
o ne prepuščajo vlage, dežja
o lahko prilagodimo velikost za posamezno vrsto blaga (kemična industrija – zdravila)

STEKLENA EMBALAŽA

V mednarodnem transportu uporabljamo stekleno embalažo za prevoz tekočih tovorov. Steklena

embalaža se lepo oblikuje. Edina slaba lastnost je krhkost stekla (redko se uporablja v kombinaciji z
drugimi embalažami).

METALNA EMBALAŽA

V transportu uporabljamo embalaže iz različnih vrst metalov (sodi). Dobra lastnost teh embalaž je,
da same zaščitijo tovor (ni jih potrebno dodatno zaščiti).

Vse te embalaže se lahko tudi ojačajo.

Vsak predmet, ki je v neki

Zračni balon v embalaži ga moramo posebej
obliki žoge zaščitit (leseni rezanci, plastika,
uporabljamo v zrak,…)
naftovodih.

Uporabljamo tudi lesene dele (zapolnijo prostor) in zračne blazine.

PALETIZACIJA

Pojem palete in paletizacije:

Paleta je ravna podlaga na katero se naklada – KOSOVNI TOVOR (kartoni, vreče, sodi,…). Paleta
je oblikovana s ciljem oblikovana večje transportne enote s ciljem. Zaradi hitrejšega, zornejšega,
enostavnega manipuliranja.

Najvažnejši cilj paletizacije

o zbiranje kosovne robe v večjo transportno enoto

o povečati manipulacije iz transporta
o zmanjšati živo delovno silo
o izkoristek skladišča
o optimizacija prometnih kapacitet

20
 o povečuje hitrost, varnost in racionalizacije procesa
o dosti manj blaga se ukrade

E U R
E U R E U RE U R

VRSTE PALET

ravne palete
boks palete
stebraste palete
specialne palete

večina držav je članic paletnega PUL-a (na koncu leta se pregleda palete)

1. RAVNE PALETE – največ v uporabi

o Imajo eno ali dve nosilni površini
o So narejene iz lesa, plastike, aluminija (letalski promet), drugih materialov,…
o V eksplantaciji je največ palet dimenzije:
• 1000 × 800 mm
• 1200 × 800 (okoli 80% vseh palet) EUR
• 1200 × 1000 EUR
• 1600 × 1200
• 1800 × 1200
o višina paletne enote 1000mm
o teža od 500 – 1000kg

Najmanj 5cm (zaradi blaga, ker ko so

TOVOR

zložene v skladišču, da lahko cirkulira zrak

Ravne palete ločimo: a.) odprtino z dvema vhodoma

b.) odprtina s štirimi vhodi

21

2 vhoda
4 vhodi
2. BOKS PALETE

te palete imajo ravno leseno ali kovinsko podlago. Ob straneh je ograja višine 1m. Uporabljajo se
standardne box palete dimenzije 1200×800 in 1200×1000. Višina paletne enote je 1000mm in
nosilnost pa 500-1000kg.

KONTEJNERIZACIJA

Osnova je v tem, da se lahko z enim sredstvom integralnega transporta združi v njega , in sicer kot
kosovno in kot paletizirano blago. Ta nova tovorna enota se tako lahko pojavlja znotraj vseh
transportnih vrst.
Prve kontejnerje srečamo v 2. svetovni vojni. Američani so jih potrebovali za izkrcanje v
Normandiji.
Kontejnerji imajo prednost, da lahko ga napolnimo z blagom v tovarni in ga ne odpiramo do kupca.

Pojem kontejner in kontejnerizacija

Po definiciji mednarodne organizacije za standarde (ISO), carinske konvencije o kontejnerjih,

ekonomske komisije za Evropo (CEE), carinske konvencije o mednarodnem prevozu blaga na
osnovi konvencije definiramo kontejnerje:
Kot naprave, transportne zaboje, transportne posode, zložljive posode, gibljiva transportna
oprema,…
Ki pa morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. popolnoma ali delno zaprti z najmanj enimi vrati
2. konstrukcijsko grajeni za lahko polnjenje in praznjenje
3. konstrukcijsko grajeni za prevoz z enim ali več transportnimi sredstvi brez indirektnega
pretovora
4. zgrajeni iz trajnega in čvrstega materiala
5. odpornost na vremenske spremembe
6. primeren za večkratno uporabo
7. grajen za volumen najmanj 1m3 in več

Velikosti kontejnerjev: ( 1fit = 304,8mm)

22
 - 8' × 8' × 10'
- 8' × 8' × 20' največ v uporabi
- 8' × 8' × 30'
- 8' × 8' × 40' največ v uporabi

Najvažnejše naloge kontejnerja so:

1. da se uporablja kot manipulacijska transportna enota

a. kot enota za skladiščenje
b. ter, da je ''člen'' v transportni verigi od »vrat do vrat«

2. kontejnerizacija mora omogočati

a. združevanje kosovnega blaga
b. hitro in varno manipulacijo in prevoz
c. optimalno izkoriščanje prometne infrastrukture in
suprastrukture
d. lahek pretovor iz enega transportnega sredstva na drugo

UNIVERZALNI KONTEJNERJI

Imajo več podskupin

1. kontejnerji za splošno uporabo
- nepropusten za vodo, prah
- na bočni ali čelni strani ima ena vrata
2. kontejnerji za posebne namene
- to so univerzalni s posebnimi rešitvami
- v to skupino spadajo:
a. odprti kontejnerji (ena stranica odprta)
b. zaprti s prezračevanjem
c. kontejnerji platforme (odprte bočne strani)
3. specialni kontejnerji ali kontejnerji za prevoz posebnih vrst blaga
a. kontejnerji, ki so opremljeni z izotermičnim materialom (frigo)
b. kontejnerji cisterne – prevoz plinov, naftnih derivatov,vina, vode,…
c. okvirni kontejnerji, ki ščitijo cisterno
d. kontejnerji za prevoz razsutih tovorov

Delitev kontejnerjev glede na konstrukcijo:

Glede na material iz katerega so grajeni, jih delimo na lesene, železne, plastične in aluminijaste.
Glede na konstrukcijo:
- klasični kontejnerji
- zložljivi kontejnerji

Po teritorialni uporabi delimo:

- kontejnerje, ki se uporabljajo v notranjem transportu
- kontejnerje, ki se uporabljajo v mednarodnem transportu

23
Delitev po vrsti in načinu prevoza:
- kontejnerji v unimodalnem prevozu
- kontejnerji v kombiniranem prevozu
- kontejnerji v multimodalnem prevozu
- kontejnerji v direktnem prevozu

Glede na velikost in nosilnost:

1. MALE
prostornina od 1 do 1,2 m3
a.
prostornina od 1,2 do 2 m3
b.
prostornina od 2 do 3 m3
c.
2. SREDNJE
a. prostornina od 3 do 10 m3
b. nosilnost do 10.000 kg
c. maksimalna dolžina 6 m
d. imenujemo jih ''Pa'' kontejnerji
3. VELIKE
a. prostornina večja od 3 m3
b. dolžina večja od 6 m
c. najbolj so v uporabi 20, 30, 40 fitni (1 fit = 304,8mm)

Info:
TEU (twenty eqvivalent unit) se uporablja kot mera za število 20 fitnih kontejnerjev, ki jih lahko
zložimo na ladjo.

Kontejnerji v mednarodnem prometu

V mednarodnem prometu morajo kontejnerji izpolnjevati naslednje pogoje:

a. med prevozi morajo biti odporni na udarce
b. odporni morajo biti pri nalaganju enega na drugega
c. opremljeni z ojačitvami in odprtinami na vogalih za dviganje in spuščanje
kontejnerjev
d. odporni pri manipulacijah
e. nepropustni, ko so zaprti

Standardni kontejnerji v mednarodnem pomorskem prometu

Standardne kontejnerje, ki se uporabljajo v pomorskem prometu delimo na:

a. univerzalne zaprte kontejnerje z vrati na čelu in
boku (uporaba za paletizirano in pakirano blago)
b. kontejnerji s krovom, ki imajo vrata na čelu in
boku (uporaba za pakirano ali razsuto blago)
c. odprti kontejnerji ''open top'' s cerado ali brez
( uporaba za prevoz premoga, koksa, raznih granulatov,…)
d. kontejnerji cisterna (prevoz moke, cementa,…)
e. kontejnerji za prevoz težkih vozil

24
 f. kontejnerji platforma za predimenzionirane
tovore
g. kontejnerji za prevoz živih živali

Klasifikacija kontejnerjev

Vse kontejnerje v pomorskem prometu lahko klasificiramo v šest skupin in sicer:

a. kontejnerji za generalne tovore
b. temperaturne kontejnerje
c. kontejnerje cisterna
d. kontejnerje za razsute tovore (bulk kontejner)
e. kontejnerje platforma (flat kontejner)
f. kontejnerje za specialne namene

Označevanje kontejnerjev

Kontejnerji morajo biti označeni po sistemu po katerem jih je možno identificirati v eksplotaciji.
Zaradi tega je ISO priporočila numeracijo, ki so jo sprejeli glavni proizvajalci.
Numeracija obsega:
1. kodni znak lastnika kontejnerja
2. kodni znak države   
3. velikost kontejnerja
4. serijsko številko
5. kontrolno številko
6. kodno označbo tipa kontejnerja   

Poleg teh podatkov vsebuje kontejner še:

 datum izdelave
 največjo bruto maso kontejnerja
 naslov države, ki izdaja potrdilo o varnosti (certifikat)

Kontejnerski terminali

Pasander

Skladišče Skladišče
Kontejner z novo Kontejner
robo napolnimo izpraznimo

Nova roba
naložena

Polni
kontejnerji

Nova pot

Pomorski kontejnerski terminal

25
 
Legenda:
železnica kontejnerska ladja
  hitra obalna dvigala
transporter
 skladiščni prostor
 bočni premikači
  vozovi
kamion
 transporter
cesta kontejnerska ladja FIDER
 
Kontejnerski terminal – sistem LEIBENBORG

Kontejnesko skladišče

Legenda:
A. obalna dvigala
B. transporterji
C. centralni stolp
D. obalna skladišča
E. kontejnerska ladja

B
D
A
E

Sredstva za manipuliranje kontejnerjev

1. Skladiščna in pretovorna mostna dvigala

Naloga skladiščnih dvigal je:
a. zlaganje
b. pretovor
c. sortiranje kontejnerjev

Naloga mostnih dvigal je:

premeščanje kontejnerjev med vagoni al na kontejnerskem
terminalu. Mostna dvigala nakladajo štiri vrste kontejnerjev v

26
 višino. Višina teh dvigal konstrukcijsko omogoča nakladanje na
vagone, kamione, prikolice,…

2. Portalni prenosniki malih razponov

Ko so kontejnerji iz prekrcajnega mosta spuščeni na obali jih moramo prenesti do skladišča.
Za to se uporabljajo prenosniki malih razponov. Poznamo tudi portalne prenosnike velikih
razponov, katere uporabljamo na velikih terminalih.

3. Težki viličarji
Služijo za frontalno manipulacijo.

Tehnologija dela na kontejnerskem terminalih

1. Obalno kontejnersko dvigalo

Z njim pretovorimo vse vrste kontejnerjev do skupne teže 45 ton, ki se prevažajo na relaciji
ladja – obala – ladja. Če namestimo na mostno dvigalo kavelj lahko pretovorimo tovore
večje in težje od 50 ton.

2. Transtejnerji
Je namenjen za skladiščenje kontejnerjev v strnjene skladovnice (7 vrst v širino in 4 vrste v
višino).

3. Pajek
Pajek se uporablja v pristaniščih ladijskih linij, ki imajo manjše količine kontejnerjev in
nižjo frekvenco linij. Uporablja se tudi tam, kjer je potrebna velika selektivnost odvzema
kontejnerjev iz skladišča.

LUKA KOPER

32m

4. Viličar
Viličarji so namenjeni za manipulacije z 20 fitnimi kontejnerji. Zlasti jih uporabljamo v
RO – RO tehnologiji. Za nakladanje in razkladanje na polprikolice pri dostavi.

5. Kontejneski manipulatorji

27
 Namenjeni so za nakladanje in razkladanje kontejnerjev na vse vrste vozil in za zlaganje
kontejnerjev v skladiščne bloke. Z manipulatorji nakladamo vse vrste kontejnerjev do
skupne teže 40 ton. S posebnim kavljem pa nakladamo tudi generalne tovore do 50 ton.

6. Ostala manipulativna kontenjeska sredstva (notranji transport)

Znotraj samih terminalov imamo poleg naštetih še razna sredstva cestnega prometa, ki so
prilagojena delu na terminalu s svojimi gabariti in specifičnostmi. Osnovo notranjega
transporta predstavljajo cestni vlačilci s terminalskimi polprikolicami.

Pomorski prevoz kontejnerjev

1956 prvi kontejnerski servis »SEALAND« na liniji New York – Portorico

1957 prva kontejnerska ladja »GATAWAY CITY«, ki je imela še konvencionalna dvigala
1965 v SEALANDu konstruirajo prvo dvigalo za kontejnerje
1966 prva prava kontejnerska ladja brez dvigal

Ladje za prevoz kontejnerjev se lahko zvrstijo v 5 osnovne skupine:

POPOLNE KONTENJESKE LADJE

Generacija Leto Kapaciteta [TEU] Hitrost [Nm/h]
I. 1968 700 18 – 20
II. 1970 1500 22
III. 1973 3000 30
IV. Konec 70. 4000 28
V. 1985 4500 28

GENERACIJE KONTENJERSKIH LADIJ

Generacija Nosilnost [t] Nosilnost [TEU] Moč motorja [KM] Hitrost [vozlih]
I. 1500-30000 500-1300 do 32000 do 23
II. 15000-35000 1000-2000 2 × 40000 do 26
III. 35000-45000 1500-3000 2 × 60000 do 33
IV. 35000-55000 2500-4000 2 × 50000 19 – 22

Leta 1970 Na palubi: Leta 1990

13 kontejnerjev
v širino
4 kontejnerjev v
višino 13 kontejnerjev v širno
Pod palubo:
10 kontejnerjev 13 kontejnerjev
v širino v višino
8 kontejnerjev v
višino

Dvojno dno
Dvojno dno

28
Zračni prevoz kontejnerjev

Letalski prevoz

Letala s katerimi prevažamo kontejnerje:

o B-747 – 200 najbolj prilagojen za prevoz kontejnerjev, naknadno se
še razvijejo:
o B-747 – 200F
o B-747 – 320

V Rusiji ILIJUŠIN I. in II. (oznaka I-72 in I-76)

Ostala letala:
 DC-F Daglas (tudi tovorna letala)
 A-310 AirBus (za tovore)

Oprema za nakladanje letal

Prilagojene platforme, katere se dvigajo in spuščajo.

Helikopterji

Helikopterji so primerni za prevoz 20 fitnih kontejnerjev. Helikopterje se uporablja, kjer so težko

dostopna mesta (nesreče).

Prednosti kontejnerizacija:
- zmanjšuje stroške pakiranja blaga

29
 - predstavlja istočasno prevozno sredstvo in ob enem tudi skladišče
- zmanjšuje stroške za dodatno zaščito blaga

Kontejnerji na omogočajo dostavo od vrat do vrat in s tem v bistvu lahko prehajajo iz enega
sredstva na drugo sredstvo ne, da bi blago prekladali.

Kontejnerje se lahko zelo hitro preklada s pomočjo ustrezne mehanizacije. Če pretovarjamo 20 ton
klasičnega blaga v komadih to traja nekaj ur (4 delavci), kontejner pa prekladamo 20 minut.
S pomočjo kontejnerjev boljše izkoristimo prevozna sredstva. Kontejnerji so standardizirani in
zaradi tega so kompatibilni na vseh transportnih sredstvih (kontejner, ki je bil prej na kamionu ga
lahko premestimo na vagon).
Kontejnerji skrajšajo čas transporta od proizvajalca do potrošnika, kar prinaša korist pri zmanjšanju
transportne stroške, hitrejša distribucija, večja produkcija.
Kontejnerji omogočajo poenostavitev dokumentov in uvajanje novih metod elektronske izmenjave
podatkov.

Slabosti kontenjerizacije:

Ena negativna plat je ta, da je potrebno za uvajanje sistema kontejnerjev je potrebno imeti velika
zagonska sredstva (terminali, ustrezna oprema na terminalih in konstantna sredstva transporta), da
so začetni stroški uvajanja kontejnerizacije zelo visoki.

Zavarovanje tovora v kontejnerjih

Tovor, ki ga prevažamo v kontejnerjih je potrebno zavarovati. Nikoli nimamo dovolj tovora za

(zavarovati blago) napolnit kontejner v celoti, zato zavarujemo blago na več načinom in sicer:

1. s paletami in lesom

2. točno izmerjena polnila

3. ograje ko prevažamo valje

30
 4. zračne blazine

5. zavarovanje sodov

6. vezanje z elastičnimi trakovi (za lažje blago)

7. za zelo težke tovore (pločevina)

8. utrjevanje tovora z elastičnimi trakovi

Skratka, zagotoviti moramo, da se blago med prevozom ne premika, tako da ne prihaja do poškodb
blaga.

RO – RO sistem

Ro – Ro je v bistvu sistem, ki prihaja iz besede roll on – roll off (dopelji in odpelji). Sami
konstruktorji, ki so prišli do tega sistema so v bistvu razmišljali o tem kako bi izkoristili transport
določenih kopenskih prevoznih sredstev.

31
Ro – Ro je karakterističen horizontalen sistem nakladanja in razkladanja kopenskih sredstev
prevoza, ki so natovorjena s tovorom. Tovor naklada z lastnimi sredstvi preko tovorne rampe.

Najvažnejši cilj Ro-Ro tehnologije so:

a. povezovanje cestnega in železniškega transporta s pomorskim
b. optimalizacija prometne infra in suprastrukture
c. odpravljanje zastojev v pristaniščih in hitrejše obračanje ladij
in blaga
d. varen prevoz težkih pošiljk
e. maksimalno izkoriščanje tehničnih tehnoloških in ekonomskih
učinkov proizvodnje prometnih uslug

Najoptimalnejši in najekonomičnejši učinki prevoza so na razdalji od 1500 do 2000 Nm.

Najpomembnejši deli, ki opredeljujejo celotni delujoči sistem so:
 rampe:
o kotne
o osne
o vrtljive
 lifti ali dvigala (so navadne hidravlične platforme, prilagojene za sisteme, ki se dvigajo in
spuščajo)
 notranje poti (prilagojene tako, da avtomobili zapeljejo iz ene na drugo palubo)

Izkušnje iz 2.svetovne vojne (Normandija 1946). Atlantic steam navigation ladje (tankonosci) za
prevoz kamionov na relaciji London – Hamburg.

Leta 1958 vojna mornarica ZDA izdela ladjo »Comet« z bočnimi vrati.
Leta 1959 Francozi na ladji »Compiegne« postavijo prva hidravlična vrata.
Leta 1960 se v promet masovno uvajajo Ro-Ro ladje.

Na začetku je parkirna dolžina 100-200m. Z razvojem do današnjih dni so parkirno površino

povečali preko 2000m.

Sredstva za delo po Ro – Ro sistemu

Pri Ro – Ro sistemu so ladje sredstva za delo. Delimo jih na:

 obalne Ro – Ro ladje
 oceanske Ro – Ro ladje
 Ro – Ro ladje za prevoz avtomobilov
 Ro – Ro ladje za prevoz železniških kompozicij
 Tovorne, potniške ali kombinirane Ro –Ro ladje
 Ro – Ro ladje za prevoz lesa (STO-RO)

Do danes so se razvile 4 generacije Ro – Ro ladij:

Dimenzije Kapaciteta Nosilnost Rampa Nosilnost

Generacija Leto [m] [DTW] [m] rampe
L B H ton nosilnosti [TEU] L B [t]
I. okoli 60 110 16 5 3800 200-300 12 6 150
II. 1965 150 20 7 6000 300-500 18 7 150
III. začetek 70 190 27 8 18000 500-1000 34 15 200

32
 IV. Konec 70 228 35 9 18000 1300-3600 50 24 400

• v III. Generaciji se začnejo javljat kotne rampe

Ro – Ro ladje se delijo še po drugih kriterijih. Ro – Ro ladje za prevoz železniških vagonov so

začeli graditi Nemci in Finci.
Dolžina: 150m
Širina: 21,5m
Ugrez: 6,5m
Nosilnost: 7000 DTW
Kapaciteta: 60 železniških vagonov mase 80 ton
Notranja višina med palubami je 18m. hitrost je 20Nm/h.
Ima 3 palube in dvigala imajo nosilnost 100 ton. Hitrost gibanja med palubami je 90 sekund.
Karakteristike Ro – Ro ladij:
• nima nepropustnih pregrad
• nizek prostor za motorje
• dvojna oplata
• močna ventilacija
• ima sistem za polnjenje in praznjenje balastnih tankov

Po konstrukciji:

• horizontalne pregrade (palube)

• v večini primerov nimajo nepropustnih
pregrad

dvojni trup Ro –Ro ima:

• proti kolizijsko funkcijo
balast
»močne« črpalke za praznjenje • uravnava ugrez pri
bočnih tankov nakladanju - razkladanju

- sistemi ventilacije morajo biti zelo dobri (imajo veliko pomožnih motorjev, ki so
namenjeni ventilaciji, črpanju,…
- ojačane morajo imeti vmesne palube
- sistem za reševanje mora bit zelo dober (hiter)

LUF sistem

Tam kjer ni kontejnerskih dvigal služi za prevoz kontejnerjev. Sestavljen iz LUF prikolice in iz
LUF vlačilca.
Prednosti: polnimo in praznimo Ro-Ro ladjo z LUF sistemom in ne več s kamioni.

33
Prednosti in pomanjkljivosti Ro – Ro sistema

1. Prednosti
 omogočajo integracijo cestnega, železniškega in pomorskega prometa, zmanjšuje
potrebe po manipulacijah
 razširja možnost multimodalnega transporta (od vrat do vrat)
 Ro – Ro ladje so usposobljene za prevoze različnih oblik in velikost transportnih
sredstev (kamioni, avtomobilske prikolice, vagoni, kontejnerji, palete,…)
 Ro –Ro ladje dajejo velike pretovorne učinke. Ladje prve in druge generacije
omogočajo 400 – 600 ton/h, ladje četrte in pete generacije pa od 600 – 1500 ton/h.
Konvencionalna ladja 75 ton/h (4 roke)
Paletizirana ladja 180 ton/h (4 roke)
Kontejnerska ladja 500 ton/h (dva dvigala)

 zelo nizke investicije v lukah

 nakladanje in razkladanje poteka lahko ponoči in podnevi
 možna velika fleksibilnost tovora (kontejnerji, osebna vozila, kamioni, veliki tovori)
 z Ro – Ro tehnologijo dosežemo velike operativne efekte ker:
o hitreje naklada in razklada
o ker je tovor na 'kolesih' , je v primerjavi s
konvencionalnimi ladjami manj stroškov s tovorom
o večji učinki dela pri pretovoru z manjšim številom
delavcev
o zmanjša možnost kraje in poškodb tovora

2. Pomanjkljivosti
 Ladijski prostor ni izkoriščen ( 1/3 izgube)
Razlogi:
 Velik razmak med prikolicami in polprikolicami
 Neizkoriščen prostor pod prikolicami
 Rampe za dovoz in izvoz zavzemajo precej prostora

Fo – Fo sistem

34
Fo – Fo float on – float off (odpluj pod in odpluj)

Za to tehnologijo je karakteristično, da je nakladanje – razkladanje horizontalno in vertikalno.

Tehnologija povezuje pristanišča na morski obali s pristanišči v notranjosti ob rekah.


A

B Blago potuje iz mesta A v mesto B po reki.

V mestu B se nakladajo barže (potisnice, maone) in v mestu C se
razkladajo. Ladja nadaljuje pot v mesto D. Barže se iz mesta C


vlačijo s pomočjo vlačilcev v tisti del pristanišča, ki je normalno

dostopen z večjimi ladjami. Tam se razklada in ponovno naklada
C barže, ki jih LASH ladja (matična ladja) sprejme na krov.

Sredstva za delo po sistemu Fo – Fo
D

Najpomembnejša sredstva so:

 ladja – nosilec barž
 maone ali barže

Razvili so se trije sistemi ladij – nosilk barž, in sicer:

1.) LASH (lighter aboard ship – barže na ladji)

Sistem se je razvil kot posledica kronične gneče in nasičenosti luk s tovorom, kar je imelo za
posledico, da so ladje dolgo čakale v pristaniščih. Zamisel je bila, da se združijo tovorne enote v
večjo enoto, ki jo predstavlja barža, operacija pa se opravlja izven luke. Tovorna enota je lahko tudi
kontejner.
V eksploataciji od 1969 v ZDA in v Evropi

Tehnične karakteristike:
- nosilnost: 30000DWT
- kapaciteta: do 73 barž po 375 ton ali 1500 TEU
- hitrost: 23 vozlov

Nakladanje – razkladanje s portalnim dvigalom nosilnosti 500 ton, ladje opremljene z bočnimi
tanki; natovor - iztovor od 1500-2000 ton/h. Barže se spuščajo in dvigajo na krmi. Dvigalo se z
baržo giblje vzdolž palube do mesta zlaganja.

2.) SEABEE (morska čebelica)

Ladje so v eksploataciji od 1972 v ZDA in Evropi.

Imajo naslednje tehnične karakteristike:
- nosilnost: 43000DWT
- kapaciteta: 38 barž po 850 ton ali 1784 TEU
- hitrost: 26 vozlov

Nakladanje in razkladanje poteka preko dvigala tipa SYNCROLIFT, kapacitete 2000 ton. Dvigalo
dviga po dve barži hkrati. Ladja ima tri palube.

35
3.) BACAT (barges aboard catamaran – barže na katamaranu)

Ladje so v eksploataciji od 1978, ki so povezovale pristanišča Velike Britanije in SZ Evrope.

Podobne so LASH ladjam. Imenujemo jih tudi mini LASH. Ladje so dvotrupne in spojene s
posebno palubo. Barže se namestijo med trupoma, od koder se dvigajo na palubo.
Tehnične karakteristike:
- nosilnost: 15000DWT
- kapaciteta: 10 barž po 140 ton
- hitrost: 20 vozlov
- dvigalo nosilnosti: 400 ton
- dvigalo dviga in spušča dve barži

BARŽE

Barže predstavljajo tovorno enoto in istočasno tudi prevozno sredstvo. Zgrajen so iz jekla ali
pleksistekla.

LASH barže SEABEE SEABEE v Rusiji Bacat barže

Dolžina [m] 18,72 29,72 38,25 16,83
Širina [m] 9,50 10,67 11,40 4,65
Višina [m] 3,66 3,81 3,90 3,28
Ugrez [m] 2,70 3,25 3,30 2,45
Nosilnost [t] 370 850 1070 140

Prednosti in pomanjkljivosti Fo – Fo tehnologije

1. Prednosti
- omogoča integracijo rečnega in pomorskega prometa
- povezuje ''od vrat do vrat'' in vključuje številne udeležence na velikih razdaljah
- najboljši rezultati v tem sistemu so, ko se v prihodu in odhodu blaga do morja
uporablja rečni transport
- Fo – Fo omogoča najkrajše zadrževanje ladij na sidriščih blizu luk. Učinki pretovora
LASH je 1500 – 2000 ton/h. odnos plovba – pristanišče je najboljši med vsemi
ladjami (80:20)

2. Pomanjkljivosti
- barže nimajo lastnega pogona
- barže nimajo posadke
- vremenski vplivi pri dviganju in spuščanju (valovi)
- odpor luških delavcev (ker se delo opravlja brez njih)
- barže niso standardizirane (niso kompatibilne med seboj)

36