Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani,

Oddelek za zgodovino

Pomen Muhammada Ali Pasha za Egipt

Avtor: Štefan Terziev

Mentor: doc. dr. Ana Cergol Paradiž
18.1.2023
Muhammad Ali Pasha je bil najvplivnejša oseba na področju Egipta v 19. stoletju. Po rodu
najverjetneje Albanec rojen v makedonskem pristanišču Kavala je v Egipt prišel kot del
albanskega kontingenta vojske Otomanskega imperija leta 1801.1 Hitro je napredoval v vrstah
otomanske vojske in leta 1805 izkoristil svoj vpliv, ter bil iz strani sultana imenovan za valija
Egipta. Ta funkcija mu je omogočala ureditev upravnega sistema, gospodarstva ter zunanje
politike Egipta.2 V prvem desetletje vladanja je predvsem utrdil svojo oblast.3 Za razliko od
svojih predhodnikov se je takoj ločil od vpliva trgovcev, izterjevalcev davkov ter ulam.4
Sprva je to storil v zgornjem Egiptu, ko je do leta 1811 porazil Mameluke, ki so na svoji moči
izgubljali že od Francoske okupacije.5
V istem obdobju je pričel tudi s povečanjem svojih prihodkov. To je storil predvsem s
podržavljanjem kmetijskih zemljišč ter uvedbami monopolov.6 Kmetijstvo je usmeril
predvsem v izvozne poljščine, pri čimer je po novem izpadla kava, ker je bila cena
konkurenčne ameriške kave znatno nižja.7 Egipt je torej v 19. stoletju prideloval predvsem riž,
sladkorni trs, bombaž in indigovec.8 Glavni izvozni produkt je postal bombaž, ki je
predstavljal kar 80% vsega izvoženega blaga in s tem konkretno prehitel pšenico, ki je bila
predhodnik bombaža.9
Pomemben je predvsem zaradi razvoja egipčanske trgovine v 19. stoletju. Egipt je zaprl za
uvoz poceni evropskih izdelkov. To se je izkazalo za dobro rešitev, ki je preprečila, da bi se,
kot so se ostale države »periferije«, Egipt gospodarsko podvrgel v agrarno družbo, ki v tujino
prodaja surovine.10 Ustanavljal je številne tovarne s pomočjo evropskih svetovalcev, ki pa so
bili nad kvaliteto tovarn nenavdušeni, saj naj bi le te imele slab izkoristek materiala.11 Parne
stroje za poganjanje industrijskih strojev so sprva uvozili iz tujine in jih uporabljali. Do težav
pa je prišlo, ko je bilo treba stroje popraviti, saj v Egiptu ni bilo izobraženih strojnikov in
mehanikov. Tako so parne stroje kmalu opustili in naprave predelali v ročno gnane.12 Velik
problem je bila tudi neizobraženost delavcev in inovatorjev, zato je Ali Pasha z agenti novačil
industrijaliste v evropskih državah. Predvsem Velika Britanija in Francija tega nista
dovoljevali, ker sta želeli ohraniti industrijsko premoč.13 Najmočnejše industrijske panoge so
bile predilstvo (bombaža, volne in svile), steklarstvo, pridelava sladkorja ter barvarstvo.14
Izdelke in surovine je država odkupovala po zelo nizkih cenah ter jih v tujino prodajala po
konkurenčnih cenah. Tu je šlo predvsem za bombaž, lan, sladkor, riž in pšenico.15 Z denarjem,
ki je bil s tem pridobljen, pa se je gradila nova gospodarska in javna infrastruktura, kot so
namakalni sistemi in jezovi, del denarja pa je bil namenjen tudi razvoju vojske.16 Pomembno
1
Calvin, Muhammad Ali Pasha, 249.
2
Ghazaleh, TRADING IN POWER, 71.
3
Overton, Some aspects of induced developtment, 1.
4
Ghazaleh, TRADING IN POWER, 71.
5
Spletni vir: http://countrystudies.us/egypt/21.htm
6
Overton, Some aspects of induced developtment, 2.
7
Abir, Modernisation, Reaction and Muhammad, 297.
8
Spletni vir: http://countrystudies.us/egypt/21.htm
9
Overton, Some aspects of induced developtment, 77–78.
10
Panza, Did Muhammad Ali foster industrialization, 79.
11
Panza, Did Muhammad Ali foster industrialization, 84.
12
Overton, Some aspects of induced developtment, 79.
13
Overton, Some aspects of induced developtment, 80–81.
14
Spletni vir: http://countrystudies.us/egypt/21.htm
15
Panza, Did Muhammad Ali foster industrialization, 82.
16
Spletni vir: http://countrystudies.us/egypt/21.htm
pa je tudi, da je te iste surovine po ugodnejši ceni država prodajala podjetjem in
posameznikom znotraj države in s tem zagotovila stabilnost gospodarstva.17
Pomembne reforme je uvedel tudi v vojaštvu, kjer je ustanovil čete po vzoru evropskih držav
- Nizam-i jedid. Sprva so bili od leta 1820 njegovi glavni svetovalci Italijani, kasneje, od leta
1824, pa so to vlogo prevzeli Francozi.18 Višje položaje v vojski so, tako kot v državi na
sploh, zavzemali predvsem uradniki armenskega, turškega in arabskega porekla. Ker je bila
ob njegovem nastopu vojska premajhna je vpoklical Egipčane in po zavzetju območja
današnjega Sudana še tamkajšnje Nubijce.19
Vojaštvu se je podredila tudi izobrazba. V dvajsetih letih 19. stoletja so se začele ustanavljati
razne šole, ki so bile sprva namenjene predvsem vojaškim zadevam in tako posledično
družbeni eliti in ne etničnim Egipčanom. Kasneje so sledila druga znanstvena in umetniška
področja. Želja Ali Pashe je bila prenos evropskega znanja v Egipt. V ta namen so bile
organizirane tudi številne odprave egipčanskih študentov v Evropo, predvsem v Pariz, kjer so
se študentje naučili predvsem tehnik ter jezika, ki so jih kasneje posredovali oz. učili v svoji
domovini. V Parizu je bila leta 1826 ustanovljena tudi egipčanska šola, ki je že v prvem letu
delovanja štela 42 učencev starih med 15 in 38 let.20 Največje število učencev pa je bilo v
medicinskih šolah, ki so bile ustanovljene šele po letu 1826.21 Študentje v tujini so kazali
slabe rezultate zaradi slabe osnovne izobrazbe in Ali Pasha je bil primoran prenoviti primarno
in sekundarno izobrazbo v Egiptu.22 V ta namen je bilo potrebno prevesti in natisniti
izobraževalni material. V ta namen je bila zgrajena posebna tiskarna v Bulaq-u, ki pa je
prednost dajala vojaški literaturi in je zanemarjala potrebe osnovnih izobraževalnih ustanov.23
Tu lahko vidimo, da so res vse reforme podrejene vojaštvu. Brez močne vojske v tistem času
Egipt nebi moral obstati, zato so sledile reforme le te. Za vodstvo take vojske pa je bil
potreben izobražen kader, zato je bilo reformirano šolstvo. Za vse to pa je potreben velik
kapital, zato je bil primoran reformirati trgovino in njeno hrbtenico, ki je kmetijstvo.
Reformam v vojaštvu pa so v drugem desetletju njegove vlade sledila širjenja območja.
Območje Egipta je razširil na območji današnjih Južnega Sudana in Sudana.24 Površino
Sudana je spremenil predvsem v kmetijsko pokrajino, ki je bilo namenjeno izvoznim
poljščinam. V tridesetih letih je poskušal zavzeti tudi Sirijo vendar jo je bil primoran zapustiti
zaradi posredovanja zahodnih sil. Po mnenju le teh se je preveč približal Istanbulu in ogrožal
obstoj Otomanskega cesarstva, ki je bil za vse zahodne sile silnega strateškega pomena.25 Pod
svoj nadzor je želel pridobiti tudi celotno Rdeče morje in obale le tega. Cilj je bil vključitev
Egipta v trgovino na Indijskem oceanu. Tu pa se mu je naproti postavila predvsem Velika
Britanija, ki je želela imeti monopol nad trgovino z Indijo.26

17
Panza, Did Muhammad Ali foster industrialization, 82.
18
Calvin, Muhammad Ali Pasha, 250.
19
Hillmi, The Great Mohamed Ali Pasha
20
Overton, Some aspects of induced developtment, 63.
21
Calvin, Muhammad Ali Pasha, 250.
22
Overton, Some aspects of induced developtment, 64–65.
23
Calvin, Muhammad Ali Pasha, 251. in Overton, Some aspects of induced developtment, 69.
24
Robinson, The Conquest of the Sudan, 47–58.
25
Spletni vir: http://countrystudies.us/egypt/21.htm
26
Abir, Modernisation, Reaction and Muhammad, 295.
Potrebno je izpostaviti tudi, da reforme niso bile lahko sprejete, saj so se tradiciji zelo
naklonjeni prebivalci zbali približevanju zahodu.27 Poudariti pa je treba tudi nenaklonjenost
Ali Pasha etničnim Egipčanom.28 Reforme namreč niso bile namenjene njim temveč Ali Pashi
samemu, ker je z njimi krepil svojo moč ter premoženje.
Muhammad Ali Pasha je umrl leta 1949 vendar je oblast svojemu sinu predal že nekaj let prej.
V to je bil primoran zaradi pojenjajočega mentalnega zdravja – pred smrtjo naj bi bil
popolnoma senilen. Oblast je, po kratkem vladanju njegovega sina, prevzel njegov vnuk
Abbas Hilmi I., ki je večino reform razveljavil. Tako je zapiral šole, zdravilišča ter tovarne.29
Ali Pasha je v obdobju svoje vlade postavil temelje za nadaljnji razvoj Egipta, ga obranil pred
gospodarskim nazadovanjem ter povečal njegov vpliv v svetovni politiki.

27
Abir, Modernisation, Reaction and Muhammad, 309.
28
Calvin, Muhammad Ali Pasha, 251.
29
Calvin, Muhammad Ali Pasha, 253.
Viri
Abir, M. “Modernisation, Reaction and Muhammad Ali's 'Empire'. ” Middle Eastern Studies
Vol. 13, št. 3 (1977): 295–313.

Calvin, Peter. “Muhammad Ali Pasha, the Great Exhibition of 1851, and the School of
Oriental and African Studies Library. ” Libraries & Culture Vol. 33, št. 3 (1998): 249–259.

Ghazaleh, Pascale. “TRADING IN POWER: MERCHANTS AND THE STATE IN 19TH

CENTURY EGYPT.” International Journal of Middle East Studies Vol. 45, št. 1
(2013): 71–91.

Hillmi, Abbas. “The Great Mohamed Ali Pasha (1769-1849). ” (2021).

Overton, James Derek. “Some aspects of induced developtment in Egypt under

Muhammed Ali Pasha and Khedive Ismali. ” University of British Columbia. (1967).

Panza, Laura, Jeffrey G. Williamson. “Did Muhammad Ali foster industrialization in early
nineteenth-century Egypt?. ” The Economic History Review Vol. 68, št. 1 (2015): 79–100.

Robinson, Arthur E. “The Conquest of the Sudan by the Wali of Egypt, Muhammad Ali
Pasha, 1820-1824. ” Journal of the Royal African Society Vol. 25, št. 97 (1925): 47–58.

http://countrystudies.us/egypt/21.htm (obiskano 18.1.23)