10.

Po`arna otpornost na AB stolbovi

171
__________________________________________________________________________

10

ANALIZA NA PO@ARNA OTPORNOST

NA ARMIRANOBETONSKI STOLBOVI

Stolbovite kako konstruktivni elementi imaat zna~ajna uloga vo

obezbeduvaweto na globalnata stabilnost na konstrukciite vo uslovi na
po`ar. Ako ovie elementi vo odreden vremenski period ne pretrpat lom, }e
bide mo`no da se izvr{i evakuacija i efikasno gasewe na po`arot, a
o{tetuvawata na konstrukcijata }e imaat lokalen karakter.
10.1 PO@ARNA OTPORNOST NA CENTRI^NO TOVARENI AB STOLBOVI
So kompjuterskiot program FIRE sprovedena e analiza za vlijanieto na:
dimenziite na popre~niot presek, intenzitetot na po~etnoto optovaruvawe,
uslovite na potpirawe, markata na betonot, tipot na agregatot, procentot na
armirawe, debelinata na za{titniot betonski sloj i po`arnoto scenario
vrz po`arnata otpornost na centri~no tovareni armiranobetonski stolbovi
izlo`eni na dejstvo na standarden po`ar ISO 834 [3538].
10.1.1 AB stolbovi opo`areni od site strani
Vo slu~aj koga stolbot e opo`aren od site ~etiri strani uslovite na
potpirawe i visinata nemaat vlijanie vrz negovata po`arna otpornost i
istite ne se varirani. Analizata e sprovedena na stolb so visina h = 3 m ,
vkle{ten na dolniot i slobodno potpren na gorniot kraj (Slika 10.1).
Diskretizacijata na popre~niot presek e izvr{ena so izoparametarski
elementi so 4 jazlovi to~ki. Poradi dvoosnata simetrija na problemot
analizirana e samo edna ~etvrtina od presekot. Vo povr{inskite sloevi,
poradi visokiot temperaturen gradient, usvoena e pogusta diskretna mre`a.
Vremenskiot ~ekor iznesuva t = 0.025 h i e prilagoden na dimenziite na
podelementite (Ravenka 9.3). Fizi~ko-mehani~kite karakteristiki na
silikatniot beton usvoeni se vo soglasnost so preporakite na EC2, part 1.2.
Kako prv slu~aj analizirano e vlijanieto na intenzitetot na po~etnoto
optovaruvawe i debelinata na za{titniot betonski sloj vrz po`arnata
otpornost na AB stolb so dimenzii 20 20 cm , izveden od beton so silikaten
agregat, so jakost na pritisok na cilinder f c ( 20 o C ) = 25 Mpa , jakost na zategnuvawe f t ( 20 o C ) = 2Mpa , armiran so 4 12 ( = 1% ), so granica na razvlekuvawe f y = 400 Mpa i izlo`en na dejstvo na standarden po`ar ISO 834.
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

172
10. Po`arna otpornost na AB stolbovi
__________________________________________________________________________
N
y

el.3

h=3m

el.2

el.1

a)

b)

Slika 10.1: AB stolb izlo`en na dejstvo na standarden po`ar

a) geometrija, uslovi na potpirawe i diskretizacija na stolbot na elementi
b) diskretizacija na popre~niot presek na podelementi
Propisite nalo`uvaat napregaweto vo betonot vo pritisnatite elementi, vo
uslovi na eksploatacija (postojan i promenliv tovar) i vo seizmi~ki aktivni
podra~ja, da ne ja nadminuva vrednosta:
b

0.35 f cd

0.35 0.85 f c

0 .3 f c

(10.1)

odnosno:
= b / f c ( 20 0 C ) 0.3

(10.2)

Vo primerot analizata e sprovedena za razli~ni vrednosti na aksijalnata

sila N, pri {to koeficientot na optovarenost
se dvi`i i vo po{iroki
granici ( 0
0.5 ), no vo ramki na dozvolenite. Debelinata na za{titniot
betonski sloj e varirana vo granici od 2 4 cm .
Rezultatite od termi~kata analiza (vremenskiot razvoj na temperaturnoto
pole vo popre~niot presek na stolbot) dadeni se vo Prilog A (Slika A1 i
Slika A2). Koga stolbot e izlo`en na dejstvo na po`ar od site strani
temperaturnoto pole vo popre~niot presek e simetri~no, aksijalnata sila
deluva centri~no i edinstvena deformacija koja se javuva vo stolbot e vo
aksijalen pravec. Na Slika 10.2 e prika`an vremenskiot razvoj na
aksijalnite dilatacii za razli~ni vrednosti na
, vo slu~aj koga
debelinata na za{titniot betonski sloj iznesuva a = 3.0 cm .
0.3 ,
Za voobi~aeni optovaruvawa, koga koeficientot na optovarenost e
temperaturnite dilatacii vo po~etokot se dominantni i stolbot ja
zgolemuva svojata prvobitna dol`ina, no so tek na vreme, a kako rezultat na
redukcijata na jakosnite karakteristiki na betonot i ~elikot, aksijalnite
dilatacii povtorno dobivaat negativen znak i stolbot pretrpuva lom na
pritisok. Vo slu~aj koga po~etnoto optovaruvawe e
> 0.3 , dominantni se
dilataciite od aksijalnata sila N.
__________________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

173
__________________________________________________________________________

aksijalna dilatacija

0.015

=0
=0.1
=0.2
=0.3
=0.4
=0.5

Stolb 2020cm, a=3cm,

=1%, RA 400/500

0.010
0.005
0.000
0

-0.005
-0.010

vreme (h)

Slika 10.2: Vremenski razvoj na aksijalnite dilatacii kaj stolb 20 20 cm ,

izlo`en na dejstvo na po`ar od site strani
Evidentno e deka po`arnata otpornost na stolbot drasti~no se namaluva so
porastot na aksijalnata sila. Ako koeficientot na optovarenost se namali
od = 0.3 (grani~en slu~aj) na = 0.2 , po`arnata otpornost se zgolemuva za
30%. Vrz baza na sprovedenata analiza so razli~ni debelini na za{titniot
betonski sloj izvle~eni se krivi (Slika 10.3) od koi, zavisno od vrednosta
na koeficientot , mo`e da se ot~ita po`arnata otpornost na stolb so
dimenzii 20 20 cm .

koef. na optovarenost,

0.5
a=2.0 cm

0.4

a=3.0 cm
0.3

a=4.0 cm

0.2
0.1

Stolb 2020cm,
=1%, RA 400/500

0
0

po`arna otpornost (h)

Slika 10.3: Zavisnost na po`arnata otpornost na stolb 20 20 cm od

koeficientot na optovaruvawe i debelinata na za{titniot betonski sloj
Kaj centri~no tovarenite stolbovi debelinata na za{titniot betonski sloj
ja namaluva temperaturata vo armaturnite pra~ki i ja ubla`uva redukcijata
na jakosnite karakteristiki na ~elikot no, posebno vo slu~aj koga e
0.3 ,
nezna~itelno vlijae na po`arnata otpornost (Slika 10.4) i na aksijalnite
deformacii (Slika 10.5).
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

koef. na optovarenost,

174
10. Po`arna otpornost na AB stolbovi
__________________________________________________________________________
0.5
0.4
0.3

a=3.0cm
a=4.0cm

0.2

Stolb 2020cm,
=1%, RA 400/500

0.1
0
0

12

16

20

prirast na po`arna otpornost (%)

Slika 10.4: Vlijanie na debelinata na za{titniot betonski sloj vrz

zgolemuvaweto na po`arnata otpornost na stolb so dimenzii 20 20 cm ,
(referenten stolb: a = 2.0 cm )

aksijalna dilatacija

0.002
0.000
0
-0.002

0.5

1.5

a=2.0cm
a=3.0cm

-0.004
-0.006

a=4.0cm

Stolb 2020cm, =0.3,

=1%, RA 400/500

-0.008

vreme (h)

Slika 10.5: Vlijanie na debelinata na za{titniot betonski sloj vrz

aksijalnata deformacija na stolb so dimenzii 20 20 cm
Ako za referenten stolb se zeme stolbot so za{titen betonski sloj
a = 2.0 cm , a potoa istiot se zgolemi na a = 4.0 cm , za slu~aj koga e
0.3 se
postignuva zgolemuvawe na po`arnata otpornost od najmnogu 5%. Pri~ina za
vakvoto odnesuvawe e {to kaj centri~no optovareni stolbovi, opo`areni od
site strani, dominantna uloga vo nosivosta na stolbot ima betonskiot del
od presekot.
Vremenskiot razvoj na napregawata vo armaturnite pra~ki prika`an e na
Slika 10.6. Poradi golemata temperaturna razlika, koja vo po~etnite
momenti se javuva pome|u nadvore{nite sloevi i jadroto na popre~niot
presek, se zgolemuvaat napregawata na pritisok vo armaturnite pra~ki za
__________________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

175
__________________________________________________________________________

1200

80

960

=0.1
=0.2
=0.3
=0.4
=0.5

60
40

Stolb 2020cm, =1%,

RA 400/500, a=2cm

20

720
480
240

Temperatura (oS)

100

/ fy (T) , vo %

smetka na namalenite napregawa na pritisok vo betonot vo srceto na

stolbot. Pri pomali po~etni optovaruvawa istite mo`at da preminat i vo
0.2 ). So navleguvawe
napregawa na zategnuvawe (Slika A9 Slika A11,
na temperaturata podlaboko vo popre~niot presek, temperaturnata razlika
se namaluva, armaturnite pra~ki se rasteretuvaat, no samo do onoj moment
koga poradi redukcija na jakosnite karakteristiki na betonot i ~elikot
aksijalnite dilatacii drasti~no }e se zgolemat, {to e prosledeno so
povtoren porast na napregawata. Koga koeficientot na optovarenost e
= 0.1 ovaa pojava e poslabo izrazena.

temp.

0
0

vreme (h)

Slika 10.6: Vremenski razvoj na relativnite napregawa vo armaturnite

pra~ki na centri~no optovaren stolb, opo`aren od site strani

-400

=0.1
=0.2
=0.3
=0.4
=0.5

-200

(Mpa)

-300

-100

0
0

-3

-6

-9
s *1000

-12

-15

-18

Slika 10.7: - dijagram za armaturnite pra~ki na

centri~no optovaren stolb, opo`aren od site strani
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

176
10. Po`arna otpornost na AB stolbovi
__________________________________________________________________________

Na Slika 10.7 prika`ana e zavisnosta na apsolutnata vrednost na

napregawata vo armaturnite pra~ki od aksijalnata dilatacija. Porastot na
temperaturata predizvikuva redukcija na granicata na razvlekuvawe na
dijagramot se javuva oblast na opa|awe, no samo kako
~elikot, pa vo
apsolutna vrednost.
Neramnomernoto temperaturno pole vo popre~niot presek vo po~etnite
momenti (Slika A1) mo`e da dovede do pojava na prsnatini vo srceto na
stolbot [84]. Nadvore{nite, pozagreani sloevi te`at da dilatiraat pove}e
od vnatre{nite, poladni sloevi, no slobodnoto dilatirawe e onevozmo`eno, pa vo perifernite sloevi se javuva napregawe na pritisok, a vo
vnatre{nite se javuva napregawe na zategnuvawe, koe se superponira so
vlijanijata od nadvore{niot tovar.

80

naprsnatost na presekot vo %

naprsnatost na presekot vo %

Pri pomal intenzitet na aksijalnata sila (

0.2 ) dominantno e termi~koto
vlijanie (Slika A9Slika A11) i vo vnatre{nosta na stolbot se javuva
naprsnata zona. So tek na vreme, a kako rezultat na navleguvaweto na
temperaturata podlaboko vo popre~niot presek se namaluva temperaturnata
razlika, jakosnite karakteristiki na betonot i ~elikot se reduciraat, pa
pod dejstvo na aksilalnata sila prsnatinite se zatvaraat. Procentualnata
naprsnatost na presekot i vremeto potrebno prsnatinite da se zatvorat se
vo obratna zavisnost od koeficientot na optovaruvawe (Slika 10.8), no i
od debelinata na za{titniot betonski sloj.

a=2.0 cm

=0.1

a=3.0 cm

60

a=4.0 cm

40

20

0
0

vreme (h)

80
a=2.0 cm

=0.2

a=3.0 cm

60

a=4.0 cm

40

20

0
0

vreme (h)

Slika 10.8: Naprsnatost na betonskoto jadro na centri~no optovaren stolb,

vo funkcija od koeficientot na optovarenost i
debelinata na za{titniot betonski sloj
__________________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

oska na presekot

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

177
__________________________________________________________________________

250

500 750 1000

-4

temperatura ( C)

-8

-12

-16

-2.5

-5

-7.5

(Mpa)

*1000

oska na presekot

t=0.25h

250

500

750

1000

-4

temperatura ( C)

-8

-12

-16

-2.5

-5

-7.5

(Mpa)

*1000

oska na presekot

t=0.75h

250

500

750 1000
o

temperatura ( C)

-4

-8

-12

-16

*1000

-2.5

-5

-7.5

(Mpa)

t=2.85h (neposredno pred lom)

Slika 10.9: Raspredelba na temperaturata, dilataciite i napregawata po
visinata na popre~niot presek na stolb opo`aren od site strani,
za koeficient na optovarenost = 0.1
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

oska na presekot

178
10. Po`arna otpornost na AB stolbovi
__________________________________________________________________________

200

400

600

800

-3

temperatura ( C)

-6

-9

-2

-7

*1000

-12

-17

-22

(Mpa)

oska na presekot

t=0.25h

200

400

600

800

-3

temperatura ( C)

-6

-9

-2

-7

*1000

-12

-17

-22

(Mpa)

oska na presekot

t=0.75h

200

400

600
o

800

temperatura ( C)

-3

-6

-9

*1000

-3

-8

-13

-18

-23

(Mpa)

t=1.0h (neposredno pred lom)

Slika 10.10: Raspredelba na temperaturata, dilataciite i napregawata po
visinata na popre~niot presek na stolb opo`aren od site strani,
za koeficient na optovarenost = 0.5
__________________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

179
__________________________________________________________________________

Pri pomal za{titen betonski sloj armaturata e pozagreana. Koeficientot na

linearno {irewe za ~elikot za temperaturi do 400oC ima povisoka vrednost
od koeficientot na linearno {irewe na betonot, armaturata te`i da
dilatira pove}e od betonot, a e onevozmo`ena od vrskite i okolu nea se
javuva naprsnata zona, no ovoj fenomen po t = 0.5 h se gubi ( krivite na
procentualnata naprsnatost na presekot za razli~na vrednost na
za{titniot sloj se pribli`uvaat). Vo slu~aj koga stolbot ne e optovaren
negovata naprsnatost dostignuva do 80%. Pritisnata zona se javuva samo po
ivicite na presekot, armaturata se nao|a vo naprsnatata zona i vo nea se
javuvaat napregawa na zategnuvawe, koi so tek na vreme se namaluvaat, no ne
se gubat (Slika A9). Pri optimalna iskoristenost na nosivosta na stolbot
( = 0.3 , Slika A12) i koga istiot e pooptovaren ( > 0.3 , Slika A13 i Slika
A14) dominantno e vlijanieto na aksijalnata sila na pritisok i pojava na
prsnatini vo srceto na stolbot ne se zabele`uva.
[to vsu{nost se slu~uva vo betonskiot del od presekot mo`e da se voo~i i
od Slika 10.9 i Slika 10.10, kade za karakteristi~ni momenti i vo zavisnost od koeficientot na optovaruvawe e prika`ana raspredelbata na
temperaturata, dilataciite i napregawata vo betonot, po visinata na
popre~niot presek. Pomalite vrednosti za napregawata vo perifernite
sloevi, izrazeni vo Mpa, se dol`at na redukcijata na jakosta na betonot na
pritisok. Realno, napregawata vo perifernite sloevi se bliski do jakosta
na betonot na pritisok za soodvetna temperatura, a vo vnatre{nosta tie se
poniski. Po~etnite dilatacii i soodvetnite napregawa prika`ani se so
isprekinata linija.
Za da se definira vlijanieto na procentot na armirawe vrz po`arnata
otpornost na centri~no optovaren stolb, opo`aren od site strani, analizata
e povtorena za stolb so dimenzii 20 20 cm , so razli~na debelina na
za{titniot betonski sloj ( a = 2.0 cm i a = 4.0 cm ) i razli~en procentot na
armirawe: = 0.6% , = 1.0% i = 1.5% .
Vrz baza na izvr{enata analiza mo`e da se zaklu~i deka procentot na
armirawe ima mnogu malo vlijanie vrz po`arnata otpornost na ovoj tip
stolbovi. Pri pogolem procent na armirawe nosivosta na stolbot e ne{to
pogolema, pa za da se postigne ist koeficient na optovarenost
potrebno e
da se prilo`i ne{to pogolema aksijalna sila N .
Koga za{titniot betonski sloj e pomal ( a = 2.0 cm ) armaturata pobrzo se
zagreva i go namaluva svoeto u~estvo vo vkupnata nosivost na stolbot, pa
efektot od zgolemeniot procent na armirawe e negativen, odnosno pri
pogolem procent na armirawe se postignuva pomala po`arna otpornost i
obratno, no ne pove}e od 1%. Pri pogolema debelina na za{titniot betonski
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

180
10. Po`arna otpornost na AB stolbovi
__________________________________________________________________________

sloj ( a = 4.0 cm ) armaturata podolg period ja zadr`uva svojata po~etna

nosivost i procentot na armirawe nezna~itelno, no povolno vlijae na
po`arnata otpornost. Ova posebno e izrazeno koga koeficientot na
optovarenost ima povisoka vrednost (Slika 10.11). Ako stolbot armiran so
= 1.0% se zeme za referenten stolb (Slika 10.12), so namaluvawe na
procentot na armirawe na = 0.6% po`arnata otpornost se namaluva za
najmnogu 4.5% ( = 0.5 ), a so zgolemuvawe na procentot na armirawe na
= 1.5% po`arnata otpornost se zgolemuva za najmnogu 4.5% ( = 0.5 ). Kaj
stolbovite so pogolemi dimenzii na popre~niot presek betonskoto jadro
podolg period ostanuva nezagreano i pozitivniot efekt od procentot na
armirawe e poslabo izrazen.

koef. na optovarenost,

0.5
0.4

=0.6%

0.3

=1.5%

=1.0%

0.2

Stolb 2020cm,

0.1

a=4cm, RA 400/500

0
1

po`arna otpornost (h)

Slika 10.11: Zavisnost na po`arnata otpornost na stolb 20 20 cm (a=4cm)

od koeficientot na optovaruvawe i procentot na armirawe

koef. na optovarenost,

0.5
0.4
0.3

=1.5%
=0.6%

0.2
0.1
0
-5

-2.5

2.5

prirast na po`arnata otpornost (%)

Slika 10.12: Vlijanie na procentot na armirawe vrz zgolemuvaweto na

po`arnata otpornost na stolb so dimenzii 20 20 cm (a=4cm),
(referenten stolb: = 1.0% )
__________________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

181
__________________________________________________________________________

Za da se definira vlijanieto na markata na betonot, odnosno na jakosta na

betonot na pritisok, vrz po`arnata otpornost na centri~no tovareni
stolbovi izlo`eni na dejstvo na po`ar od site strani, sprovedena e
numeri~ka analiza za dva stolba so isti dimenzii ( 20 20 cm ), so ist
procent na armirawe ( = 1.0% ) i ista debelina na za{titniot betonski sloj
( a = 4.0 cm ), a za razli~na jakost na betonot na pritisok: f c ( 20 o C ) = 25 Mpa i
f c ( 20 o C ) = 35 Mpa . Pritoa, intenzitetot na aksijalnata sila za dvata stolba
e razli~en i prilagoden taka da se obezbedi ista po~etna vrednost na
. Presmetanata po`arna otpornost se
koeficientot na optovaruvawe
razlikuva za max. 1%.
Vrz baza na izvr{enata numeri~ka analiza mo`e da se zaklu~i deka
dominantno vlijanie vrz po`arnata otpornost na centri~no optovaren AB
stolb opo`aren od site strani imaat dimenziite na popre~niot presek,
, a
tipot na primenetiot agregat i koeficientot na optovarenost
debelinata na za{titniot betonski sloj ima izvesno vlijanie samo vo slu~aj
koga koeficientot na optovarenost e
> 0.3 . Procentot na armirawe i
markata na betonot imaat zanemarlivo vlijanie.
Pri proektiraweto na centri~no tovarenite stolbovi za koi se o~ekuva da
bidat opo`areni od site strani, odnosno ne se vmetnati vo pregraden yid,
proektantot mo`e da vlijae na nivnata po`arna otpornost najmnogu preku
nivnite dimenzii i tipot na agregatot. Pri pogolemi dimenzii i pri
karbonaten agregat temperaturata posporo navleguva kon srceto na stolbot,
so {to direktno se vlijae na zgolemuvaweto na po`arnata otpornost. Zatoa,
cel na ponatamo{noto istra`uvawe }e bide tokmu nivnoto vlijanie.
Kako vtor slu~aj analizirani se stolbovi so dimenzii 30 30 cm , 40 40 cm i
50 50 cm , izvedeni od beton so silikaten agregat i armirani so = 1% .
Vremenskiot razvoj na temperaturnoto pole vo popre~niot presek na
stolbovite prika`an e vo Prilog A (Slika A3Slika A8). Analizata e
sprovedena so varirawe na intenzitetot na po~etnoto optovaruvawe i debelinata na za{titniot betonski sloj, a dobienite rezultati, za slu~aj koga
za{titniot betonski sloj iznesuva a = 2.0 cm , prika`ani se na Slika 10.13 so
krivi od koi, zavisno od dimenziite na popre~niot presek i koeficientot
na po~etnoto optovaruvawe
mo`e da se ot~ita po`arnata otpornost na
stolbot.
Ako stolbot so za{titen betonski sloj a = 2.0 cm se usvoi za referenten,
procentualnoto zgolemuvawe na po`arnata otpornost so porastot na
debelinata na za{titniot betonski sloj mo`e da se ot~ita od krivite koi se
prika`ani na Slika 10.14 i Slika 10.15. Evidentno e deka za vrednosti na
koeficientot na optovarenost
0.3 debelinata na za{titniot betonski
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

182
10. Po`arna otpornost na AB stolbovi
__________________________________________________________________________

sloj ima nezna~itelno vlijanie vrz po`arnata otpornost na centri~no

tovrenite stolbovi opo`areni od site strani. So porast na dimenziite na
popre~niot presek ova vlijanie u{te pove}e se namaluva.

koef. na optovarenost,

0.5
b=20cm
b=30cm
b=40cm
b=50cm

0.4
0.3
0.2
0.1

a =2.0cm, silikaten beton

0
0

po`arna otpornost (h)

Slika 10.13: Vlijanie na dimenziite na popre~niot presek vrz po`arnata

otpornost na centi~no optovaren stolb, opo`aren od site strani

koef. na optovarenost,

0.5
0.4
b=20cm
b=30cm
b=40cm
b=50cm

0.3
0.2
0.1
0
0

prirast na po`arnata otpornost (%)

12

Slika 10.14: Procentualen porast na po`arnata otpornost na centri~no

optovaren stolb so debelina na za{titniot betonski sloj a=3cm,
vo odnos na referenten stolb so a=2cm
Vo slu~aj koga stolbot e pooptovaren ( > 0.3 ) u~estvoto na armaturnite
pra~ki vo nosivosta na stolbot e poizrazeno, pa so porast na za{titniot
betonski sloj se postignuva pozna~itelno zgolemuvawe na po`arnata
otpornost. Vo slu~aj koga e = 0.5 , a stolbot e so dimenzii 20 20 cm , ako
za{titniot sloj se zgolemi od a = 2.0 cm na a = 4.0 cm , po`arnata otpornost }e
se zgolemuva za 22% (Slika 10.15).
__________________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar