12.

Zaklu~oci i preporaki za ponatamo{ni istra`uvawa

245
__________________________________________________________________________

12

ZAKLU^OCI

12.1 ZAKLU^OCI
Eksperimentalni programi so koi }e se definira vlijanieto na golem broj
faktori i parametri vrz po`arnata otpornost na armiranobetonskite
konstruktivni elementi i nivnite sklopovi, se isklu~itelno skapi i
neprakti~ni. Analiti~kite istra`uvawa, potkrepeni so eksperimentalni
podatoci za fizi~kite karakteristiki na materijalite, otvaraat novi
mo`nosti za odgovor na mnogu pra{awa vrzani so ovaa problematika, a so
toa i zbogatuvawe na skromnata regulativa za proektirawe na konstrukcii
so golem rizik za po`ar. Programot FIRE ovozmo`uva analiti~ki da se
definira odnesuvaweto na konstrukciite vo uslovi na po`ar, pri {to e
mo`no da se variraat parametrite koi direktno vlijaat na po`arnata
otpornost, a toa se: dimenziite na popre~niot presek, intenzitetot na
po~etnoto optovaruvawe, uslovite na potpirawe, markata na betonot, tipot
na agregatot, procentot na armirawe, debelinata na za{titniot betonski
sloj i po`arnoto scenario.
Vo ramkite na disertacijata analizirana e po`arnata otpornost na
centri~no i ekscentri~no tovareni armiranobetonski stolbovi i na
trobrodna dvospratna ramovskata konstrukcija, izlo`eni na dejstvo na
standarden po`ar. Vrz baza na rezultatite od sprovedenoto istra`uvawe
proizleguvaat slednite zaklu~oci:
Centri~no tovareni stolbovi:
Po`arnata otpornost na centri~no tovarenite stolbovi, opo`areni
od site strani, najmnogu zavisi od: dimenziite i formata na
, i tipot na
popre~niot presek, koeficientot na optovarenost
primenetiot agregat.
Kaj stolbovi so pomali dimenzii na popre~niot presek se postignuva
pomala po`arna otpornost od pri~ina {to temperaturata pobrzo
navleguva vo vnatre{nosta na presekot i pobrzo nastanuva redukcija
na jakosnite i krutosni karakteristiki na betonot. Pri ista
povr{ina na popre~en presek podobro se odnesuvaat stolbovi so
kvadratna, od stolbovi so pravoagolna forma na presekot, kaj koi so
zgolemuvawe na odnos na stranite se namaluva po`arnata otpornost.

__________________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

246
12. Zaklu~oci i preporaki za ponatamo{ni istra`uvawa
__________________________________________________________________________

So porast na koeficientot na optovarenost se namaluva po`arnata

otpornost na stolbovite, i obratno. Ako koeficientot se namali od
= 0.3 na = 0.2 , po`arnata otpornost se zgolemuva za 30%.
Ako stolbovite se izvedat od karbonaten beton, a pritoa vo
analizata se usvojat fizi~ko-mehani~ki karakteristiki za betonot
vo soglasnost so preporakite na EC2, se dobiva vo prosek za 30%
povisoka po`arna otpornost. Eksperimentalnite istra`uvawa
poka`uvaat zna~itelno pogolemi efekti na karbonatniot beton, {to
vodi do zaklu~ok deka preporakite dadeni vo EC2 se konzervativni,
no na strana na sigurnosta.
Procentot na armirawe ima mnogu malo vlijanie vrz po`arnata
otpornost na ovoj tip stolbovi. Kaj stolbovi so pomala debelina na
za{titniot betonski sloj ( a = 2.0 cm ) ako se zgolemi procentot na
(se
armirawe, a pritoa ne se promeni koeficient na optovarenost
zgolemi aksijalnata sila), efektot od zgolemeniot procent na
armirawe e negativen, odnosno pri pogolem procent na armirawe, se
postignuva pomala po`arna otpornost i obratno, no ne pove}e od 1%.
Pri pogolema debelina na za{titniot betonski sloj ( a = 4.0 cm )
armaturata podolg period ja zadr`uva svojata po~etna nosivost i
procentot na armirawe nezna~itelno, no povolno vlijae na
po`arnata otpornost. Ova posebno e izrazeno koga koeficientot na
optovarenost ima povisoka vrednost ( = 0.5 ), vo koj slu~aj efektot
dostignuva i do 5%. Kaj stolbovite so pogolemi dimenzii na
popre~niot presek betonskoto jadro podolg period ostanuva
nezagreano i pozitivniot efekt od procentot na armirawe e poslabo
izrazen.
Debelinata na za{titniot betonski sloj ja namaluva temperaturata
vo armaturnite pra~ki i ja ubla`uva redukcijata na jakosnite
karakteristiki na ~elikot no, posebno vo slu~aj koga e
0.3 ,
nezna~itelno vlijae na po`arnata otpornost i na aksijalnite
deformacii. Kaj stolbovi so pomali dimenzii na popre~niot presek
pozitivniot efekt e najmnogu 5%, a so porast na dimenziite istiot se
namaluva.
Kaj centri~no tovarenite stolbovi visinata i uslovite na potpirawe
nemaat zna~itelno vlijanie vrz nivnata po`arna otpornost. Eksperimentalno e potvrdeno deka lom preku izbo~uvawe se javuva samo kaj
ekstremno vitkite stolbovi.
Centri~no tovarenite stolbovi vmetnati vo pregraden yid za
razdvojuvawe na po`arniot sektor imaat povisoka po`arna otpornost
od stolbovite opo`areni od site strani. Dimenziite na popre~niot
presek, koeficientot na optovarenost
i uslovite na potpirawe
__________________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

12. Zaklu~oci i preporaki za ponatamo{ni istra`uvawa

247
__________________________________________________________________________

imaat dominantno vlijanie vrz nivnata po`arna otpornost. Poradi

neramnomernoto temperaturno pole vo popre~niot presek na stolbot
(pomala zagreanost na neopo`arenata strana) se javuvaat pomali
aksijalni dilatacii otkolku vo slu~aj koga stolbot e opo`aren od
site strani, no zatoa pak se javuva bo~na deformacija koja zna~itelno
zavisi od intenzitetot na aksijalnata sila (vrednosta na
koeficientot ) i uslovite na potpirawe. Bo~nite deformacii se
pri~ina {to najnepovolno se odnesuva stolb zglobno potpren na dvata
kraja, a najpovolno odnesuvawe poka`uva stolb dvostrano vkle{ten.
Kaj stolbovite vmetnati vo pregraden yid, pri pomala po~etna
optovarenost, so zgolemuvawe na za{titniot betonski sloj (bez
pritoa da se promenat dimenziite na popre~niot presek) se namaluva
po`arnata otpornost. Pri~ina e neramnomernoto temperaturno pole
koe vo popre~niot presek na stolbot predizvikuva zgolemeni
napregawa na pritisok na opo`arenata strana i pojava na prsnatini
vo betonot i napregawa na zategnivawe vo armaturnite pra~ki na
neopo`arenata strana. Pri pogolema debelina na za{titniot
betonski sloj se namaluva krakot na vnatr{nite sili, armaturnite
pra~ki na sebe navlekuvaat pomal del od iniciranite napregawa,
betonot vo zagreaniot del od presekot stanuva pooptovaren i porano
nastanuva lom na presekot. So zgolemuvawe na dimenziite na
popre~niot presek namaluvaweto na krakot na vnatre{nite sili
procentualno e pomalo i negativniot efekt se namaluva. Pri
pogolemi po~etni optovaruvawa (povisoka vrednost na koeficientot
) aksijalnata sila na pritisok ja namaluva
na optovarenost
isprskanosta na presekot, negativniot efekt od smaluvaweto na
krakot na vnatre{nite sili se gubi, pa preovladuva pozitivniot
efekt od namaluvaweto na temperaturata vo armaturnite pra~ki,
odnosno od pomalata redukcija na jakosnite i krutosnite
karakteristiki na ~elikot. Procentot na armirawe i visinata na
stolbot nezna~itelno vlijaat vrz po`arnata otpornost na ovoj tip
stolbovi (max. 1%).
Ekscentri~no tovareni stolbovi:
Najnepovolno odnesuvawe poka`uvaat ekscentri~no tovarenite
stolbovi, vmetnati vo yid za razdvojuvawe na po`arniot sektor
(kraen stolb vo ramovska konstrukcija). Najgolemo vlijanie vrz
nivnata po`arna otpornost imaat dimenziite na popre~niot presek,
intenzitetot na po~etnoto optovaruvawe, posebno na napadniot
moment, uslovite na potpirawe i po`arnoto scenario. Koga po`arot
dejstvuva od vnatre{nata stana na stolbot (od stranata na
pozitivniot moment vo vkle{tuvaweto) se postignuva pomala
__________________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

248
12. Zaklu~oci i preporaki za ponatamo{ni istra`uvawa
__________________________________________________________________________

po`arna otpornost od pri~ina {to se superponira efektot od

napadniot moment i po`arnoto dejstvo, se javuvaat zna~itelni
izbo~uvawa vo obratna nasoka od po`arnoto dejstvo, no lom
nastanuva poradi drobewe na betonot vo gornata zona od stolbot.
Uslovite na potpirawe kaj ekscentri~no tovarenite stolbovi imaat
zna~itelno vlijanie vrz nivnata po`arna otpornost. Koga stolbot e
del od ramovska konstrukcija termi~koto dilatirawe na okolnite
opo`areni elementi predizvikuva horizontalno pomestuvawe na
potpornite to~ki i delumno spre~ena rotacija na kraevite, {to e
prosledeno so porast na napadniot moment, a toa pak doveduva do
pomala po`arna otpornost. Od taa pri~ina najdobro e stolbot da se
razgleduva kako sostaven del od ramovskata konstrukcija, a ne kako
izdvoen element. Ograni~enite dimenzii na pe~kite za
eksperimentalno utvrduvawe na po`arnata otpornost ne dozvoluvaat
da se vr{i analiza na konstruktivni sklopovi vo realni dimenzii,
{to i dava prednost na numeri~kata postapka.
Rezultatite od izvr{enata analiza poka`aa deka procentot na
armirawe kaj ekscentri~no tovarenite stolbovi ima pozitiven efekt
vrz po`arnata otpornost, {to ne be{e slu~aj kaj centri~no
tovarenite stolbovi ( = 0 ). Pritoa, kolku e pogolem napadniot
moment, a pomala aksijalnata sila, tolku e poizrazen pozitivniot
efekt. Vlijanieto na procentot na armirawe, posebno vo slu~aj na
pogolem ekscentricitet (
0.25 ), dostignuva i do 10%.
Debelinata na za{titniot betoski sloj za slu~ai koga stolbot e
0.3 ) ima vlijanie, no ne pogolemo od 5%, za
optimalno optovaren (
stolbovi so pomali dimenzii, odnosno 10%, za stolbovi so pogolemi
dimenzii na popre~niot presek.
Ramovska konstrukcija:
Odnesuvaweto na opo`arenite konstruktivni elementi zna~itelno se
razlikuva koga tie se razgleduvaat izdvoeno i koga istite se del od
konstruktiven sklop. Okolnite, nezagreani elementi, so svojata
pogolema krutost direktno vlijaat vrz ograni~uvaweto na aksijalnoto dilatirawe i rotacijata na kraevite na opo`arenite elementi.
Vo proramot FIRE e ovozmo`eno simulirawe na uslovite na potpirawe so primena na federi so definirana krutost, no nemo`nosta
odnapred da se predvidi stepenot na ograni~uvawe ja nametnuva
potrebata od globalna analiza.
Ako pri dimenzioniraweto na ramovskite konstrukcii e zapazeno
baraweto aksijalnata sila vo stolbovite, vo eksploatacioni uslovi,
__________________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

12. Zaklu~oci i preporaki za ponatamo{ni istra`uvawa

249
__________________________________________________________________________

da ne predizvikuva napregawa vo betonot povisoki od 0.35 f cd , vo

uslovi na po`ar vo niv e mo`no da se pojavi plasti~en zglob, no
naj~esto lom se javuva prvo vo gredite, i toa kako rezultat na pojava
na plasti~ni zglobovi vo presecite nad potporite, vo koi zategnatata
armatura e na obratna strana od po`arnoto dejstvo (se superponira
vlijanieto na nadvore{nite tovari i po`arnoto dejstvo), a duri pred
lom i vo pole.
Stati~ki neopredelenite sistemi, poradi mo`nata redistribucija na
vnatre{nite sili, popovolno se odnesuvaat vo uslovi na po`ar. Koga
gredata e opo`arena od dolnata strana se zgolemuva napadniot
moment nad potporite, kade zategnatata armatura e nezagreana, a se
namaluva vo pole, kade temperaturata izvr{ila redukcija na
jakosnite i krutosnite karakteristiki na zategnatata armatura. Koga
gredata e opo`arena od gornata strana efektot e obraten, no
povtorno povolen.
Redistribucijata na napadnite momenti predizvikuva pomestuvawe
na nultata to~ka, pa za da se iskoristi efektot od kontinuiranosta
na gredite, potrebno e da se zgolemi dol`inata na negativnata
armatura, ili del od nea da prodo`i po celata dol`ina na gredata.
Spre~enoto aksijalno dilatirawe na opo`arenite gredni elementi
naj~esto povolno vlijae vrz vkupnata po`arna otpornost. Ako po`arot
dejstvuva od dolnata strana na nosa~ot, zagreanite delovi od
presekot te`at da dilatiraat, no se spre~eni od vrskata so
sosednite, poladni elementi, ili od uslovite na potpirawe, {to
rezultira so pojava na aksijalna sila na pritisok. Ovaa sila
dejstvuva vo dolniot del od presekot i predizvikuva efekt sli~en
na sila na prednapregawe. Intenzitetot na iniciranata sila zavisi
od stepenot na spre~enost na aksijalnoto dilatirawe. Kolku e
pomalo dozvolenoto dilatirawe, tolku e pogolema iniciranata sila.
Vo daden moment silata dostignuva maksimalna vrednost, a potoa,
kako rezultat na namaluvaweto na temperaturnata razlika pome|u
gornata i dolnata ivica na presekot, no najmnogu poradi
temperaturno predizvikanoto polzewe na betonot i ~elikot, ja
namaluva svojata vrednost. Efektot od ovaa pojava kaj gredite e
pozitiven zatoa {to go namaluva ugibot vo pole i ja zgolemuva
po`arnata otpornost.
Op{ti zaklu~oci:
Dilataciite na polzewe na betonot i ~elikot koi se rezultat na
zgolemuvaweto na temperaturata, vo programot FIRE se vgradeni
preku oblikot na rabotnite dijagrami na betonot i ~elikot,
definirani na prethodno optereteni probni tela izlo`eni na
__________________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar

250
12. Zaklu~oci i preporaki za ponatamo{ni istra`uvawa
__________________________________________________________________________

standarden po`ar ISO 834. So vakov pristap rezultatite od

numeri~kata analiza mnogu podobro se pribli`uvaat do
eksperimentalnite rezultati. Vo slu~aj koga deluva SDHI po`ar se
javuva izvesno otstapuvawe od eksperimentalnite rezultati, i toa
posebno vo fazata na opa|awe na temperaturata. Pri~ina e {to ne
krivite na betonot i ~elikot
postojat podatoci za oblikot na
za ovoj tip na po`ar, poto~no ne se adekvatno vklu~eni efektite od
temperaturno iniciranoto polzewe.
Ako vo analizata ne se vklu~at prenosnite dilatacii (transient
strains), a se zemat vo predvid samo dilataciite predizvikani od
temperaturnite promeni i polzeweto na betonot i ~elikot, se dobiva
pokrut konstruktiven model, zna~itelno pogolemi napregawa i
soodvetno pomala po`arna otpornost od eksperimentalno
utvrdenite.

__________________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na po`ar