10.

Po`arna otpornost na AB stolbovi

183
__________________________________________________________________________

koef. na optovarenost,

0.5
0.4

b=20cm
b=30cm
b=40cm
b=50cm

0.3
0.2
0.1
0
0

12

16

20

prirast na po`arna otpornost (%)

Slika 10.15: Procentualen porast na po`arnata otpornost na centri~no

optovaren stolb so debelina na za{titniot betonski sloj a=4cm,
vo odnos na referenten stolb so a=2cm
Na Slika 10.16 prika`an e vremenskiot razvoj na aksijalnite dilatacii za
stolb so dimenzii 40 40 cm , za razli~ni vrednosti na koeficientot na
optovarenost .

aksijalna dilatacija

0.015

=0
=0.1
=0.2
=0.3
=0.4
=0.5

Stolb 4040cm, a=3cm,

=1%, RA 400/500

0.010
0.005
0.000
0

-0.005
-0.010

vreme (h)

Slika 10.16: Vremenski razvoj na aksijalnite dilatacii kaj stolb 40 40 cm ,

izlo`en na dejstvo na po`ar od site strani
Ako krivite se sporedat so soodvetnite od Slika 10.2 koi se odnesuvaat na
stolb so dimenzii 20 20 cm mo`e da se zabele`i analogno odnesuvawe na
dvata stolba, no za zna~itelno podolg vremenski period. I vo ovoj slu~aj,
ako stolbot e optimalno optovaren ( < 0.3 ), vo po~etokot dominiraat
termi~kite dilatacii i vo srceto na stolbot se javuva isprskana zona koja so
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

184

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

____________________________________________________________________
tek na vreme, a kako rezultat na namaluvaweto na temperaturnite razliki,
se zatvara. Kaj stolbovi so pogolemi dimenzii na popre~niot presek
temperaturata posporo navleguva vo vnatre{nosta, pa kako rezultat na toa
procentot na isprskanost e ne{to pogolem. Vremeto potrebno za zatvorawe
na prsnatinite e soodvetno podolgo.
Ako stolbovite se izvedat od karbonaten beton, a pritoa vo analizata se
usvojat fizi~ko-mehani~ki karakteristiki za betonot vo soglasnost so
preporakite na EC2, part 1.2 [22], se dobiva vo prosek za 30% povisoka
po`arna otpornost (Slika 10.17). Eksperimentalnite istra`uvawa vo ovaa
oblast [101] poka`uvaat zna~itelno pogolemi efekti na karbonatniot beton,
{to vodi do zaklu~ok deka preporakite dadeni vo EC2, part 1.2 se
konzervativni, no na strana na sigurnosta.

koef. na optovarenost,

0.5
b=20cm
0.4

b=30cm
b=40cm

0.3

b=50cm

0.2
0.1

a =2.0cm, karbonaten beton

0
0

po`arna otpornost (h)

Slika 10.17: Vlijanie na dimenziite na popre~niot presek vrz po`arnata

otpornost na centi~no optovaren stolb, opo`aren od site strani

10.1.2 AB stolb vmetnat vo yid za razdvojuvawe na po`arniot sektor

Vo zgradarstvoto stolbovite naj~esto se vmetnati vo pregradni yidovi koi
go razdvojuvaat po`arniot sektor i se opo`areni samo od ednata strana.
Esperimentalni podatoci za odnesuvaweto na ovie stolbovi ne postojat od
pri~ina {to vo postojnite pe~ki e nemo`no da se simulira vakvo po`arno
scenario. Za da se definira nivnoto odnesuvawe i da se opredeli
vlijanieto na oddelnite faktori vrz nivnata po`arnata otpornost
sprovedena e numeri~ka analiza so kompjuterskiot program FIRE. Analizata
e sprovedena na stolb so visina h = 3.0 m , vkle{ten na edniot i slobodno
potpren na drugiot kraj (Slika 10.18), pri {to se varirani: dimenziite na
popre~niot presek, intenzitetot na po~etnoto optovaruvawe i debelinata
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

185
__________________________________________________________________________

na za{titniot betonski sloj, a dodatno analizata e sprovedena i za

razli~ni uslovi na potpirawe i razli~na visina na stolbot. Poradi osnata
simetrija na problemot analizirana e samo edna polovina od presekot.
Diskretizacijata e izvr{ena so izoparametarski pravoagolni elementi so 4
jazlovi to~ki. Za potrebite na termi~kata analiza vklu~en e i del od
pregradniot yid, a potoa vo stati~kata analiza, vo sekoj vremenski ~ekor,
brojot na kone~ni elementi (podelementi) se reducira, odnosno delot od
yidot ne se zema vo predvid. Vo povr{inskite sloevi, poradi visokiot
temperaturen gradient, usvoena e pogusta diskretna mre`a. Vremenskiot
~ekor iznesuva t = 0.025 h i e prilagoden na dimenziite na podelementite.
Fizi~ko-mehani~kite karakteristiki na silikatniot beton usvoeni se vo
soglasnost so preporakite na EC2, part 1.2 [22].
N

o
y T f = 20 C

el.3

h=3m

d/2
x

el.2

d/2

el.1

A
a)

b)

Slika 10.18: AB stolb vmetnat vo yid za razdvojuvawe na po`arniot sektor

a) geometrija, uslovi na potpirawe i diskretizacija na stolbot na elementi
b) diskretizacija na popre~niot presek na podelementi
Kako prv slu~aj analizirano e vlijanieto na intenzitetot na po~etnoto
optovaruvawe i debelinata na za{titniot betonski sloj vrz po`arnata
otpornost na AB stolb izveden od beton so silikaten agregat, so jakost na
pritisok f c ( 20 o C ) = 25 Mpa , jakost na zategnuvawe f t ( 20 o C ) = 2Mpa , armiran
so rebrasta armatura so granica na razvlekuvawe f y = 400 Mpa ( = 1% ) i
izlo`en na dejstvo na standarden po`ar ISO 834. Rezultatite od termi~kata
analiza, a za razli~ni dimenzii na popre~niot presek, prika`ani se vo
prilog A (Slika A15Slika A22).
Za da se objasni odnesuvaweto na stolbovite pri vakvo po`arno scenario
podetalno e analiziran stolb so dimenzii 30 30 cm . Poradi neramnomernoto temperaturno pole vo popre~niot presek na stolbot (pomala zagreanost
na neopo`arenata strana) se javuvaat pomali aksijalni dilatacii otkolku
vo slu~aj koga stolbot e opo`aren od site strani (Slika 10.19), no zatoa pak
se javuva bo~na deformacija koja zna~itelno zavisi od intenzitetot na
aksijalnata sila (vrednosta na koeficientot ).
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

186

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

____________________________________________________________________

aksijalna dilatacija

0.010

=0
=0.1
=0.2
=0.3
=0.4
=0.5

Stolb 3030cm, a=3cm,

=1%, RA 400/500
0.005

0.000
0

-0.005

vreme (h)

Slika 10.19: Vremenski razvoj na aksijalnite dilatacii kaj stolb 30 30 cm ,

vmetnat vo yid za razdvojuvawe na po`arniot sektor
Vnatre{nata, pozagreana strana od presekot dilatira pove}e od ostanatiot
poladen del, stolbot se izbo~uva kon opo`arenata strana, a krajot V se
podiga kon neopo`arenata strana, predizvikuvaj}i negativna reakcija. Ova
doveduva do pojava na negativen napaden moment koj, vo slu~aj koga stolbot e
neoptovaren, dostignuva ekstremna vrednost vo moment t = 0.5 h . Vo toj
moment kaj stolbot so dimenzii 30 30 cm temperaturnata razlika pome|u
opo`arenata i neopo`arenata strana e najgolema. Ako stolbot e so pogolemi
dimenzii ovaa pojava se slu~uva pokasno, a iniciraniot negativen moment
ima pogolema vrednost. Po ovoj moment, a kako rezultat na navleguvawe na
temperaturata podlaboko vo presekot, napadniot moment se namaluva, no
stolbot prodol`uva da se izbo~uva kon stranata na po`arot (Slika 10.20).
Po`arnata otpornost na stolbot e pogolema od 10 ~asa.
3

oska na stolbot (m)

t=0.5 h
t=2.0 h
t=5.0 h

t=8.0 h

0
-45

-30

-15

moment na svitkuvawe (KNm)

0
0

-1

-2

-3

horizontalno pomest. (cm)

Slika 10.20: Vremenski razvoj na izbo~uvaweto i soodvetno predizvikaniot

moment na svitkuvawe kaj neoptovaren stolb so dimenzii 30 30 cm ,
vmetnat vo pregraden yid
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

187
__________________________________________________________________________

oska na stolbot (m)

3
t=0.5 h
t=1.0 h

t=5.0 h
t=8.0 h

0
-60

-45

-30

-15

15

30

moment na svitkuvawe (KNm)

-1

-2

horizontalno pomest. (cm)

Slika 10.21: Vremenski razvoj na izbo~uvaweto i soodvetno predizvikaniot

moment na svitkuvawe kaj stolb 30 30 cm , vmetnat vo pregraden yid ( = 0.1 )

oska na stolbot (m)

t=0.35h
t=0.75h
t=2.0 h

t=3.45h

0
-40

-20

20

40

60

moment na svitkuvawe (KNm)

-1

-2

horizontalno pomest. (cm)

Slika10.22: Vremenski razvoj na izbo~uvaweto i soodvetno predizvikaniot

moment na svitkuvawe kaj stolb 30 30 cm , vmetnat vo pregraden yid ( = 0.3 )

oska na stolbot (m)

t=0.275h
t=0.75 h
t=1.00 h

t=1.875h

0
-20

20

40

60

80

moment na svitkuvawe (KNm)

-1

-2

horizontalno pomest. (cm)

Slika 10.23: Vremenski razvoj na izbo~uvaweto i soodvetno predizvikaniot

moment na svitkuvawe kaj stolb 30 30 cm , vmetnat vo pregraden yid ( = 0.5 )
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

188

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

____________________________________________________________________
Koga stolbot e centri~no optovaren so tek na vreme, a kako rezultat na
redukcijata na jakosnite i krutosni karakteristiki na betonot i ~elikot,
pretrpuva pogolemi dilatacii na pritisok na opo`arenata strana. Pritoa
stolbot zapo~nuva da se izbo~uva vo obratna nasoka, a napadniot moment go
menuva znakot. Kolku e pogolema aksijalnata sila tolku porano se slu~uva
ovaa pojava, a iniciraniot negativen moment ima pomal intenzitet, {to e
evidentno i od dijagramite na Slika 10.21 Slika 10.23. So crvena linija e
prika`ana deformiranata oska na stolbot neposredno pred lom.
Koga stolbot e poslabo optovaren negativniot napaden moment, koj vo
po~etokot se javuva vo vkle{tuvaweto (presek A), predizvikuva prsnatini vo
nezagreaniot del od betonot (Slika A23), a armaturnata pra~ka vo ovaa zona
od presekot stanuva zategnata (el.2A na Slika 10.24). So tek na vreme
napadniot moment go menuva znakot i prsnatinite se zatvaraat, a
armaturnata pra~ka povtorno stanuva pritisnata. Pri pogolema po~etna
optovarenost na stolbot ( = 0.3 ) aksijalnata sila na pritisok ne dozvoluva
pojava na prsnatini vo nezagreanata zona (Slika A25), a nezagreanata
armaturna pra~ka (el.2A na Slika 10.25) vo po~etnite momenti se
rasteretuva, no ostanuva pritisnata.
Vo vkle{tuvaweto napadniot moment, koj neposredno pred lom ima
pozitivna vrednost, go rasteretuva zagreaniot del od presekot i
dilataciite na pritisok vo betonot se pomali od ultimativnite za
soodvetnata temperatura. Vo ovoj presek ne se javuva drobewe na betonot, a
armaturata iako e zagreana i ima reducirana granica na razvlekuvawe, ne
protekuva (el.1A, Slika 10.24 i Slika 10.25).
100
el.1A
el.1B

60

el.2A
el.2B

T f = 20o C

el.2

/ f y(T)

el.1
A

20
-20 0

-60

MB30, a=2cm, =1%,

RA 400/500

-100

vreme (h)

Slika 10.24: Vremenski razvoj na napregawata vo armaturnite

pra~ki na stolb vmetnat vo pregraden yid ( = 0.1 )
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

189
__________________________________________________________________________

Vo slobodno potpreniot kraj, vo zagreanata zona od presekot, vlijanieto na

aksijalnata sila na pritisok se superponira so vlijanieto od temperaturata, aksijalnite dilatacii na pritisok gi nadminuvaat ultimativnite za
soodvetnata temperatura i nastanuva drobewe na betonot (Slika A26), a
armaturata vo zagreanata zona protekuva (el.1V, Slika 10.24 i Slika 10.25).
Armaturnata pra~ka vo poladnata zona (el.2V) so tek na vreme se rasteretuva, a pri pomala po~etna optovarenost ( = 0.1 ) preo|a vo zategnata. Lomot
nastanuva poradi drobeweto na betonot vo ovoj presek .
-110
-90
N

s / fy(T)

T f = 20o C

MB30, a=2cm, =1%,

RA 400/500

-70

el.2
el.1

-50

-30

el.1A
el.1B

-10
0

el.2A
el.2B
3

vreme (h)

Slika 10.25: Vremenski razvoj na napregawata vo armaturnite

pra~ki na stolb vmetnat vo pregraden yid ( = 0.3 )
Za da se opredeli vlijanieto na uslovite na potpirawe analizata e
sprovedena na stolb so dimenzii 30 30 cm , armiran so = 1% , so debelina
na za{titniot betonski sloj a = 3.0 cm , optimalno optovaren ( = 0.3 ) i
potpren na tri razli~ni na~ina, prika`ani na Slika 10.26.
N

h=3m

el.3

el.3

el.3

el.2

el.2

el.2

el.1

A
a)

el.1

A
b)

el.1

A
v)

Slika 10.26: Geometrija i uslovi na potpirawe na AB stolb

vmetnat vo yid za razdvojuvawe na po`arniot sektor
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

190

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

____________________________________________________________________
Odnesuvaweto na stolbot, vo slu~aj koga e vkle{ten vo A i slobodno potpren
vo V (Slika 10.26a) e ve}e opi{ano. Po`arnata otpornost iznesuva t = 3.45 h .
Vo slu~aj koga e spre~ena rotacijata na krajot V (Slika 10.26b) stolbot se
odnesuva mnogu popovolno. Negovata po`arna otpornost e pogolema od 10
~asa. Vo stolbot ne se javuva izbo~uvawe. Iniciraniot napaden moment e
konstanten po visinata na stolbot i go menuva znakot analogno na
prethodniot slu~aj. Lom nastanuva poradi drobewe na betonot istovremeno
vo site preseci. Realno, stolbovite vmetnati vo konstrukcija imaat delumno
spre~ena rotacija na kraevite, a stepenost na vkle{tuvawe zavisi od
krutosta i izlo`enosta na po`ar na okolnite elementi. So kompjuterskiot
program FIRE e ovozmo`eno so pomo{ na federi so promenliva krutost da se
simulira vlijanieto na okolnite elementi vrz razgleduvaniot element, no
te{ko e da se predvidi promenata na krutosnite karakteristiki na okolnite
elementi, pa odtamu najdobri rezultati se dobivaaat ako konstruktivnite
elementi se razgleduvaat kako del od konstrukcijata. Ako stolbot e zglobno
potpren na dvata kraja (Slika 10.26v) se dobiva najnepovolno odnesuvawe.
Vo stolbot ne se iniciraat napadni momenti, a izbo~uvaweto e pogolemo
odkolku vo prviot slu~aj. Po`arnata otpornost iznesuva t = 3.35 h i e za 3%
pomala od prviot slu~aj, no vo realni ramovski konstrukcii ovie stolbovi
se mnogu retki. Ottamu, prviot slu~aj mo`e da se usvoi kako referenten,
odnosno realen stolb, vmetnat vo konstrukcija so sigurnost }e se odnesuva
popovolno od ovoj slu~aj i }e ima pogolema po`arna otpornost.
Za da se opredeli vlijanieto na visinata (vitkosta) na stolbot vrz negovata
po`arna otpornost analizata e povtorena za prethodno opi{aniot stolb, no
so visina h = 2.5 m . Vo ovoj slu~aj se dobiva pomalo izbo~uvawe na stolbot,
no po`arnata otpornost e za samo 1% pogolema.

koef. na optovarenost,

0.5

0.4

0.3

b=20cm
b=30cm
b=40cm

0.2

b=50cm
0.1
-5

prirast na po`arna otpornost (%)

10

Slika 10.27: Procentualen porast na po`arnata otpornost na centri~no

optovaren stolb vmetnat vo pregraden yid, za za{titen sloj a = 3.0 cm ,
vo odnos na referenten stolb so za{titen sloj a = 2.0 cm
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

191
__________________________________________________________________________

koef. na optovarenost,

0.5
0.4

0.3

b=20cm
b=30cm
b=40cm

0.2

b=50cm
0.1
-10

-5

10

15

20

prirast na po`arna otpornost (%)

Slika 10.28: Procentualen porast na po`arnata otpornost na centri~no

optovaren stolb vmetnat vo pregraden yid, za za{titen sloj a = 4.0 cm ,
vo odnos na referenten stolb so za{titen sloj a = 2.0 cm
Za da se opredeli vlijanieto na debelinata na za{titniot betonski sloj vrz
po`arnata otpornost na ovoj tip stolbovi analizata e povtorena so razli~ni
dimenzii na popre~niot presek i razli~en za{titen betonski sloj, a za ist
procent na armirawe ( = 1% ). Rezultatite za slu~aj koga za{titniot betonski sloj e zgolemen od a = 2.0 cm na a = 3.0 cm , prika`ani se na Slika 10.27, a
za slu~aj koga istiot e zgolemen na a = 4.0 cm , na Slika 10.28.
Od dobienite rezultati mo`e da se zaklu~i deka pri pomala po~etna
optovarenost so zgolemuvawe na za{titniot betonski sloj se namaluva
po`arnata otpornost. Pri~ina e neramnomernoto temperaturno pole koe vo
popre~niot presek na stolbot predizvikuva zgolemeni napregawa na
pritisok na opo`arenata strana i pojava na prsnatini vo betonot i
napregawa na zategnivawe vo armaturnite pra~ki na neopo`arenata strana
(Slika A.23 i Slika A.24). Pri pogolema debelina na za{titniot betonski
sloj se namaluva krakot na vnatr{nite sili, armaturnite pra~ki na sebe
navlekuvaat pomal del od iniciranite napregawa, betonot vo zagreaniot
del od presekot stanuva pooptovaren i porano nastanuva lom na presekot. So
zgolemuvawe na dimenziite na popre~niot presek namaluvaweto na krakot
na vnatre{nite sili procentualno e pomalo i negativniot efekt se
namaluva.
Pri pogolemi po~etni optovaruvawa (povisoka vrednost na koeficientot na
optovarenost ) aksijalnata sila na pritisok ja namaluva isprskanosta na
presekot, negativniot efekt od smaluvaweto na krakot na vnatre{nite sili
se gubi, pa preovladuva pozitivniot efekt od namaluvaweto na
temperaturata vo armaturnite pra~ki (Slika 10.29), odnosno od pomalata
redukcija na jakosnite i krutosnite karakteristiki na ~elikot.
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

192

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

____________________________________________________________________

1000

Temperatura ( C)

1250

750

500
250

ISO 834

T f = 20o C

el.2

a=2cm

el.1

a=3cm
a=4cm

0
0

vreme (h)

Slika 10.29: Temperatura vo armaturnata pra~ki od strana na po`arot,

za stolb 30 30 cm , a za razli~na debelina na za{titniot betonski sloj
Stolbovite so dimenzii pomali od 30 30 cm imaat relativno mala po`arna
otpornost, za toa vreme za{titniot betonski sloj uspeva da obezbedi
zna~itelno poniska temperatura vo armaturnite pra~ki vo opo`areniot del
od presekot, pa vkupniot efekt e sekoga{ pozitiven, no za realna
optovarenost na stolbot (
0.3 ) ne pove}e od 5%.
Procentot na armirawe nezna~itelno, no negativno vlijae vrz po`arnata
otpornost na ovoj tip stolbovi. Pri ist koeficient na optovarenost stolbot
so povisok procent na armirawe navlekuva pogolema aksijalna sila koja vo
uslovi na po`ar, a od pri~ini objasneti vo prethodniot slu~aj, nasebe ja
prezema betonot. Taka, za stolb so dimenzii 30 30 cm , armiran so = 1% , so
debelina na za{titniot betonski sloj a = 3.0 cm i optimalno optovaren
( = 0.3 ) se dobiva po`arna otpornost t = 3.45 h , a ako prcentot na armirawe
se zgolemi na = 2% , a koeficientot na optovarenost se zadr`i ist, se
dobiva po`arna otpornost t = 3.4 h , {to e za 1% pomala od prethodnata.
Od dosega izlo`enoto mo`e da se zaklu~i deka centri~no tovarenite
stolbovi vmetnati vo pregraden yid za razdvojuvawe na po`arniot sektor
imaat povisoka po`arna otpornost od stolbovite opo`areni od site strani.
Dimenziite na popre~niot presek i uslovite na potpirawe, kako i
koeficientot na optovarenost
imaat dominantno vlijanie vrz nivnata
po`arna otpornost.
So cel da se dobijat univerzalni krivi za po`arnata otpornost na ovoj tip
stolbovi analizirani se stolbovi vkle{teni na edniot, a slobodno
potpreni na drugiot kraj, {to pretstavuva ponepovolen slu~aj, a varirani se
dimenziite na popre~niot presek i koeficientot na optovarenost .
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar