ALEKSANDER VELIKI

KAKO SE JE VZPELA MAKEDONIJA

Peloponeške vojne konec 5. stoletja pr. Kr. so zelo oslabile grške polis. Njihov
vojaški in politični vpliv je upadel.
Položaj je izkoristil makedonski kralj Filip II. (kralj 359–336 pr. Kr.), ki je želel imeti
oblast nad celotno Grčijo.
Makedonija je bila dežela v severno-grških gorah. Ker je bilo podnebje
hladnejše kot v Grčiji, je veljalo, da so bili Makedonci še posebej čvrsti ljudje.
Živeli so v gorskih vaseh in govorili grščini soroden jezik. Grki so nanje gledali kot na
neizobražene barbare, saj niso imeli filozofov, kiparjev in umetnikov.

Filip II. Makedonski je imel odlične vojaške in voditeljske sposobnosti:

• Prenovil je makedonsko vojsko, da je postala ena najboljših v vzhodnem
Sredozemlju.
• Po grškem zgledu je organiziral falange, strnjene čete vojakov, oboroženih z
ostrimi kopji.

Filip se je odločil za pohod proti Grčiji, v katerem je premagal združeno

grško vojsko. Grški polisi so morali priznati makedonsko nadoblast.
Po osvojitvi Grčije je Filip načrtoval še pohod proti Perziji, vendar je bil na poroki
svoje hčere umorjen.
KAKO JE ALEKSANDER PORAZIL PERZIJO

Po smrti Filipa II. je makedonski kralj postal njegov sin, komaj 20-letni Aleksander, na
katerega je vplival grški filozof Aristotel. Z njegovo pomočjo je spoznal filozofijo,
geografijo in književnost. Preučil je Homerjeve opise del grških junakov
v trojanski vojni. Že kot deček se je uril v ježi, uporabi orožja in poveljevanju.
Aleksander se je odločil dokončati načrt svojega očeta. Odpravil se je na pohod proti
Perziji.
• Leta 334 pr. Kr. se je podal v Anatolijo (Malo Azijo). S perzijsko vojsko se je prvič
spopadel pri reki Granik in jo porazil.
• Perzijski kralj Darij III. je zbral velikansko vojsko in se spopadel z
Aleksandrom leto kasneje pri kraju Isos. Aleksander je po zmagi pridobil nadzor nad
Anatolijo. Nato je zasedel Egipt, kjer so ga pozdravili kot osvoboditelja izpod
perzijske nadoblasti in ga kronali za faraona. V delti Nila je ustanovil mesto in ga
poimenoval Aleksandrija.
• Po zavzetju Egipta se je Aleksander usmeril v Mezopotamijo.
S Perzijsko vojsko se je leta 331 pr. Kr. spopadel pri Gaugameli.
Grška falanga je prebila perzijsko obrambo in Perzijce je zajela panika.
Kralj je zbežal. Aleksander je zasedel Mezopotamijo in mesta Babilon, Suso in
Perzepolis. Perzija je bila dokončno premagana.
• Po zmagi nad Perzijo je Aleksander nadaljeval pot proti vzhodu. Prišel je do
reke Ind. Spopadel se je z močno indijsko vojsko, v kateri je bilo tudi 200
bojnih slonov in jo premagal. Po bitki se je izčrpana vojska, ki je v 11-ih letih
prehodila več kot 17.000 km, uprla in zahtevala vrnitev domov. Po vrnitvi v Babilon je
Aleksander začel pripravljati načrt, kako bi okrepil državo in pokoril Arabijo, vendar je
zbolel in umrl.

KAJ SE JE ZGODILO Z VELIKO ALEKSANDROVO DRŽAVO

Med generali Aleksandra Velikega je po njegovi smrti izbruhnil spopad za
dediščino. Velika država je razpadla. Novonastale države so se kmalu soočile z novo
veliko silo v Sredozemlju, rimskim imperijem.
OPIS ALEKSANDRA VELIKEGA :

• Že v mladosti se je odlikoval kot odličen vojak,

• z 18-mi leti je poveljeval makedonski konjenici v bitki proti grškim silam in zmagal,
• bil je zelo izobražen, saj je bil njegov učitelj Aristotel. Ko je Aleksander Veliki
odšel na dolgi pohod, mu je sledila množica umetnikov, trgovcev in uradnikov. ,
• ko ga je oče opazoval pri krotenju konja, ki je veljal za neukrotljivega, naj bi mu
rekel: »Najti si boš moral novo kraljestvo, Makedonija je premajhna zate.«,
• umrl je verjetno zaradi mrzlice,
• po sebi je poimenoval vsaj ducat mest (Aleksandrija),
• poleg vojaške oblasti je širil tudi kulturo, s pomočjo katere je združeval različne
narode. Sam je prevzel perzijski način oblačenja in obrede. V vojsko je vključeval tudi
pripadnike drugih ljudstev. Tudi grški naseljenci, ki so se naselili po veliki
Aleksandrovi državi, so sprejeli nove vzhodne običaje. Nastala je nova kultura, ki je
bila mešanica grških, egiptovskih in vzhodnih vplivov.
KAKO JE ALEKSANDER MAKEDONSKI POSTAL VELIK VLADAR
»Ko ni bil zaposlen z državniškimi zadevami, je po čaščenju bogovom odšel na
zajtrk. Nato je dan preživel na lovu, pišoč spomine, tuhtajoč vojaške odločitve
ali se je posvetil branju. Na pohodu, ko se ni mudilo, se je redno udeležil lova, ali
pa konjskih dirk. /.../ Ko se je zvečerilo, je po kopeli poklical svoje kuharje in
peke, da je preveril, ali je večerja pripravljena.«
(Plutarh, Aleksander, 1. stoletje po Kr.)

ALI VEŠ?
Da je imel Aleksander Veliki pod blazino zapis Iliada, da bi ga ponoči navdihnila za
nove zmage,– da je perzijskega kralja Darija III. ob Kaspijskem jezeru umoril eden
njegovih guvernerjev,– da je Aleksander raje kot vladal, osvajal nova ozemlja,– da
je hotel Aleksander združiti grško in perzijsko kulturo tudi tako, da je priredil
množično poroko, na kateri se je tisoče njegovih vojakov poročilo s Perzijkami,
sam pa se je poročil s hčerko kralja Darija III.

ALEKSANDER VELIKI MAKEDONSKI – na kratko

1. Na severu današnje Grčije se je v času peloponeških vojn okrepila država
Makedonija.
2. Kralj Makedonije Filip II. je osvojil grške polise.
3. Njegov sin Aleksander je začel boj proti Perzijcem leta 334 pr. n. š. in osvajal
velika ozemlja. Njegov imperij (svetovna država) je obsegal: Makedonijo, Grčijo, Malo
Azijo. Egipt, Perzijo in del Indije.
4. Ko je Aleksander še mlad umrl, je imperij razpadel. Aleksandrova želja pa se je
uresničila: grško kulturo, znanost in umetnost je razširil na celotno Sredozemlje.
PONOVIMO
1. Zakaj je Makedoniji uspelo poraziti Grke?
2. Ob zemljevidu (str. 36) navedi pomembnejše Aleksandrove osvojitve.
3. Kaj se je zgodilo z Aleksandrovo državo po vladarjevi smrti?
PREMISLI
1. Kaj je združevalo veliko državo Aleksandra Velikega?