Po'arna Otpornost Na AB Stolbovi

10.
Poàrna otpornost na AB stolbovi

193
__________________________________________________________________________
Rezultatite koi se odnesuvaat za referenten stolb, armiran so = 1% i

debelina na za{titen betonski sloj a = 2.0 cm , prikaàni se na Slika 10.30.
Vrednostite za poàrnata otpornost za drugi debelini na za{titniot
betonski sloj treba da se koregiraat vo soglasnost so dijagramite dadeni na
Slika 10.27 i Slika 10.28.
koef. na optovarenost,
0.5
0.4
0.3
b=20cm
0.2
b=30cm
b=40cm
0.1
b=50cm
silikat. beton, a=2cm,

=1%, RA 400/500
0
0
poàrna otpornost (h)
Slika 10.30: Vlijanie na dimenziite na popre~niot presek vrz poàrnata

otpornost na centri~no optovaren stolb, vmetnat vo pregraden yid
Vlijanieto na procentot na armirawe podetalno }e bide analizirano vo
sledniot primer (Glava 10.2). Od krivite prikaàni na Slika 10.46
evidentno e deka vo slu~aj koga stolbot e optovaren samo so aksijalna sila
so namaluvawe na procentot na armirawe se zgolemuva poàrnata otpornost,
i obratno, no ova vlijanie ne e pogolemo od 5%.
____________________________________________________________________
Odnesuvawe na liniski konstrukcii vo uslovi na poàr
194
10. Poàrna otpornost na AB stolbovi
__________________________________________________________________________
10.2 PO@ARNA OTPORNOST NA EKSCENTRI^NO TOVARENI AB STOLBOVI

Ekscentri~no tovarenite stolbovi naj~esto se javuvaat kako krajni stolbovi
vo ramovskite konstrukcii i istite se vmetnati vo pregradni yidovi so koi
se odvojuva objektot od okolnata sredina, a vo uslovi na poàr se razdvojuva
poàrniot sektor. Od taa pri~ina, vo ramkite na disertacijata }e bide
razgledan samo slu~ajot koga ekscentri~no tovaren stolb e vmetnat vo
pregraden yid i opoàren samo od ednata strana.
10.2.1 AB stolb vmetnat vo yid za razdvojuvawe na poàrniot sektor
Za da se objasni odnesuvaweto i definira vlijanieto na oddelnite faktori
vrz poàrnata otpornost na ekscentri~no tovarenite stolbovi vmetnati vo
yid za razdvojuvawe na poàrniot sektor, sprovedena e analiza na stolb so
visina h = 3.0 m , vkle{ten na edniot i slobodno potpren na drugiot kraj
(Slika 10.31), pri {to se varirani: dimenziite na popre~niot presek,
intenzitetot na po~etnoto optovaruvawe, procentot na armirawe i
debelinata na za{titniot betonski sloj, a dodatno analizata e sprovedena i
za razli~na visina na stolbot i razli~no poàrno scenario.
N
M
o
y T f = 20 C
el.3
h=3m
d/2
x
el.2
d/2
el.1
A
a)
b)
Slika 10.31: AB stolb vmetnat vo yid za razdvojuvawe na poàrniot sektor

a) geometrija, uslovi na potpirawe i diskretizacija na stolbot na elementi
b) diskretizacija na popre~niot presek na podelementi
Intenzitetot na po~etnoto optovaruvawe variran e vo granici definirani
vrz baza na dijagramite na interakcija za soodvetniot presek, a parcijalnite
koeficienti na sigurnost, so koi se reducirani ultimativnite vrednosti za
aksijalnata sila i napadniot moment, usvoeni se vo soglasnost so vaè~kite
propisi.
____________________________________________________________________

195
__________________________________________________________________________
Vrz baza na rezultatite od izvr{enite analizi za stolbovi so isti

dimenzii na popre~niot presek, ist procent na armirawe i ist za{titen
betonski sloj, a za razli~ni marki na silikaten beton, vospostaveni se
univerzalni krivi za poàrnata otpornost na ovoj tip stolbovi. Za da se
dobijat, a potoa i da se primenat ovie krivi, potrebno e za usvoena
cilindri~na jakost na pritisok na betonot da se definira M-N dijagramot za
popre~niot presek i vrz baza na istiot da se opredelat koeficientite na
optovarenost za aksijalnata sila i napadniot moment.
N
N u ,max
M
Mu
(10.3)
Kade:
- koeficient na optovarenost za aksijalnata sila
N
- aksijalna sila vo stolbot od postojan i promenliv tovar
N u ,max - aksijalnata sila na pritisok koja predizvikuva lom na
centri~no optovaren stolb ( od M
N dijagramot)
- koeficient na optovarenost za napadniot moment

M
- napaden moment vo stolbot od postojan i promenliv tovar
M u - ultimativen napaden moment {to odgovara na ultimativnata

aksijalna sila N u (opredelen vrz baza na M
N dijagramot)
N u = N g ug + N p up = N u
(10.4)
M u = f ( Nu )
(10.5)
Za definirana aksijalna sila N so primena na parcijalnite koeficienti

na sigurnost se opredeluva ultimativnata aksijalna sila N u (Ravenka 10.5),
od M N dijagramot se ot~ituva soodvetniot ultimativen napaden moment
M u , a potoa za poznata vrenost na napadniot moment M se opredeluva
koeficientot .
Kako prv slu~aj analizirano e vlijanieto na intenzitetot na po~etnoto
optovaruvawe vrz poàrnata otpornost na AB stolb so dimenzii 30 30 cm ,
so debelina na za{titniot betonski sloj a = 2 cm , izveden od beton so
silikaten agregat, so jakost na pritisok f c ( 20 o C ) = 25 Mpa , jakost na
zategnuvawe f t ( 20 o C ) = 2Mpa , armiran so rebrasta armatura so granica na
razvlekuvawe f y = 400 Mpa ( = 1% ). Standardniot poàr ISO 834 e postaven
od vnatre{nata strana na stolbot, {to pretstavuva ponepovolno poàrno
scenario, no vo praksa realno.
____________________________________________________________________
196
__________________________________________________________________________
Poradi osnata simetrija na problemot analizirana e samo edna polovina od

presekot. Diskretizacijata e izvr{ena so izoparametarski pravoagolni
elementi so 4 jazlovi to~ki. Za potrebite na termi~kata analiza vklu~en e i
del od pregradniot yid, a potoa vo stati~kata analiza, vo sekoj vremenski
~ekor, brojot na kone~ni elementi (podelementi) se reducira, odnosno delot
od yidot ne se zema vo predvid. Vo povr{inskite sloevi, poradi visokiot
temperaturen gradient, usvoena e pogusta diskretna mreà. Vremenskiot
~ekor iznesuva t = 0.025 h i e prilagoden na dimenziite na podelementite.
Rezultatite od termi~kata analiza, a za razli~ni dimenzii na popre~niot
presek, prikaàni se vo prilog A (Slika A15Slika A22).
Za da bide dobro proektiran od seizmi~ki aspekt intenzitetot na
aksijalnata sila vo analiziraniot stolb ne treba da ja nadmine vrednosta
N = 750 KN ( = 0.3 ). Od taa pri~ina, a so cel da se opi{e odnesuvaweto na
stolbot, podetalno e analiziran stolb optovaren so : N = 500 KN ( = 0.2 ), a
napaniot moment e variran vo dozvoleni granici: 0 M 60 KNm
(0
0.5 ). Napadniot momen koj deluva na stolbot predizvikuva bo~na
deformacija koja pri dejstvo na poàr, a kako rezultat na neramnomernoto
temperaturno pole, vo tek na vreme se menuva (Slika 10.32 Slika 10.34).
Vnatre{nata, pozagreana strana od presekot dilatira pove}e od ostanatiot
poladen del, stolbot se izbo~uva kon opoàrenata strana, a krajot V se
podiga kon neopoàrenata strana, predizvikuvaj}i negativna reakcija. Ova
doveduva do promena na znakot na napadniot moment vo vkle{tuvaweto.
Intenzitetot na maksimalniot iniciran negativen moment zavisi od
dimenziite na popre~niot presek i intenzitetot na aksijalnata sila, a ne
zavisi od intenzitetot na napadniot moment.
Kaj stolbovi so pomali dimenzii maksimalnata temperaturna razlika pome|u
opoàrenata i neopoàrenata strana se slu~uva porano, a vo toj moment
iniciraniot negativen moment dostignuva ekstrema vrednost. Pri pogolema
aksijalna sila negovata vrednost e pomala, i obratno. Po ovoj moment, a kako
rezultat na navleguvawe na temperaturata podlaboko vo presekot,
negativniot moment vo vkle{tuvaweto se namaluva i so tek na vreme
povtorno stanuva pozitiven, a stolbot zapo~nuva da se izbo~uva kon
neopoàrenata strana. Pri~ina za vakvoto odnesuvawe se pogolemite
dilatacii na pritisok na opoàrenata strana kako rezultat na redukcijata
na jakosnite i krutosni karakteristiki na betonot i ~elikot. Deformiranata oska, kako i soodvetnata raspredelba na napadniot moment po
visinata na stolbot neposredno pred lom, prikaàni se so crvena linija.
Vrz baza na izvr{enite analizi utvrdeno e deka pri~ina za gubewe na
nosivosta na stolbot e drobeweto na betonot vo slobodno potpreniot kraj.
Vo analizata ne se vklu~eni efektite od geometriskata nelinearnost, pa
visinata na stolbot nema zna~itelno vlijanie vrz poàrnata otpornost i
istata ne e varirana.
____________________________________________________________________

197
__________________________________________________________________________
oska na stolbot (m)
t=0.0h
t=0.375h
t=0.875h
t=2.0h
1
0
-60
-40
-20
20
1.5
40
0.5
-0.5
horizontalno pomest. (cm)
moment na svitkuvawe (KNm)
Slika10.32: Vremenski razvoj na napadniot moment i bo~nata deformacija

za stolb so dimenzii 3030 cm, optovaren so: N=500KN i M=50KNm
3
oska na stolbot (m)
t=0.0h
-50
t=0.375h
2
t=1.0h
t=2.0h
t=3.1h
-30
0
-10
10
30
50
1.5
0.5
-0.5
Slika 10.33: Vremenski razvoj na napadniot moment i bo~nata deformacija

oska na stolbot (m)
-50
t=0.0h
t=0.375h
t=1.45h
t=3.0h
t=4.15h
1
-30
0
-10
10
30
50
1.5
0.5
-0.5
Slika 10.34: Vremenski razvoj na napadniot moment i bo~nata deformacija

____________________________________________________________________
198
__________________________________________________________________________
Vo slobodno potpreniot kraj, vo zagreanata zona, vlijanieto na napadniot

moment i aksijalnata sila se superponira so vlijanieto od temperaturata,
aksijalnite dilatacii na pritisok naglo rastat, pa napregaweto vo
armaturnata pra~ka se dobliùva do granicatata na te~ewe (to~ka 1, el.1V,
Slika 10.35 i Slika 10.36).
100
75
T f = 20o C
/ fy (T) , vo %
el.2
50
el.1
el.1A
el.1B
25
el.2A
el.2B
0
-25
0.5
MB30, a=2cm, =1%,

RA 400/500
-50
-75
1.5
-100
vreme (h)
Slika 10.35: Vremenski razvoj na napregawata vo armaturnite pra~ki na

stolb so dimenzii 30 30cm, vmetnat vo pregraden yid (N=500KN, M=50KNm)
400
el.1A
el.2A
el.1B
(Mpa)
el.2B
T f = 20o C
300
el.2
200
el.1
A
100
0
-22
-18
-14
-10
-6
-2
-100
-200
MB30, a=2cm, =1%,

RA 400/500
-300
-400
dilatacija ( *1000)
dijagram za armaturnite pra~ki na stolb

Slika 10.36:
so dimenzii 30 30cm, vmetnat vo pregraden yid (N=500KN, M=50KNm)
Potoa, kako rezultat na navleguvaweto na temperaturata podlaboko vo
popre~niot presek i namaluvaweto na temperaturnata razlika, istata malku
se rasteretuva, no poradi padot na jakosnite i krutosni karakteristiki na
____________________________________________________________________

199
__________________________________________________________________________
~elikot, napregaweto vo nea povtorno raste, a vo

dijagramot se javuva
granka na opa|awe (to~ka 2, Slika 10.35 i Slika 10.36). Ovaa armaturna
pra~ka prva protekuva, a neposredno pred lom protekuva i armaturnata
pra~ka koja se nao|a vo nezagreaniot del od presekot (el.2V). Armaturnata
pra~ka koja se nao|a vo zagreaniot del od presek A se odnesuva sli~no kako i
zagreanata armaturna pra~ka vo presek V, no iniciraniot negativen moment
vo po~etnite momenti ja rasteretuva, pa istata ne protekuva ni vo momentot
koga vo presek V se javuva lom (el.1A, Slika 10.35). Poradi visokite
dijagramot se javuva granka
temperaturi na koi istata e izloèna, vo
na opa|awe (el.1A, Slika 10.36). Vo moment koga aksijalnata dilatacija na
pritisok vo nekoi od betonskite podelementi vo zagreanata zona od
presekot }e ja nadmine ultimativnata dilatacija za soodvetnata temperatura, nastanuva drobewe na betonot. Kaj ovoj tip stolbovi drobewe se javuva
vo presekot V (Slika A.28) i kako posledica na toa, stolbot ja gubi svojata
nosivost.
Na Slika 10.37 dadeni se krivi od koi, zavisno od intenzitetot na
aksijalnata sila i napadniot moment, moè da se ot~ita poàrnata
otpornost za stolb so dimenzii 30 30 cm , vmetnat vo yid za razdvojuvawe na
poàrniot sektor, za slu~aj koga debelinata na za{titniot betonski sloj
iznesuva a = 2.0 cm , a procentot na armirawe iznesuva = 1% . Vo slu~aj koga
na stolbot dejstvuvaat tovari ~ii ultimativni vrednosti se vo ramkite na
dijagramot na interakcija za soodvetniot presek, poàrnata otpornost e
pogolema od 1.5 ~asa.
koef. na napaden mom.
0.5
=0.1
=0.2
=0.3
=0.4
0.4
0.3
0.2
0.1
0
0
Slika 10.37: Vlijanie na intenzitetot na po~etnoto optovaruvawe vrz

poàrnata otpornost na stolb so dimenzii 30 30 cm ,
vmetnat vo pregraden yid ( a = 2.0 cm , = 1% )
Za da se opredeli vlijanieto na dimenziite na popre~niot presek vrz
poàrnata otpornost na ovoj tip stolbovi analizata e povtorena za stolbovi
so ista visina i isti uslovi na potpirawe, so dimenzii 40 40 cm i 50 50 cm .
____________________________________________________________________
200
__________________________________________________________________________
Procentot na armirawe i debelinata na za{titniot betonski sloj zadràni

se kako za prethodniot primer. Rezultatite od analizata prikaàni se na
Slika 10.38 i Slika 10.39, soodvetno.
0.5
0.4
0.3
=0.1
=0.2
=0.3
=0.4
0.2
0.1
0
0

0.5
0.4
0.3
=0.1
=0.2
=0.3
=0.4
0.2
0.1
0
2

Vo slu~aj koga na stolbot so dimenzii 40 40 cm dejstvuvaat tovari ~ii
ultimativni vrednosti se vo ramkite na dijagramot na interakcija za
soodvetniot presek, poàrnata otpornost e pogolema od 2.0 ~asa, a za
stolbot so dimenzii 50 50 cm taa e pogolema od 2.5 ~asa. Pritoa, za pomala
po~etna optovarenost se postignuva povisoka poàrna otpornost, i obratno.
____________________________________________________________________

201
__________________________________________________________________________
Pogolemata poàrna otpornost na stolbovite so pogolemi dimenzii na

popre~niot presek se dolì na slabata termi~ka provodlivost na betonot.
Pri pogolemi dimenzii na popre~niot presek srceto na stolbot pokasno se
zagreva ( Prilog A, Slika A.17 Slika A.22 ), {to pridonesuva za pospora
redukcija na negovata nosivost.
Za da se opredeli vlijanieto na debelinata na za{titniot betonski sloj vrz
poàrnata otpornost na ovoj tip stolbovi, analizata e povtorena za
stolbovite so dimenzii 30 30 cm , 40 40 cm i 50 50 cm . Na Slika 10.40
prikaàn e procentualniot prirast na poàrnata otpornost na stolb so
dimenzii 30 30 cm , vo slu~aj koga debelinata na za{titniot betonski sloj e
zgolemena na a = 3.0 cm , a na Slika 10.41 za slu~aj koga istata e zgolemena na
a = 4.0 cm .
0.5
0.4
0.3
=0.1
=0.2
0.2
=0.3
=0.4
0.1
0
-5
-2.5
2.5
prirast na poàrna otpornost (%)
Slika 10.40: Vlijanie na za{titniot betonski sloj a = 3.0 cm vrz

zolemuvaweto na poàrnata otpornost na stolb so dimenzii 30 30 cm ,
vmetnat vo pregraden yid (referenten stolb: a = 2.0 cm )
Vo slu~aj koga stolbot e poslabo optovaren zgolemuvaweto na za{titniot
betonski sloj ima negativen efekt vrz negovata poàrnata otpornost.
Neramnomernoto temperaturno pole ja zgolemuva naprsnatosta na presekot
na neopoàrenata strana (slika A.27 i Slika A.28) i dodatno go optovaruva
presekot. Armaturnite pra~ki pri pomal krak na vnatre{nite sili
(pogolema debelina na za{titniot betonski sloj) na sebe navlekuvaat
pomali napregawa, a za smetka na toa se zgolemuva napregaweto na pritisok
vo betonot koj se nao|a vo zagreanata zona od popre~niot presek i ima
reducirani jakosni i krutosni karakteristiki, pa lom vo betonot nastanuva
ne{to porano. Vtora pri~ina za negativniot efekt e {to pri pomala po~etna
optovarenost stolbot ima pogolema poàrna otpornost, pa za toa vreme
toplinata uspeva da navleze podlaboko vo popre~niot presek i da ja zgolemi
____________________________________________________________________
202
__________________________________________________________________________
temperaturata na armaturnite pra~ki vo neopoàreniot del od presekot.

Pri pogolem za{titen betonski sloj ovie armaturni pra~ki se poblizu do
opoàrenata strana, temperaturata e povisoka, {to e prosledeno so pogolem
pad na jakosnite i krutosnite karakteristiki na ~elikot.
0.5
0.4
0.3
=0.1
0.2
=0.2
=0.3
0.1
=0.4
0
-10
-5
10

Pozitivniot efekt doa|a do izraz samo vo slu~aj koga stolbot e pooptovaren
i ima mala poàrna otpornost. Vo toj slu~aj pri pogolem za{titen betonski
sloj se postignuva zna~itelno poniska temperaturata vo armaturnite pra~ki
na opoàrenata strana, {to e prosledeno so pogolema nosivost na presekot i
pogolema poàrna otpornost, no za realni tovari (
0.3 ) ne pove}e od 2.5%
(Slika 10.40), odnosno 10% (Slika 10.41).
Za analiziraniot stolb so dimenzii 30 30 cm , vo slu~aj koga za{titniot
betonski sloj iznesuva a = 3.0 cm , krakot na vnatre{nite sili se namaluva za
8% vo odnos na referentniot presek so a = 2.0 cm , po~etnata nosivost na
presekot se namaluva za 5%, pa soodvetno i negativniot efekt dostignuva do
5% (Slika 10.40). Vo slu~aj koga za{titniot betonski sloj iznesuva a = 4.0 cm
krakot na vnatre{nite sili se namaluva za 16%, po~etnata nosivost na
presekot se namaluva za 8%, pa soodvetno i negativniot efekt dostignuva
do 8% (Slika 10.41).
Negativniot efekt kaj stolbovite so pogolemi dimenzii e pomalku izrazen.
Kaj stolb so dimenzii 40 40 cm so zgolemuvawe na za{titniot sloj na
a = 3.0 cm , odnosno a = 4.0 cm , krakot na vnatre{nite sili se namaluva za
6%, odnosno 12%, po~etnata nosivost na stolbot se namaluva za 2.5%,
odnosno 5%, pa vo slu~aj koga stolbot e poslabo optovaren (
0.2 ,
0.25 )
____________________________________________________________________

203
__________________________________________________________________________
po~etnite napregawa vo armaturnite pra~ki se poniski, pozitivniot efekt

od namaluvawe na temperaturata vo niv e poslabo izrazen i dominira
negativniot efekt od namaluvaweto na po~etnata nosivost na presekot. Koga
stolbot e pooptovaren dominira pozitivniot efekt od namaluvaweto na
temperaturata vo armaturnite pra~ki i se postignuva vkupen pozitiven
0.3 ) toj ne e pogolem od 5% (Slika 10.42),
efekt, no za realni tovari (
odnosno 8% (Slika 10.43).
0.5
0.4
0.3
=0.1
=0.2
=0.3
=0.4
0.2
0.1
0
-3

0.5
0.4
0.3
=0.1
=0.2
=0.3
=0.4
0.2
0.1
0
-5
10

____________________________________________________________________
204
__________________________________________________________________________
Kaj stolb so dimenzii 50 50 cm so zgolemuvawe na za{titniot sloj na

a = 3.0 cm , odnosno a = 4.0 cm , krakot na vnatre{nite sili se namaluva za
4.5%, odnosno 9%, nosivosta na presekot se namaluva za samo 1.5%, odnosno
3%, pa pozitivniot efektot od poniskata temperatura vo armaturnite
pra~ki dominira. So za{titen sloj a = 3.0 cm (Slika 10.44) se postignuva
najmnogu 7%, a so za{titen sloj a = 4.0 cm (Slika 10.45) najmnogu 12%
pogolema poàrna otpornost vo odnos na referentniot stolb.
0.5
0.4
0.3
=0.1
=0.2
=0.3
=0.4
0.2
0.1
0
-2

0.5
0.4
0.3
=0.1
=0.2
=0.3
=0.4
0.2
0.1
0
-5
10
15

____________________________________________________________________

205
__________________________________________________________________________
Za da se opredeli vlijanieto na procentot na armirawe vrz poàrnata

otpornost na ekscentri~no tovarenite stolbovi analizata e povtorena za
stolb so dimenzii na popre~niot presek 40 40 cm , so debelina na
za{titniot betonski sloj a = 3.0 cm , a so razli~en procentot na armirawe:
= 0.6% , = 1.0% i = 1.5% . Slu~ajot koga procentot na armirawe iznesuva
= 1.0% , a stolbot e optimalno optovaren (
0.3 ), e usvoen za referenten
(Slika 10.46).
0.5
=0.1
=0.6%
=1.5%
=0.2
=0.6%
=1.5%
=0.3
=0.6%
=1.5%
0.4
0.3
0.2
0.1
0
-12
-8
-4
Slika 10.46: Vlijanie na procentot na armirawe vrz zgolemuvaweto na

poàrnata otpornost na ekscentri~no optovaren stolb
so dimenzii 40 40 cm , (referenten stolb: = 1.0% )
Rezultatite od izvr{enata analiza pokaàa deka procentot na armirawe
kaj ekscentri~no tovarenite stolbovi ima pozitiven efekt vrz poàrnata
otpornost, {to ne be{e slu~aj kaj centri~no tovarenite stolbovi ( = 0 ).
Pritoa, kolku e pogolem napadniot moment, a pomala aksijalnata sila, tolku
e poizrazen pozitivniot efekt. Pri~ina za vakvoto odnesuvawe e
superponiranoto dejstvo na napadniot moment i poàrot koi vo presekot V
(slobodno potpreniot kraj) predizvikuvaat porast na napregawata na
pritisok na opoàrenata strana, a na neopoàrenata strana se zgolemuva
naprsnatosta na presekot (Slika A.28). Ova e prosledeno so porast na
napregawata na zategnuvawe vo armaturnite pra~ki na neopoàrenata
strana (el.2V, Slika 10.37), pa pri pogolem procent na armirawe
iniciraniot prirast na napregawata e pomal, i obratno.
Uslovite na potpirawe kaj ekscentri~no tovarenite stolbovi imaat
zna~itelno vlijanie vrz nivnata poàrna otpornost. Koga stolbot e del od
ramovska konstrukcija termi~koto dilatirawe na okolnite opoàreni
elementi predizvikuva horizontalno pomestuvawe na potpornite to~ki i
____________________________________________________________________
206
__________________________________________________________________________
delumno spre~ena rotacija na kraevite, {to e prosledeno so porast na

napadniot moment, a toa pak doveduva do pomala poàrna otpornost. Od taa
pri~ina najdobro e stolbot da se razgleduva kako sostaven del od
ramovskata konstrukcija, a ne kako izdvoen element. Ograni~enite dimenzii
na pe~kite za eksperimentalno utvrduvawe na poàrnata otpornost ne
dozvoluvaat da se vr{i analiza na konstruktivni sklopovi vo realni
dimenzii, {to i dava prednost na numeri~kata postapka.
Poàrnoto scenario ima zna~itelno vlijanie vrz poàrnata otpornost na
ovoj tip stolbovi. Ako poàrot e od nadvore{nata strana na stolbot
neramnomernoto temperaturno pole ima sprotiven efekt od napadniot
moment i go rateretuva presekot V (slobodno potpreniot kraj), a dodatno go
opteretuva presekot A (vkle{tuvaweto) vo koj po~etnite napregawa se
poniski, pa poàrnata otpornost e pogolema od 10 ~asa. Vo ovoj slu~aj
stolbot ja gubi nosivosta poradi lom vo betonot vo presek A.
Od prethodno izloènoto moè da se zaklu~i deka najgolemo vlijanie vrz
poàrnata otpornost na ekscentri~no tovarenite stolbovi imaat
dimenziite na popre~niot presek, intenzitetot na po~etnoto optovaruvawe,
posebno na napadniot moment, i uslovite na potpirawe. Ako poàrnata
otpornost na ekscentri~no tovaren AB stolb se opredeli vrz baza na
krivite dadeni na Slika 10.37 Slika 10.39 potrebno e dodatno da se
izvr{i korekcija za vlijanieto na za{titniot betonski sloj i procentot na
armirawe. Debelinata na za{titniot betoski sloj za slu~ai koga stolbot e
0.3 ) ima vlijanie, no ne pogolemo od 5%, za
optimalno optovaren (
stolbovi so pomali dimenzii, odnosno 10%, za stolbovi so pogolemi
dimenzii na popre~niot presek. Vlijanieto na procentot na armirawe,
posebno vo slu~aj na pogolem ekscentricitet (
0.25 ), dostignuva i do 10%.
____________________________________________________________________

Po'arna Otpornost Na AB Stolbovi

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Po'arna Otpornost Na AB Stolbovi

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

10.

Po`arna otpornost na AB stolbovi

Rezultatite koi se odnesuvaat za referenten stolb, armiran so = 1% i

silikat. beton, a=2cm,

po`arna otpornost (h)

Slika 10.30: Vlijanie na dimenziite na popre~niot presek vrz po`arnata

10.2 PO@ARNA OTPORNOST NA EKSCENTRI^NO TOVARENI AB STOLBOVI

Slika 10.31: AB stolb vmetnat vo yid za razdvojuvawe na po`arniot sektor

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

Vrz baza na rezultatite od izvr{enite analizi za stolbovi so isti

- aksijalna sila vo stolbot od postojan i promenliv tovar

N u ,max - aksijalnata sila na pritisok koja predizvikuva lom na

centri~no optovaren stolb ( od M

- koeficient na optovarenost za napadniot moment

- napaden moment vo stolbot od postojan i promenliv tovar

M u - ultimativen napaden moment {to odgovara na ultimativnata

Za definirana aksijalna sila N so primena na parcijalnite koeficienti

Poradi osnata simetrija na problemot analizirana e samo edna polovina od

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

oska na stolbot (m)

horizontalno pomest. (cm)

moment na svitkuvawe (KNm)

Slika10.32: Vremenski razvoj na napadniot moment i bo~nata deformacija

oska na stolbot (m)

moment na svitkuvawe (KNm)

horizontalno pomest. (cm)

Slika 10.33: Vremenski razvoj na napadniot moment i bo~nata deformacija

oska na stolbot (m)

moment na svitkuvawe (KNm)

horizontalno pomest. (cm)

Slika 10.34: Vremenski razvoj na napadniot moment i bo~nata deformacija

Vo slobodno potpreniot kraj, vo zagreanata zona, vlijanieto na napadniot

MB30, a=2cm, =1%,

Slika 10.35: Vremenski razvoj na napregawata vo armaturnite pra~ki na

MB30, a=2cm, =1%,

dijagram za armaturnite pra~ki na stolb

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

~elikot, napregaweto vo nea povtorno raste, a vo

koef. na napaden mom.

po`arna otpornost (h)

Slika 10.37: Vlijanie na intenzitetot na po~etnoto optovaruvawe vrz

Procentot na armirawe i debelinata na za{titniot betonski sloj zadr`ani

koef. na napaden mom.

po`arna otpornost (h)

Slika 10.38: Vlijanie na intenzitetot na po~etnoto optovaruvawe vrz

koef. na napaden mom.

po`arna otpornost (h)

Slika 10.39: Vlijanie na intenzitetot na po~etnoto optovaruvawe vrz

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

Pogolemata po`arna otpornost na stolbovite so pogolemi dimenzii na

koef. na napaden mom.

prirast na po`arna otpornost (%)

Slika 10.40: Vlijanie na za{titniot betonski sloj a = 3.0 cm vrz

temperaturata na armaturnite pra~ki vo neopo`areniot del od presekot.

koef. na napaden mom.

prirast na po`arna otpornost (%)

Slika 10.41: Vlijanie na za{titniot betonski sloj a = 4.0 cm vrz

10. Po`arna otpornost na AB stolbovi

po~etnite napregawa vo armaturnite pra~ki se poniski, pozitivniot efekt

koef. na napaden mom.

prirast na po`arna otpornost (%)

Slika 10.42: Vlijanie na za{titniot betonski sloj a = 3.0 cm vrz

koef. na napaden mom.