PRESELJEVANJE LJUDSTEV

- dioklecian prestavi propad za 150 let - 476 Odoaker odstavi Romolusa Avgustulusa
- ok. 375 Huni podredili germanska plemena ➔ druga selila proti Z 4.st., vrh pod Atilo➔VELIK SELITVENI VAL➔ 1. s
prečkanjem Donave se Z Goti naselijo pri Adrianpolu (378)

1. NASELJEVANJE NOVIH LJUDSTEV – 4./5. st.

- vzroki: boljše življenje, bogastvo rima
- zakaj jim rim dovoli: pomanjkanje vojakov, federati, dogovori med vodij plemen in cesarji
2. POMEMBNA GERMANSKA PLEMENA
- Viziogoti (Z; Alarik, 410 napadejo Rim) - Ostrogoti (V; Teodorik, odstavi Odoakerja)
- Vandali (S Afrika, 455 ropanje Rima: odnesejo zlato, dragocenosti, talce) - Langobardi (naselijo ITA)
- Franki (Merovingi, 605 premagajo Viziogote) - Burgundi (zakoni)
2.1 KULTURA 2.2 UREDITEV
- tisti v stiku z rimljani➔že krščanstvo - Kralji od (V)rimskih cesarjev prejemali naziv patricij, konzul
-Arijev nauk-(325) krivoverstvo - vladali svojim + staroselcem➔hoteli sožitje, vendar neenaki
- s k. razširjena pismenost zakoni
- pisava = grška + latinska; oraševanje - sodelovali z lokalno rimsko oblastjo, predstavniki cerkev
- Rotharjev edikt (Langobardi), Salijski zakon
(Franki)plemensko pravo
3. POSLEDICE
- germanska kraljestva + cerkev + vpliv papeža = SREDNJEVEŠKA FEVDALNA DRUŽBA -pravne razlike
- nova podoba EU -kratkotrajna nestabilna kraljestva -propad mest -zmanjšan obseg trgovine - verski spori
4. SLOVANI
- pradomovina: Rusija, Belorusija, Ukrajina, Poljska -selili v Češko slovaško➔razpad hunske zveze + V Goti v ITA➔
- zemljanke, poljedelstvo, živinoreja pod Avri prodirajo na balkan (vse do Peleponeza)
BIZANTINSKO CESARSTVO
- Teodozij (395) razdeli RI na Z/V➔bizantinsko cesarstvo, obdrži do 1453; gospodarstvo + trgovstvo, visoka dodana
vrednost boljši pogoji za kmetijstvo, manj barbarskih plemen

1. JUSTINIJAN - 527-565
- najuspešnejši in najbolj prepoznaven cesar -DESPOTIZEM; najvišja oblast➔senat zgolj častna vloga
- zlata doba Bizanca➔največji obseg -CEZAROPAPIZEM; odloča od izboru carigrajskega patriarha, sklicuje koncile
- želja po obnovi RI korist drug od drugega
Reforme
-prava: Justinijanov kodeks-zbirka vseh veljavnih -vojske: Belizar in Narses zasedeta dele Afrike, ITA, J ŠPA
rimskih zakonov + posodobitev
-zmanjša oblast očeta: ne more prodati hčere -izboljša pravice žensk

2. VZROKI ZA NEUSPEH
- vojne slabijo državo➔vsa moč/vojska + denarna sredstva za obrambo mej -visoki davki, ki jih Bizanc plačuje za mir
- V del ima probleme z S in Prezijci na V➔ težko ohranja oblast nad Z - jezik: Z-latinski, V-grški
- Rimska cerkev opirala na germane (učinkovitejša zaščita)➔ Helenistični V (patriarhi enakovredni), Latinski Z (papež
primat v krš.); 1054 ločitev
3. HERAKLEJ - 610-641
- ponoven vzpon cesarstva -militarizira državo + spodbuja naseljevanje Slovanov -proces helenizacije
- reorganizacija vojske (razpusti najemnike, naseli stratiote) -kljub reformam, Arabci močnejši
POTEK: 7. st. arabci vdirajo, glavni boji na morju (grški ogenj)➔674 bitka za Carigrad➔717 ponovno
obleganje➔1453 dokončno zasedejo
FRANKOVSKA DRŽAVA
-okrog 500-100, 3 krogi: Bizanci, Arabci, Franki
-delitev: Avstrazija, Nevstrija, Akvitanija, Burgundija

1. VZPON MEROVINGOV
-ustanovitelj Frank. države: KLODVIJ I. (481-511) iz rodbine Meringov -FRANKI; najuspešnejše germansko ljudstvo
Naredil: -uniči ostanke prejšnje države in združi frankovska plemena -razširi meje države na račun drugih g. plemen
- 493 se poroči s Klotildo➔se krsti➔nato še njegovo ljudstvo (ne sprejmejo arianizma>močna podpora
cerkve)➔ZVEZA frankovskega cesarstva z papežem➔prestolnica Pariz
2. MAJORDOMI
-dvor:kralj + zaupniki; izvajanje oblasti -senšal:nadzornik uprave kraljevih posestev -palatinski grof:predstojnik sodi.
-majordom: upravitelj kraljevega dvora, sprva v času odsotnosti, kasneje stalno
3. SLABITEV MEROVINGOV– 6./7. st.
-kraljestvo se deli med potomce➔delitve povzročajo boje➔zmaga bogatejši➔↑moč veleposestnikov; VREDNA
ZEMLJA(kot plačilo)
4. VZPON KAROLINGOV
-majordomi KAROLINGOV povzpejo do kraljevega položaja➔majordom Avstrazije Pipin II. Heristalski vodja
celotnega m. cesarstva➔732 pri POITIERSU Karel Martel (714-41) zaustavi Arabce + utrdi dejansko oblast➔ PIPIN
MALI (741-68) 751 odstavi zadnjega m. kralja z podporo papeža-ZAČETEK KAROLINGOV
5. FRANKOVSKA. DRŽAVA POD KAROLINGI– ime po Karlu M.
-Pipin pomaga papežu(Gregor II) proti Langobardom➔podpora rm. cerkve➔Bizanc fauš➔razpad rm. cerkve
-po smrti razdeli med Karlmana in Karla➔771 dobi K.V.

KAREL VELIKI– 768-814

-OSVOJITI LANGOBARDE; ti ogrožali papeža - začetek EU-1. razmišljal o združitvi
-POKRISTJANJEVANJE; všeč papežu - 800 ga papež okrona za cesarjav+podredi si Benečijo in
-ODSTRANITI VSE NASPROTNIKE, ki so ga ogrožali Istro➔ 812 Acchenski mir
DRŽAVNA ORGANIZACIJA
-trgovina zamre➔naturalno poljedelstvo -kapitularji: vladarski predpisi - NI VEČ MAJORDOMA
-državo razdelil na grofije(notranjost) in mejne grofije(zunanjost)=najpomembnejši instrument državne enotnosti
KAROLINŠKA RENESANSA
-zaradi ponovne rasti izobrazbe, začel Pipin Mali -kronanje Velikega➔zlitje krščanstva, germanstva, rimstva
-dvorna akademija(V. zbere uče.): poučevanje na dvoru (smele tudi ž.), po vzoru antike -karolinnška minuskula
-najbolj vidna v arhitekturisklicevanje na ITA in Bizanc
5. RAZPAD FRANKOVSKE DRŽAVE
- Ludvik Pobožni (814-840); ni sposoben + grofi velika moč➔ po smrti sinovi boj za nasledstvo➔ 843 Verundska
pogodba: Karl Plešasti: Z FRA + ŠPA, Lotar I.: FRA + ITA, Ludvik Nemški: NEM➔(855)Lotar umre KP in LN se
spopadeta➔ KP: FRA, LN: RNC
FEVDALIZEM
1. GOSPODARSTVO
-90% kmetijstvo -zaščite ni bilo➔šibki (tlačani) zatekali k močnejšim(zemljiški gospodje)➔za zaščito prepustili zemljo
-potrebna močna draga konjenica➔v zameno za sodelovanje, dal FEVD(osnova plačila): namen
samozadostnost➔prvotno doživljenjsko, kasneje dedno
DOMINIKALNA(pridvorna): obdelujejo tlačani za potrebe gospodarjevega gospodinjstva
RUSTIKALNA(kmečka): v zameno za uživanje zemlje plačajo dajatve in opravljajo tlako
SRENJSKA(skupna): uporabljajo vsi, storitve plačujejo
SENIOR - če umre senior se vazal
podredi nasledniku

zemlja zvestoba - če umre vazal lahko

senior izbere novega
VAZAL vazala

ALOD-zemlja podarjeno kot nagrada, ni zvestobe

URBAR-fevdalna zemljiška knjiga s podatki o
dajatvah in obveznostih podložnikov do fevdalca
HUBE-fevdalec zemljo razdeli na kmetije
BAJTAR-hodi k drugim kmetom delat, še manj
kajžar

2. TLAKA:
-izmerjena: določena vnaprej
-neizmerjena: »izredne okoliščine«

3. DAJATVE:
- VELIKA PRAVDA(najemnina): 50% kar pridelaš oddaš
- MALA PRAVDA(oskrba gradu): vsak teden/mesec daješ grofu
- ODŠKODNINA(uporaba srenjske z.): 10%
- DESETINA(cerkveni davek): pobiral fevdalec➔ da župniku; kar sam porabil, večx pobral
- PRIMŠČINA(sprememba lastnika): ko oče umre 1/3 oddati
STANOVSKA UREDITEV
1. PLEMSTVO 2. DUHOVŠČINA 2. KMETJE/PODLOŽNIKI
- najpomembnejša vloga - BOGATA: papež, nadškof, škof 3.1 TLAČANI: opravljajo tlako+plačujejo dajatve
-delijo glede na premoženje - REVNA: duhovniki, menihi 3.2 SVOBODNJAKI: brez tlake, samo dajatve
3.3 HLAPCI IN DEKLE: delajo na pridvornem
ozemlju za hrano
VZPOSTAVITEV
-monarhijo vodi vladar➔brani ureditev kot jo je zapovedal Bog (pomagajo plemiči)
- plemiči na fevdih utrjujejo vladarjevo oblast
- pomaga visoka duhovščina (en drugemu dasta prav)
RIMSKO NEMŠKO CESARSTVO (RNC)
1. NASTANEK RNC
- nemirno obdobje➔911 umre Ludvik IV., KONEC VZ. KAROLI.➔ izvolijo Konrada (912-918) I.-NASTANEK NEMŠKE
DRŽAVE➔ Henrik I. Ptičar (919-936); uredi meje+reorganizira vojsko➔ Oton I. (936-973) OTONSKA DINASTIJA
(obnova RI) - pokori si slovane, porazi mađare 955 Leško polje
- uvede mejne grofije – marke
- 962 zavzame S ITA➔papež okrona za
cesarja➔nastanek SVETEGA RNC
2. RNC– 962-1806
- nasledniki: Oton II,III,…brez potomcev -težek nadzor države: vsak nanovo podrediti fevdalce + v Rim kronanje
- dalje Salijec Konrad II.(1024-1039): priključi Poljsko ➔12. st. STAUFOVSKA DINASTIJA; Friderik Barbarossa (trdna
oblast + mir)➔ 1254 umre zadnji Staufovec; 20 let brezvladja aka. OBDOBJE INTEREGNUMA
- knezi nočejo močnega kralja➔1273 izvolijo RUDOLFA HABSBURŠKEGA; premaga Otokarja dobi Avstrijo in
Štajersko➔sin vlada Habsburžanski posesti »da vadi«, cesar RNC ➔ dinastija se obdrži do 1780/1918; ITA mesta
osamosvajajo
VZPON PAPEŠTVA IN NASTANEK CERKVENE DRŽAVE
1. VZPON
-dieceze (škof), patriarhat (patriarh)➔škof=vrsta blagajnika
-Bizantinski cesar nadzira + imenuje patriarhe➔nadzor slabi➔raste vloga uradnikov
-5. st. patriarhi: rimski, carigrajski, antiohijski, aleksandrijski in jeruzalemski
2. NASTANEK
-dobri odnosi Franki papež -zemljo dobival kot darila -KONSTANTINOVA DAROVNICA-falizifikat; razkril Lorenzo
Valla, v zahvalo za ozdravljenje od gobavosti
-PIPINOVA DAROVNICA (754)-formalni začetek papeške države,od Langob.- obi 21 mest da papežu namesto Bizancu
3. PAPEŠKA DRŽAVA
- protektorat frankov=vojska + notranji red - nadoblast papež - korupcija; 2. sin kralja imel kupljeno službo
4. SPOR O INVESTITURI
- cerkev prizadevala neodvisnost: 1075 papež Gregor VII. univerzalni položaj; neodvisen + odstavlja cesarje
- cesarji prizadevali za potrjevanje papežev in umestitev škofov: Henrik IV. Odstavi papeža➔ta ga izobči, odveže
fevdalce pokorščine
-1077 romanje v Cannoso; papež ne ugodi v celoti
Wormski konkordat-1122;kompromis-cesar škofu ozemlje, škofa določi papež….moč cerkve se poveča
-1300 Bonifacij vsem romarjem v Rim odpusti grehe➔hotel utrditi svoj položaj➔Filip IV. Lepi imel politično-vojaški
vpliv na S ITA mesta in preko bank na papeško blagajno➔1309 prestavi v Avignon do 1378
5. VELIKA SHIZMA– razkol cerkve
-določitev rimskega škofa kot primarnega -papež prosi pomoč Franke➔kronanje Karla Velikega
-Ikonoklastični spor (latinski Z, helenističen Z)➔ 1054 obojestransko izobčenje
ITALIJANSKE MESTNE DRŽAVE
- Apeninski polotok dobi Lotar I. ➔ Ludvik II. umre, konec Karolingov na Ap.
1. VZPON
- zavladajo plemiške družine➔se ne obdržijo -nadzor: S nemci, J Arabi+Bizanc -nekatera mesta utrdijo samoupravo
-volijo DOŽE; sprva predstavniki Bizanca v mest➔ ponekod družine dedna oblast (Firence-Medici)
-sprva o dogodkih odloča celotno prebivalstvo,
kasneje zbor mestnega patriciata (polnoletni
patriciji; ti volijo mestne funkcionarje)
- »GAZDAM PLAČUJEJO DAVEK«; neodvisni
- posredniki med V(sol, vino, olje) in Z
(začimbe,svila)
2. BENETKE
- prebivalci Ogleja zbežijo➔na umetnih otočkih
začnejo zidati mesto➔ začetek 25.03.421
-nimajo nadoblasti; republika
-beneško plemstvo=sestavlja veliki svet, voli doža
-726 1. dož
-Raveno prosijo za zaščito➔pod
Bizancem➔padejo pod Langobarde➔ohranijo
avtonomijo➔vseeno želja po večji
samostojnosti➔potrebujejo zaščitni
znak➔prinesejo ostanke sv. Marka+sezidajo
baziliko➔LEV zaščitni znak
-kupujejo posesti ob obalah
-začetki zavarovalnic (posoja ladij)
3. KONKURENCA
-Firence: teksil, Milano: orožje
-le Benetke ohranijo republik. Ureditev globoko v
novi vek
3. MECENI, VOJAKI IN DIPLOMATI
-moči merili v vojskovanju: vzpostavitev zavezništev, ovaduhov in mreža diplomatov (komuniciranje med organi
oblasti preko d. misij➔16.st. vsaka država imela svojega diplomata pri sovražnikih)
-z davki/posojili najeta vojska; kondotjerji: najeti poveljniki
FRANCIJA
1. DINASTIJA KAPETINGOV
-987 Karolingi izumrejo➔na oblast Hugo Capet-KAPETINGI➔šibka oblast+neodvisno vladanje visokih
fevdalcev➔ogrožajo še angleži-Plantageneti; veliko ozemlja + odlične rodbinske vezi➔uspejo izgnati
Angleže➔povečajo centralno oblast(utrdita Filip II. Avgust in Ludvik IX. Sveti )➔dvigne ugled
-13. st. FRA v razvoj največje in gospo. Najtrdnejše kraljestvo(Filip IV. prestavi papeža)
2. STOLETNA VOJNA– 1337-1453
-najdaljša vojna v zgodovini
-VZROKI: spor za francoski kraljevi položaj, nadoblast nad Gaskonjo: Edvard III. (gaskonjski vodja; ANG kralj in FRA
vazal) ne priseže zvestobe FRA kralju + njegovi rodbini odvzeta oblast v FRA(mama sestra zadnjega Kapetinga)
-1337-1430 zmaguje Anglija➔Ivana Orleanska, videnja o zmagi za mesto Orleans➔1431 ang zažgejo
Ivano➔Francozi zavzamejo Bordeaux, konec 1453➔ANG: vojna dveh rož, FRA: mir + utrditev

3. PO STOLETNI VOJNI
-16. st. FRA vpletena v vojaške razmere v ITA + doma versko motivirane vojne
- vzpostavitev usposobljene najemniške vojske➔stalni davki
-vojne in razkošno kraljevo življenje➔vedno več sredstev in večjo poslušnost kraljevih pripadnikov
-absulotizem v FRA➔ kardinala Richelieu(XIII) in njegov naslednik Mazarin(v času XIV. Mladoletnosti vladala še
mama)
3. LUDVIK XIV.– 1638-1715
-pri 5. postal kralj; do 15 v baletu;➔61'prevzame oblast po smrti Mazarina(pri 18 mu je še pusto)
-odpravil položaj 1. ministra➔sam premier -drugim daje svetlobo+toploto: SONČNI KRALJ
- reorganiziral državno upravo➔kodificiral pravo(posamične pravne odločbe v 1 zbirko) in uredil finance
-utrjeval položaj po božji pravici -finančni minister Jean Colbert: utrjuje trgovino(več menjave več davkov, slabe
ceste) in mornarico
DRŽAVA TO SEM JAZ
-zgleden model absolutizma -vse natačno določeno -deloven in zapravljiv -prvi OBLIKOVAL POTNE LISTE
-povečal vojsko in ladjevje; naborniška vojska -kazal svojo moč zunaj; t.i. VELIKO STOLETJE; moči ni delil
-zapustil velike finančne dolgove➔XV. še hujše➔XVI. revolucija
POTEK DNEVA
-svečana igra-Lever -dnevni program javno objavljen -kot faraon -sončni kralj; drugim daje toploto in svetlobo
-zvečer gledališče, bilšč, zabave…

ABSOLUTIZEM= režim neomejene monarhove oblasti/vladar neomejena in popolna oblast.

1. KREPITEV VLADARJEVE MOČI
-krepitev denarnega gospodarstva➔okrepljena mesta sodelovanje pri vladanju➔vladar + meščanstvo, zlomiti
fevdalce
-št. mest in prebivalcev narašča➔vse več obrti
-denar dobivali od mestnih državic(brez skrbi) ➔vse manj odvisen od fevdalcev
-razvoj novih vrst orožja in tehnik bojevanja➔dragi najemniki(pehota in topovništvo) ➔organiziral le vladar,
potreboval davke +> uradniški aparat(pobiranje)➔stanovi morali popuščati vladarju + zagotavljanje denarnih
sredstev)➔plemstvo izgublja vlogo + odvisno od vladarja
2. ZNAČILNOSTI ABSULOTISTIČNE DRŽAVE
-vladanje v celoti prevzel vladar + vojaški/uradniški aparat -o vladnih poslih odločali sami
-na začetku soglasje stanov➔ko je dovol dnara od denarnega gospodarstva in kolonij ➔ absolutizem
-oslanjali na plačane uradnike iz nižjega plemstva + plačano vojsko + cerkev(utrjuje v. moč) -ekspanzivna država
-vzpostavili centralno upravo in uradniški aparat➔ozirali na monarha
NIZOZEMSKA REVOLUCIJA
1. NIZOZEMSKA SE OSVOBODI
- Habs. V 15/16. st. s porokami razširijo posest po EU -ŠPA kralj FILIP II. naseldi to posest po Karlu V.
-špa-niz posest sestavljalo 17 provinc=najbogatejše v špa imperiju➔preko pristanišč več kot ½ svetovne trgovine➔
davki stekali špa vladarjem=več kot srebro iz novega sveta + strateški položaj=obvladovanje S dela rokavskega
previa; nadzor nad vojaško in gosp. dejavnostjo fra in ang
2. ŽELJA PO SAMOUPRAVI
-špa problem=težnja niz po samoupravi + protestantizem v S provincah
-Filip II. prizadeval za centralizacijo uprave + absolutno oblast + predan katolik➔preganjal protestante
3. UPOR
-1566 plemstvo poveže v zvezo➔prosi kralja za versko svobodo➔kralj zavrne➔boj za neodvisnost
-špa jih poimenujejo gezi=berači➔oni pa sprejmejo kot časten naziv
4. VOJNA
-pošljejo vojvodo Alba➔pobije tisoč upornikov + zapleni premoženje➔upor prelevi v 80 let vojne/1567
-1578 J katoliške province pogodijo z kraljem -S province se rešijo nadoblasti=7 kalvinskih provinc združi v
Utrechtsko zvezo➔razglasijo neodvisnost
-v špa sprejmejo 1609➔konec šele sredi 17. st.➔sklenjen mir; mednarodno priznanje v obliki Združene Nizozemske
5. MEŠČANSKA REVOLUCIJA
-niz osvobodilna vojna=prva uspešna meščanska revolucija -v 17. st. največja svetovna pomorska sila
-v Združeni Niz.; vrhovni organ oblasti: generalni stanovi _ izvršilni organ: državni svet z državnim upraviteljem
(princ Vilijem Oranski) -najmočnejša Holandija; državni interesi = meščanski
ANGLEŠKA REVOLUCIJA
1. BITKA
-Edvard Spoznavalec obljubil prestol: -Vilijem Osvajalec (njegov bratranec 1051; normanski vojvoda)
-Sven Estridson (grozill vpad Vikingov 1060; danski kralj)
-Harald III. Hardrad (prestl obljubil že prejšni kralj; norvežan)
-Harold Wesseški (ang hoteli domačega vladarja)
-1066 Spoznavalec umre➔prestol zasede Wesseški➔ na S ga napade Hardrad➔zmaga Wesseški➔napade na J
Osvajalec- 25.12.1066 v bitki pri Hastingu zmaga Osvajalec + okronan zadnji uspešen vdor
2. VILIEM OSVAJALEC-vazal I. FRA kralju, čeprav mel večje ozemlje
- okrepi položaj=razdeli zemljo svojim plemičem➔širjenje normanske oblasti po ang (uradna jezika fra in ang)
-nekoč majhna saksonska kraljestva pod dansko nadoblastjo➔uvede trdno oblast; kraljestvo razdeli na grofije
3. IVAN BREZ ZEMLJE-neke vrste majordom
-vojne s FRA + križarske(Rihard Levjesrčni) veliko dnara➔vlki davki -šibak vladar, izgubljal ozemlje, zviševal davke
-za dobre odnose s papežem je moral postati njegov vazal (ang dal papežu in od njega sprejel kot fevd)
-zaradi šibkosti plemstvu priznaval številne privilegije zbrane v➔ MAGNA CARTA LIBERATUM (omejitev k. moči)
1215 (Velika listina svoboščin): nastala zaradi nestrinjanja med Ivanom + papežem in angleškimi baroni glede pravic
kralja➔moral se je odreč pravicam, spoštovati pravne postopke, njegovo voljo omejuje zakon(kralj podpisal pod
pritiskom baronov)
4. VOJNA DVEH ROŽ– 1455-1485
-med Lancaster (staromodni; rdeče) in York (moderni; belo)➔zmaga Henrik VII. (iz Lancaster); začne dinastijo Tudor;
naslanjal na meščanstvo-začne absolutizem v ang➔kljub temu uveljavlja parlamet; skupna težnja po napredku,
izogibanje EU sporom
ELIZABETA I.(Gloriana)– 1533-1603-bil »moški«
MARIJA STUART(I. Katoliška)– 1542-1567 -hčera Henrika VIII. in Ana Boleyn(mamo oče obglavi, češ nezakon.)
-hčera Henrika VIII. in Katarine Aragonske -ANGLEŠKA RENESANSA; država doseže blaginjo in stabilnost
-preganja protestante, zelo kruta (Bloody Mary) -obnovi protestantizem (vladar upravitelj c, ne več verski voditelj)
-pospeševala gosp., ladjevje zmaga nad fra➔zapiše v zgo
JAKOB I. STUART– 1603-1625 CHARLES I.– 1625-1649
-sin M. Stuart -z Charlesom I. pride v spor z -sin Jakoba -zadeve še zaostrijo ko zavrne Petitions of Rights +
parlamentom zaradi uvedbe absolutizma razpusti pralament -zavlada sam, ne upošteva MCL
5. DRŽAVLJANSKA VOJNA– 1642-1649
-Charlesova vlada versko preganja ( še posebej puritomce) + izsiljuje davke ➔ izbruhne državljanska vojna ➔
parlament vodi Oliver Cromwell (zahteva MCL), premaga kralja➔zbeži na Škotsko, ti se vstrašijo, ga vrnejo ➔ 49' ga
obglacijo ➔ Cromwell ukine zgornji dom + razglasi repubilko
6. IZ REPUBLIKE V ABSOLUTIZEM
-1658 smrt Cromwella, grozi nova vojna➔plemstvo pokliče na oblast Stuarte➔zavladata Karl II. in Jakob II., oba
absolutista➔nastanek: WHIGI(liberalci; buržoazija-zavzemajo za versko svobodo in napredekgosp.) in TORIJCI
(konzercativci; baroni,lordi-zavzemajo za kraljevo oblast/po starem)
- Jakob II. razpusti parlament+uvede katolicizem➔obe stranki ga preženeta➔vpokličejo Vilijema III. Oranskega;
moral podpisati BILL OF RIGHTS (moderna MLC, deklaracija pravic parlament)SLAVNA REVOLUCIJA
temelj parlamentarizma (delitev oblasti na 3)
STANOVSKA MONARHIJA ŠPANIJE
1. UMAJADSKI KALIFAT
-711 Arabci premagajo Vizigote➔zavzamejo skoraj ves Pirinejski polotok-KORDOBSKI KALIFAT; kristjani na revnem S
-kalifi=naslednjiki Mohameda -Rekonkvista=boj katoliških plemen proti arabcem-722-1492 (vzpodbuda osvojitev
Santiago de Compostela, tam pokopan sv. Jakob)➔VODIJO KRŠČANSKE MEJNE GROFIJE
- do 13. st. se uveljavijo: -Kastilija(prestolnica Toldon; slavna prevajalska šola, prevajali arabske spise➔starogrška
+ vzhodnjaška znanost) -Leon -Portugalska -Aragon

2. KORTES-srednjeveški stanovski parlament

-krščanska kraljestva stanovske monarhije
-boj z Arabci➔plemstvo pridobi posesti + moč
-nova mesta potrebno naseliti➔meščanstvu
priznavajo veliko pravic
-meščanstvo + plemstvo + duhovščina➔kortes
-vsi enakovredni(aragonska vazalska prisega)
-zakone potrdi kralj + kortes
-plemiče določi kralj

3. VZPON KASTILIJE IN ARAGONA

-15.st.,poroka Izabele Kastilijske+Ferdinanda Aragonskega (vsak vlada svojemu) -začneta veliko vojno proti Granadi
-1492 zavzameta Granado(konec rekonkviste) -izgube znanja kapitala:prisilno pokristjanjevanje, izgon judov + musl.

-16.st. poroka Ivana + Filip I.➔zavladajo Habsburžani➔Karl V. in Filip II. pripeljeta ŠPA do vrhunca➔z bogastvom iz
novega sveta in niz.➔utrdita absolutizem

KAREL V. HABSBURŠKI FILIP II. ŠPANSKI

-pod seboj imel RNC, ŠPA, Ö, NIZ -prizadeva vse združit -pod seboj imel ŠPA + NIZ -nasprotnik reformacije
-zatira protestantizem(v RNC ne uspe) -zlata doba špa(kolonije)
-zapusti RNC-Ferdinand, ŠPA-Filip II. -imel največjo mornarico(niz + špa)