NAUCNO DRUSTVO NR BOSNE 1 HERCEGOVINB

DJELA
Knjiga XII

BALKANOLOSKI INSTITUT
KNJIGA 1

Henrik Baric

ISTORIJA
ARBANASKOG JEZIKA

SARAJEVO
9 .5 9

Urednik
JOVO VUKOVIC
redovni clan Naucnog drustva N R

Stampa Beogradski graficki zavod- Beograd, Bulevar Vojvode Misica br. 17

SADRZAJ
Strana
1 Cilj i zadatak

Indoevropski prajezik i njegova postojblna. Njegove dijalekatske crte

III Polozaj arbanaskog jezika u krugu srodnih jezika

19

IV Razvitak arbanaskog jezika na Balkanskom poluostrvu

28

V Uticaji predindoevropskog supstrata

VI Latinskoromanska epoha

Slovenski uticaji

VIII Novogrcki uticaji na arbanaski jezik

IX Zusammenfassung

Analiticki registar

XI Registar reci

33
36
44
49
52
62
65

CILJ 1 ZADATAK

1. Izucavanje razvitka jednog jezika od najstarijih pisanih spomenika do savremenog stanja u njegovoj ev~luciji jeste. zadatak ist9rijske
gramatike i istorijskog recnika, upoznavanje razvitka toga jezika zadatak
uporedne lingvistike~ koja nam pruza niogucnost da proucavanjem odnosa izmedu pojedinog jezika i drugih jezika upoznamo faze preko kojih
se on razvijao do istorijske epohe. .Prema tome jasno da se ova
zadatka moraju povezati ako hocemo da se upoznamo sa celokupnom
istorijom jednog jezika. U konkretnom slucaju, tj. u pogledu na arbanaski
jezik, od toga smo na zalost vrlo daleko. Razlog u tome sto naucna
obrada istorijske faze arbanaskog jezika, kao i svakog drugog jezika,
pretpostavlja ne samo detaljno poznavanje starih pisanih spoinenika nego
i koriscenje rezultata sistematskog ispitivanja dijalekata koji su, zbog recentnosti pisanih izvora arbanaskih, od velikog znacaja, izucavanja u
oim ovim olastima, koja se bez zive saradnje domacih spremnih snaga
tesko daju zamisliti, tek su u zametku.
Zato sam u ovom delu dao uvodna poglavlja istorije arbanaskog
ezika, tj. pokusao sam da u krupnim, ali sigurnim linijama ocrtam faze
njegovog predistorijskog razvitka, ukoliko se to u sadasnjem stanju komparativne lingvistike moze uciniti, jer arbanaski jezik i pored velikih
napora retkih pojedinaca ostao na periferiji lingyistickih interesovanja,
zbog cega jos uvek ima vise nenacetih nego obradenih pitanja, vise o'tvorenih prolema nego nespornih rezultata. Dogma i nauka su suprotnosti,
dogmaticko ueen~e negacija naucnog duha uopste. Zato sam se,. i pored
krajnje skucenosti prostora, trudio da uvek ukazem na sporna pitanja,
kod narocito instruktivnih slucajeva izneo razloge pro i contra 'avodeci
najvazniju literaturu. Tim se onima koji za to imaju smisla, volje i mogucnosti, daje putokaz za uduljavanje u pojedine proleme.
u istorijsko tako i u predistorijsko doba, arbanaski jezik i~
izloien mnogostranim uticajima stranih jez~ka u prapostojini i njegovoj
balkanskoj postojini, ranijoj i istorijskoj. Na tome najvise i radep.o,
ali mnoga krupna pitanja nisu preciseena, narocito pitanje odnosa arbanaskog prema b:-.Ikanskoromanskim jezicima, zivim i izumrlim. ven
stveni zadatak , prema tome, da se kriticki utvrdi koliko 811 stva ti
jezici uticali na arbanaski jezik, kad se ne gui iz vida d arbanaskog

jezika u formiranju rumunskog jezika, u cemu kljuc resenju pitanja

ne samo ranije arbanaske postojine na Balkanskom poluostrvu nego i
kolevke rumunskog naroda, i resenju pitanja kada su se Arbanasi doselili u svoju istorijsku postojbinu. S tim u vezi stoji i pitanje ranijih
arbanasko-juznoslovenskih odnosa, koje u poslednje vreme predmet
novih ispitivanja, ciji su rezultati u pogledu prioriteta nadiranja u istorijsku arbanasku postojinu nesumnjivo pogresni. Uduljavanjem izucavanja uzajamnih predistorijskih odnosa arbanaskog i ostalih balkanskih
jezika, lingvistika vrsi ulogu pomocne istorijske nauke. u potpunom odsustvu istorijskih izvora, ona jedina moze da svojim sredstvima unese
bar nesto svetla u tamu predistorije arbanaskog naroda pri kraju staroga
veka i u ranom srednjem veku. Zato sam se trudio da predistoriju arbanaskog jezika povezem sa predistorijom arbanaskog naroda.

INDOEVROPSKI PRAJEZIKI NJEGOVA PRAPOSTOJBINA.

NJEGOVE DIJALEKATSKE CRTE
2. Uporedna lingvistika jos pre vise od jednog veka izvela naCisto
da arbanaski jezik pripada grupi indoevropskih jezika u koje od evropskih
jezika spadaju grcki, latinski (sa romanskim jezicima), germanski, keltski,
balticki (litavski, letonski uz izumrli staropruski) i slovenski, od azijskih
indoiranski (arijski), jerenski, izumrli hetitski u Maloj Aziji i toharski u Centralnoj Aziji. Poredenjem tih jezika nauka dosla do utvrdivanja njihovih srodnickih odnosa, preko toga do spoznanja kako
izgledao prajezik iz koga su se tokom vremena individuaJizirali pojedini
indoevropski jezici.
. F n t s k s i n i n d v r s k g r z i k . Poredenje indoevropskih jezika pokazuje da indoevropski prajezik imao
pet vokala: , , i, , , koji su mogli iti i dugi i kratki, sem njih
jos dva kvalitativno i kvantitativno neizrazita vokala, od kojih jedan,
tzv. sva indogermanicm ( = 1), postao usled redukcije prajezickog nenaglasenog .dugog vokala, drugi, tzv ~ sva sd ( = 2}, usled redukcije
prajezickog nenaglasenog kratkog vokala. Zamena 1 u indoiranskom jeziku i, u svim ostalim indoevropskim jezicima , upor. stind. pita,
avest, pitar, grc. pattr, lat. pater, got. fadar, n. Vater, stir. athir, jerm.
hair = ievr. pa 1ti{r) "otac''; stind. sthitii~ "stojeci", grc. stat6s, lat. stats,
got. staps, strne. stat, lit. ,statau = ievr. st(h)a 1 , : grc. histiimi = ievr. sthii-;
lat. dats: d, stats: smen itd. Zamena ievr. 2 raznolika: u sta~
roindijskom i grckom , f, ; u baltickoslovenskom i i (odakle slovenski
poluglasi r i ); u arbanaskom, jermenskom, latinskom i staroirskom ,
upor. arban. katr, lat. qattor, slov. cetyre ( = ces. C!yN prema punostepenom u slov. cetyre); lit. ketri, osk. petora "4" itd.
Spajanjem prajezickih kratkih . vokala , , sa nesilaicnim i,
postali su prajezicki kratki diftonzi , , , ~, e!d, . Upor. ievr.
*aidh- "goreti" u grc. aith "gorim", stlat. lat. aide(m) = klas. aedem

7
(akuz.); ievr. *dell,:!os "g" = stlat. deivos (klas. d!vos), lit. deive "saast";
ievr. *oinos "jedan" = grc. oini "jedinica (na kocki)", stlat. oino( (klas.
lat. ); ievr. *aug.~ "rasti" u grc. audz, lat. augeo "umnozavati", lit.
augu."rastem"; ievr. *s "gorim"=grc. ; ievr. *loukos "cistina" u
stlat. (akuz.) loucom (klas. lat. Zcum). Diftonzi obrazovani od 8va indo~
germanicum postali su u s v i m indoevropskim jezicima , al,:!, u koliko
se u i s t m slogu <, 1 nisu sazeli (upor. grc. "pice" od ()
prema i "pijem" od pa1 i), od diftonga obrazovanih od 8va se~
cundum postali su vec u prajeziku i i . Spajanjem prajezickih dugih
vokala , , sa nesilabicnim , !:{ postali su prajezicki dugi diftonzi
, , , !:{, ~, . Upr. u dativu sing. osnova na ~ u stind.
asvay~ai "koili", grc. khrai "zernlji", stlat. Fortunai, lit. raiikai "ruci",
~ U grc. aoristu e/eipsa = ievr. e~/eiq~S~f!l; ievr. U dat. sing. OSnova
na ~: grc. phili "prijatelju" - sa guitkom krajnjeg - lat. l;
ievr. *naus "ladja" = stind. nauf., grc. nai1s, stir. nau; ievr. fl,:! u *djeus
"nebeski bog = stind dyauf, grc. Zeits; ievr. u *g!fous "govedo" = stind.
gau.f, grc. boi1s.
Vokalskom sistemu indoevropskog prajezika pripadaju i silaicne
likvide [, r i silaicni nazali 1 i 1, koji mogu iti i kratki i dugi,
postali su usled prajezicke redukcije kratkih ili dugih vokala pred Jikvi~
dama ili nazalima. Upor. stind. pit!fu "ocevima": grc. patera (akuz. ""),
ievr. *mrtis "s~mrt" = stind. m[ti!, lat. mors (od *mortis sa or od f),
stslov. s~mrU'i; ievr. *ufq!!os "vuk"=stind. vfkab, stslov. vlk (l=).
Za ievr. 7, !l v. 29.
4. U prajezickom k n s n n t i z m u postojao sledeci konso~
nantski sistem: 1. okluzive. One se dele artikulaciji na zvucne i bezvucne
okluzive (, d, g, , t, kJ koje se u reda javljaju i kao aspirovane
okluzive (bh, dh, gh, ph, th, kh . Pored zadnjonepcanih k, g, kh, gh ~
stojala su jos dva prajezicka reda: jedan sa laijalnim pi"izvukom k'!, gll,
k~Jh, g'!h i jedan palatalni: k', g', k'h, g'h. Da su ovi palatali postojali u
indoewopskom prajeziku, vidi se oCigledno tome sto u jednoj grupi
indoevropskih jezika tome redu odgovaraju siilantni eksplozivi s, s, z, z
(upor. ievr. *dekrp~ grc. deka "lo" lat. decem (Citaj: dekem) nasuprot stind.
dtisa, lit. desim~t, stslov. de~t'i, (arban. djet od dje ) v. 56; lat.
cornix "svraka" nasuprot arban. sorr; grc. g6mphos "nokat" nasupi"ot
slov. Z() (srp. zub); stisl. gorn "crevo" nasuprot a!"ban. =zorr (sa poznim
i' od rn v. 26), lit. Ztirna.
Od prajezickih siilanata s i z poslednji se nije javljao kao iskonski
samostalni glas, vec u prajeziku postao prelazom s u z pi"ed zvucnim
konsonantom, u cije neposi"edno susedstvo dosao usled ispadanja korenskog vokala, upor. prajezicku rec za "gnezdo" *ni~zd~os, bret. nez,
slozenu od ni~ "niz" (upor. stind. ni, avest. ni~) i ~sd~, redukovanog stepena korena "sed u lat. sedre "sedeti". Spirantskih sug]asnika , v u
indoevropskom prajeziku nije ilo ; glasovi , v u pojedinim indoevropskim
jezicima su nova faza nesilaicnih prajezickih , !!
Na osnovu primera gde se u nekim jezicima posle k javlja dental
(npr. grc. tirktos "medved", gal. artos, stir. art), u drugim dentalni
eksploziv (n. pr. lat. ursus, avest. arsa) smatra se da u prajeziku prvoitno postojao spirantski glas (v. 19).

8
5. k n t. U indoevropkom prajezik postojale s dve vrste
akcenta: k t (' ), koji mogao stajati kratkim ili dgim slogovima.
(i diftonzima) i i r k m f1 k s (- ), koji mogao stajati samo
dgim slogovima (i diftonzima). Da ta dvojakost izgovora dzina ila
vec prajezicka, vidi se tome sto se ona ogleda citavom jednom niz
nastavaka grckom i litavskom jezik, r. npr. grc. nom. alphi
( = ievr. *alg!!ha) "korist", lit. alga "plata" prema gen. grc. alphes ( = ievr.
*alg~has), lit. algs. Akcenat dgog aktskog sJoga i zlazan, akcent
cirkumfleksnog sloga nizlazan .. nam potvrduje puno podudaranje slo~
venskog i grckog jezika tom pogledu.
u indoevropskom prajeziku akcenat u reci i slobodan, tj.
nije i vezan za odredeno mesto u reci, kako to npr. u danasnjem
arbanaskom jeziku, gde akcenat stoji uvek istom slogu u svim obli
cima (upor. dth, gen.-dat. pl. dthave, mal-i, gen. dat. pl. malee),
deloni i u izvedenicama (upor (:U, dem. rupz), ili u nemackom, gde
uvek pocetnomslogu, ili u latinskom gde istorijsko doba vezan
za drugi ili treci slog od kraja reci prem::t kvantitetu pretposlednjeg sloga
(upor. urttca, ali gelius). Ali i sam latinski jezik pokazuje da pre tog
krutog akcentskog sistema akcenat mogao stajati i dalje od kraja, upor.
npr. capio prema accipio, Cije i moglo postati od jedino u nenaglasenom slogu, prema tome raniji (predistorijski) olik morao glasiti
*accapio. Na prajezicko mesto akcenta ukazuje okolnost sto su u pragermanskom jeziku ievr. tenues , t, k postale bezvucni spiranti ako su se
nalazili neposredno pred indoevropskim akcentom, dok su, kad to nije
i slucaj presle u zvcne spirante. Tako npr. stind. hratar- "brat"
odgovara got. rr, ali stind. pita- "otac" - got. fadar (tj. fadar);
prema ovim slucajevima mora se pak zakljuciti da u oim recima u
kojima jednoj ievr. tenius odgovara bezvucni frikativ prajezicki akcenat
morao stajati neposredno r d ovom tenuis. Po1ozaj prajezickog akcenta
nioze se isto tako utvrditi i pomocu arbanaskog jezika, n.pr. arbanaskim refleksima prajezickog pocetnog suglasnika s-, jer u arbaaskom
jeziku s- pre1azi u g s m kada stoji neposredno pred prajezickim
akcentom -- upor. np1. arban. gjum: stind. svapnab, grc. hypnos nasuprot shtat od ievr. *septl]l-ti.

Sem toga, prajezicki akcenat i i k r t n, tj. on u 1-aznim

olicima jedne te iste reci mogao stajati na raznim mestima i koen
skom s1ogu i nastavcima, upor. n. stind imi "idem", imab "idemo";
grc. gen. pod6s, dat. podi pored akuz. p6da isto kao u stind. padab, padi
pored piidam.
6. posledica ove pomicnosti akcenta javila se u indoevropskom
prajeziku v k 1 s k 1t r n ij , tj. pravi1na prajezicka promena
vokalskog kvaliteta i kvantiteta. Za kvalitetnu alternaciju upor. npr. grc.
poti "let" sa u nenaglasenom slogu prema naglasenom u petesthai
"leteti", petomai "lem", u grc. phni "glas" prema ii u phamii "glas,
prica", u grc. eupatr prema patir.- Za kvantitativnu alternaciju upor.
dugi korenski slog u grc. phamii "glas" (ievr. *hii- "govoriti") u naglasenom slog prema 1 (grc. ) u phamen "mi govorimo" u nenaglasenom slogu, ili stind. sthitas, grc. stat6s prema korenu *sthii- "stajati".
Za kratko u nenaglasenom slogu stoji 2 , (upor. npr. slov. prema

lat. tellus "zemlja"), ili se taj nenaglaseni kratki vokal potpno gi

(r. grc. gen. sing. patros, dat. patri prema akz. sing. patera, n.
pl. pateres, grc. inf. aorista ptesthai "poleteti" prema poti "let", grc.
lipetn "ostaviti": elipon "ostavih" prema leipein "ostavljati", grc. elython
,,dodoh" prema eleusomai(=ievr.* (e)leudh- "dolaziti"), got. budum, slov.
bdeti prema got. iuda ( =ievr.* bheudh- "bdeti, zapazati").
redkcija vokala moze se shvatiti jedino pod pretpostavkom da
prajezicki akcent i jako ekspiratoran, tj. da se naglaseni slog izgovarao ; s drge strane kvalitativna alternacija (-, -) mora da
posledica mzikalne akcentacije, kojoj ton iglasenih slogova
i v i s i nego kod nenaglasenih. Prema tome jasno da s indoevropskom prajezik morala dejstvovati ova principa, kakvi i danas
postoje tolikim zivim jezicima. Aii kako se ne da striktno dokazati da
s se oni istodobno javili, mi nismo stanj da ih smatramo istovremenim, iako to priori vrlo verovatno. Sigurno , medtim, da
epohi indoevropskog prajezika, do koje dolazimo poredenjem jezika s najbolje ocvanom akcenatskom sistemom, indoevropski akcenat i pretezno
mzikalan.

Javljanje prajezickog dgog pored , npr. lat. lgi, arban.

mb-lodha (s arban. od ievr. , v. 32) pored lat. lego, arban. mb-ledh,
tmaci se oicno nadoknadnim duljenjem prvoitno kratkog vokala, proz
rokovanim gitkom sledeceg nenaglasenog sloga (grc. akz. pater-a : nom.
pater), cim se najpovoljnijem sl moze objasniti samo neznatan
broj poznih indoevropskih dljenja1 teorija nije odrziva, jer se pod
tim vidom ne moze objasniti 1 k r t k m red . Jer ako 1 redkcija dzina, koje s toj teoriji postale od kratkih vokala s toga
sto sledeci kratki vokal otpao nenaglasenom polozaj, znacilo i da
s pojave, tj. i dljenje prvoitno kratkih vokala i redkcija tog
duljenja, izazvane i s t i m akcenatskim slovima., to apsurdno. Kada
se drzi vid da se dzine kratkom red javljaj semantickim
kategorijama 2 , mnogo verovatnije n da s pre dejstva indoevropskog zakona redkciji vokala praindoevropske dzine predstav1jale
tranzitivni formant verbalnim i nominalnim kategorijama3
r z i k m r f 1 g ij . U deklinaciji razlikj se tri
mski, zenski i srednji, kojim trojstvom indoevropski prajezik
oddara od svih ostalih jezickih grpa na svet, gde postoje - koliko
opste znaj za gramaticki rod svega dva. Postojala s i tri broja:
singlar, dal koji se odnosio samo na dva i koja se redovno
zajedno javljaj, ne ma kakva dva i ili stvari, kako to iva u za-

7.

roda:

sebnom razvitk pojedinih indoevropskih jezika - i plural. Sto se padeza

tice, jos vek se preko dZenika provlaci n da indoev1opski prajezik imao osam padeza: 1. nominativ kao sbjekatski padez; 2. akzativ
kao padez lizeg objekta, sirenja i pravca; . dativ kao padez daljenijeg
objekta i cilja; 4. genitiv adnominalnoj i adverijalnoj potrei; 5. W. S t r i t r g, lndogermanische Forschungen III 1 i sl.
Upor. von Blankenstein, Untersuchungen zu den langen Vokalen in der
Reihe, Gottingen 1911.
3 Upor. Bloomfield,
Transactions Americ. Philol. Ass. Wackernagel
Altindische Grammatik 1 61 sl.
1

10
lativ kao padez ishodista i odstojanja; 6. Jokativ kao padez staj~nja u
vremenu i prostoru; 7. instrumental kao socijativ i padez za sredstvo i
8. vokativ kao izvor za nomina]no oslovljavanje4 , to ne stoji. Ako
izuzmemo vokativ, koji u stvari bio vise interjekcionog karaktera (upor.
grc. phore "nosioce" prema imperativu phere "nosi" = ievr. koren *bhere"nositi"), paradigmaticka ila su u indoevropskom prajeziku svega dva
padeza: ) casus intransitivus kao objekt, odn. kao subjekt intranzitiva i
) casus transitivus kao subjekt tranzitiva 5 Od intranzitivnog padeza (tj.
od objekta jednog tranzitiva) postali su razni objekatski padezi; da li
. od objekatskog padeza postat' objekatski akuzativ ili instrumenta], objekatski lokativ ili objekatski dativ, to zavisi u to prastaro doba indoevropskog prajezika od samog znacenja glagola6 Za ono sto u indoevropskim jezicima izrazava alativ, u indoevropskom prajeziku postojao
narobli olik za ukazivanje na mesto otkuda se nesto udaljava i ishodiste g]agolske radnje. Specijalni olik genitiva postojao kod imenica samo u pluralu, u singularu ga uopste nije i, kako ocevidno
pokazuju razlike na koje za taj padez nailazimo u pojedinim indoevropskim jezicima (u balticko-slovenskom genitiv osnova na - stari alativ,
upor. s1ov vlka, lit. vilko = lat. lup, stind. vrkiid; u arijskim jezicima,
u jermenskom, u grckom on nov olik podesen prema deklinaciji
pokaznih zamenica, upor. stind. vrkasja kao tasja, grc. !ykoio kao to'lo,
germ. wulfis kao jJis; u latinskom, keltskom, ilirskom on se gradi pomocu .-i, koje se pokJapa sa staroindijskim adverbom na -. Razlog sto
prvoitno olik genitiva postojao samo u pluralu jeste u tome sto se
posesivni odnos, za koje se u istorijsko doba upotreljava adnominalni
genitiv, prvobltno izrazavao drugim sredstvima, narocito posesivnim adjektivima, kako adjektiv nije izrazavao broj, to za plura] i potreban
narociti olik. Inace u prajeziku postojao veliki broj tvorbl adverbljalnog karaktera u kojima se nije razlikovao ni gramaticki broj, kao sto
vidimo u grckim olicima na -phi ( = ievr. *-bhi), koje se nahodi i u
singularnom i u pluralnom znacenju, upor. homer. iphi "silom" i dakryophi "suzama" i jermenski instrumental na -.
8. Deklinacija d k t i v u stvari se ne razlikuje od deklinacije
supstantiva, samo sto se njima izrazava gramaticki I"od, prema cemu se
od iste osnove grade sva tri roda. U r d nj u ima komparativa
koji su gradeni od sasvim drugih korena nego pozitiv, upor. lat. bonus melior, srphrv. zao - gori itd. Znaci da su se oiici komparativa gradili
pomocu specijalnih ievr. sufiksa -jes-jos- (-s-s) -is. (upor. lat. maior,
maioris "veCi" od *magjos, neutr. maius od *mag-ios; stslov. bolje od
bol-jes; slov. akuz. neutr. lize = liz-jes) i sufiksom -tero - (upor. stind.
iima-tara-/:1 = grc. mo-tero-s "siroviji"). Superlativni sufiks -isto- (upor.
grc. meg-isto-s; stind. sviid-ha-/:1 = grc. hed-isto-s = got. st-ist-s "najsladi"),
Ciji prvi deo tj. is - stoj1 u vezi sa redukcionim stepenom kompara4 tome . r i , Praindoevropska i indoeJropska pitanja: Glas Srp. Akad.,
drugi razred 89 (1940).
5 Upor. npr. . Krahe, Indogermanische Sprachwissenschaft, Berlin 1948, 77.
6 Upor. . Hujer, U1od istoriju slovenskih jezika i narocito moja Praindoevropska i indoevropska pitanja.
7 Upor. Wackernagel, Melanges de Saussure.

11
tivnog sufiksa *-jes-; komparativl.ma na -tero- odgovaraju superlativi na
t2-, upor. stind. -t-1; "najbliZi, najvredniji" = lat. in-fiu-s "najpover1jiviji". Komparativ i superlativ ne grade se od adjektiva, nego od
korena od kojega taj adjektiv izveden, - upor. komparativ stind.
svad-i-yas, superlat;v svad-i~ta-1; prema pozitivu sviidu-1; = grc. hd-ion,
hid-istos prema pozitivu hdys "ljubak".
9. Podudaranja izmedu prajezicke deklinacije licnih zamenica i imenicke deklinacije su znacajna. u imenickoj deklinaciji (v. 7), tako
i zamenickoj u prajeziku nije ilo specijalnog olika za genitiv; kao
sto se kod imenica posesivni odnos iskazivao objektima, tako se on kod
licnih zamenica izrazavao posesivnim zamenicama, koje su obrazovane
na razne nacine, upor. arba. i "", jerm. i, grc. ein6s (v. 35);
slov. '[, lat. eu-s; lit. iina-s, got. ein-s. Medu oblicima prajezickih
licnih zamenica ilo ih i takovih koji se ne podudaraju ni sa imenickim ni sa pridevskim oblicima, kao npr, lat. tibl, umbr. tefe, stprus.
tebbei, stslov. t. Licne zamenice imaju jedan koren za nominativ,
drugi za akuzativ (upor. arban. (od *udh-ne): , slov. z : ,
lit. as: , lat. ego: , grc. ego: , stind. ahd: iim, got. ik: ik;
plur. slov. : nas, got. weis: uns (od *!ls). Sem toga kod licnih zamenica jedan koren u singularu drugi u pluralu (upor. stind. nom.
sing. h "": nom. pl. v "mi", lat. ego : nos, got. ik : weis,
slov. z :; lat. akuz. sing. : akuz. pl. nos, t: vos itd. Kako
plural licnih zamenica izrazen drugim korenom, jasno da su prvoitno
nastavci singulara i plurala bili identicni, kao n.pr. u lat. tibl "tei" : vobl
u istorijskom oiiku vobl-s, sa sekundarnim -s ugledu na -s imenickih
dativsk pluralskih nastavaka -bos, -bus u stlat. navebos "ladama", lat.
ovius "ovcama", dea-bus "boginjama", anu-bus "rukama" itd.
10. U deklinaciji k z n i h z m n i postojao , za razliku
od licn zamenica, narociti olik za genitiv singulara, - upor. stind.
masc. tasya (od ievr. *tosjo) = grc. to[o, got. jJis (od ievr. *tesjo), fem.
stind. tasya; got. jJizai. Dalji razvitak deklinacije pokaznih zamenica
vrlo slozen. Od nekih zamenick korena stvorile su se u jednim jezicima
paradigme, u drugim su se izvesni zamenicki koreni ili potpuno izgubili ili su se ocuvali u nejasnim ostacima, kao npr. ievr. * ()v
{slov. v) u arbanaskom nastavku genitiva plurala -ve (v. 38), ili
ievr. *ono- "onaj" (: slov. ) u jermenskom postpozitivnom clanu -n
(upor. ard-n "covek onde"), u grckom jeziku u izo]ovanom oliku
"prekosutra" = "onaj dan". Staroj ievr. pokaznoj zamenici *kis,
ocuvanoj u slov. SL, lit. sis (upor.: arban. si-vjet "ove godine", so-nte
"ove noci, nocas") odgovara u latinskom jeziku deikticna partikula -
u hice, hic, si-c, illu-c, tun-c, itd.
Prajezicka r 1 t i v n z m n i glasila *jos, upor. stind.
!;, grc. h6s, frig. ios, slov. i(-ze). Osnova prajezicke upitne zamenice glasila qllz - (upor.lat. qui-s "ko?", qui-d "sto?", grc. ti-s
"k:p ?", ti "sto?", slov. Cl-to "sto?"), odnosno *q!!o, qua (upor. slov. k-to,
lit. k-s, stind. ka-1;).
11. Praindoevropska konjugacija. Kaoudeklinaciji, tako
su i u konjugaciji prajezicki olici ili i mnogobrojni i vrlo raznoliki.
Razlikovala su se tri lica i tri broja. Od g n r v r i, kojih u

12
istorijskim jezicima ima tri, u prajeziku su postoja1a samo dva, aktiv
i medij, dok pasiva nije ilo. Za pasiv nahode se .u pojedinim jezicima
razne inovacije, medu kojim i upotreba medija u s1uzi pasiva. Da li
ona otpocela jos u novijim fazama indoevropskog prajezika, jos otvoreno pitanje. Sistem prezentskih, perfekatskih i aoristskih olika i
vec izraden, dok sporno da li u prajezicko doba postojao futur.
Izgleda da se on gradio sufiksom sjo, odnosno -a 1sjo, sa nastavcima teinatskog prezenta, upor. stind. dii-syii-mi "dacu", lit. dito-sin, s kojima
kao da srodan grcki "dorski futur" tipa d-s-, dok se normalni
aticki olici tipa d-s- tumace kao ukrstaj futurskog olika na -sjo- sa
konjunktivima sigmaticnog aorista. Glagolski olici gradili su se primarnim
i sekundarnim nastavcima, od kojih su prvi karakteristicni za prezent
(i perfekat) indikativa, drugi za imperfekat, aotist i pluskvamperfekat.
Od modusa (nacina) u prajeziku postojali su optativ, moZda i konjunktiv,
iako ima ievr. jezika koji nemaju taj nacin, koji nije identican i u onim
jezicima koji ga imaju, dok imperativ prvoitno i identican sa Cistim
korenom npr. ievr. *bhere- "nosi" = stind. bhara, grc. phere, got. bair,
lat. jer (od *fere, upor. age "goni"). koren ponekad (kod atematickih glagola) i prosiren partikulama, upor. ievr. dhi u *i-dhi "idi" =
stind. i-hi, grc. i-thi; stind. i-tiid "neka ide" (od ievr. *i-td) = lat. ito;
grc. i-te, stind. i-td, lat. ite "idite" (od ievr. *i-te). Kauzativi ka primarnim
glagolima gradeni su pomocu ievr. sufiksa --, pri cemu se redovno u
korenu javlja kvalitativni stepen - za -, -- upor. ievr. *sod-ej "postavljeni" = stind. sadaya-mi, got. satja ka ievr. *sed "sedim"; ievr.
*logh-ei "polazem" = stslov. lozg ka ievr. *legh "lezim"; ievr. *tor-ej
"upustam" = stind. tiirayiimi, grc. toreo ka ievr. *ter "prestizem" = stind.
tdrii-mi. Tim istim sufiksom grade se glagoli sa iterativnim ili frekventativnim (ucestalimJ znacenjem, upor. stind. patdyami; grc. poteomai "letim
unaokolo" ka stind. patiimi, grc. petomai "1etim", grc. trope "okrecem
tamo i ovamo" ka grc. trep "okrecem".
12. I n f i n i t i v tipa kako se nahodi u istorijskim indoevropskim
jezicima u indoevropskom prajeziku nije i1, a]i nema sumnje da su u
to prastaro doba postojali mnogobrojni i raznovrsni verbalni supstantivi, ciji su se tragovi, kao skamenjeni padezi, poretko ocuvali u istom
oliku u vise jezika. Indoevropskim apstraktima na -ti- pripadaju balticki i slovenski infinitivi na -ti (1it. ditoti, slov. dati), koji su moZda
stari lokativi, dok se na dative apstrakta na -ti- svode staroindiski infinitivi tipa pitdy (od ievr. *pitej-ej). Staroindijski infinitiv na -tum (tipa
-tum ka ievr. *ei- "ici"), u stvari akuzativi jednog apstrakta na ievr.
-tu- (upor. lat. ex-i-tu-s), nahode se u latinskom kao supini i-tum. Osnovama na ievr. -men- pripadaju infinitivi tipa stind. d = grc. d6menai
kao prvoitni dativi ka ievr. *d; osnovama na -s pripadaju olici kao
stind. jivas (ievr. dat. *g!!iyes-ai) "ziveti", dok lat. vivere = ievr. lokativ
*gi'{des-i; na akuzative osnova na -6 svode se germanski ifinitivi
-an, tipa got. itan "jesti" od ievr. *ed-on-om (upor. stind. ad-an-am
"jedenje") itd.
13. Pored glagolskih imenica, u praidoevropsko doba ilo i
glagolskih adjektiva, koji su vec u to doba postali participi. Ovamo spadaju particip prezenta aktiva na -nt (upor npr. stind. bhdrant, grc. pheront-,

13

got. bairand od ievr. obblka *bher-o-nt izvedenog od korena *bher- "nositi"), particip perfekta pasiva na --, upor. stind. bhin-na-~ : bhin-,
i slovenske verbalne adjektive na = ievr. no-s tipa dila-n, grc. tek-no-n
"dete" (ka tikto "gradim"). Z verbalne adjektive, odnosno participe
perfekta na ievr. -to- upor stind. kr-ta-/:1 "ucinjen" (koren kar-), grc.
sta-to-s, lat. sta-tu-s (ka stare "stajati), stslov. vi-t (ka vlj9).
14. Sto se s i n t k s tice, neosporno da se uporednim metodom
teze dolazi do rekonstrukcije prajezickog stanja nego u drugim olastima
jezickih pojava, jer sintaksicka podudaranja izmedu pojedinih jezika mogu
ponekad iti uslovljena naporednim spontanim razvitkom, ne poticati
iz prajezicke epohe. U pogledu na sintaksu padeza sigurno da
njihovo osnovno z n nj u sustini formirano u doba indoevropske
jezicke zajednice (v. 7). Uporednim izucavanjem recenice utvrdeno
da u indoevropskom prajeziku vladala parataksa, dok zavisnih recenica nije ilo, izuzev relativnih recenica, koje su se za glavnu recenicu
povezivale prajezickom zamenicom *jo:s, ocuvanom u stind. /:1, grc. hos
"koji", frig. ios, slov. i-ze. Koordinativnih partikula ilo u prajeziku
svega dve: q'.te "i" (ocuvane u lat. -que, ven.-ilir. ke, grc. te, stind. avest.
fa) i * "ili" (ocuvane u lat. -ve, grc. (e)-ve, stind. avest. va). Negativna partikula ne (lat. ne- u ne-fas, ne-scio, n'unquam got. ni, lit. ne,
slov. ne) i prohiitivna * "nemoj" (ocuvano u stind. mii, grc. ,
arban. ) su prajezicke. Prajezicka i partikula ge (u akuz. sing. grc.
eme-ge, ven-ilir. me-go, got. mi-k "mene" = nem. mich) - gho-ghe (u
stslov. -go, -ze).
Postanak predlo ga (od prajezickih ad ver ) i glagolskih prefiksa
pada u doba zasebnog razvitka indoevropskih jezika.
15. Poredenjem indoevropskih jezika upoznajemo bar donekle i
r z i k i r n i k ukoliko se pojedine reci nahode u svima ili
gotovo svima :ndoevropskim jezicima, kao npr. rec za "jaram" slov.
igo, = stind. yugam, grc. dzyg6n, lat. jugum, got. juk = nem. Joch, korn.
iou, ili rec za "crven": stind. rudhifci-, grc. erythr6s, lat. ruber, got.
raups ( = nem. rot), ili "crn" : stind. krsna/:1, stprus. kirsm(m, slov. ctrn
( = srp. crn) ili "star" : arban. vjet, lat. vetus, grc. vetos, slov. vt,
lit. vetusas itd. ili glagoli kao npr. arban. mjel, jerm. malem, stir. melim,
slov. meljq, lat. molo, got. malan; arban. pjek, stind. pafali, slov. pekg,
lat. coquo (od ievr. *pekyo) itd. itd.
i. Na osnovu tog praindoevropskog recnika islo se, od kako postoji saznanje indoevropskom prajeziku, na to da se utvrdi na kojem
stepenu kulture u to pradavno doba i narod koji tim prajezikom
govorio. zadatak lingvisticke paleontologije8 GrupisuCi
8 Temelje toj grani indoevropske poredne lingvistike darili s Ada!ert. h n
raspravi Zur iiltesten Geschichte der indogermanischen VO!ker (Oterprogramm des
Berliner Realgymnasims 1845); .k Grimm .dl Geschichte der deutickn, Sprache
1848 i . i t t, Les origines indoeuropeennes ou les Aryas primiiifs, essai de paleOiitologie linguistique, Paris 1859-1863. (drgo izd. 1877). Klturom lndoevropljana bave
se dela. . Schradera, Sprachvergleichung urid Urgeschichte 3. izd. Jeni 1906-1907,
Reallexikon der indogermanischen Altertumskunde 2 izd. B~rlin 1917-1923, Die lndogermanen 3 izd. Leipzig 1919; Hirt, Die Indogermanen, ihre Verbreitung, ihre Heimat
und ihre Kultur, Strassburg 1905-1907; S. Feist, Kultur, Ausbreituhg und 1Ierkunft der
Indogermanen,, Ber1in 1913.

14
te praindoevropske reci njihovom znacenj lingvisticka paleontologija
da tvrdi da vec indoevropskom prajezik postojala velika
grpa naziva za pqrodicne i rodinske veze opste: naziv za = *p<tr
(stind. pita, jerm. hair, grc. pater, lat. pater, got. fadar, tohar piicar,
stir. athir) - ako za to Arbanasi imaj rec at, i to praindoevropska
rec, kako pokazje got. atta, grc. dtta, slov. ot-lc'i (srp. otac). k
se zvala *miit(r) (stind. miita, jerm. mair, grc. metr, lat. miiter, stvnem.
muoter, tohar. macar, stir. mathir); s i n se zvao *si1nus (stind. snul;t, got.
sunus, lit. snus, slov. syn, tochar. se), k i *dhug(h)<er (stind. duhita, grc. thygdtr, got. dauhtar = nem. Tochter, 1it. duktJ, slov. *dkti =
srphrv. kCi, tohar. ckiicar). Naziv za r t i *bhriit(r) (stind. hriita,
tohar. pracar, grc. phratir, lat. Jrater, stir, brathir, got. brojr = nem.
Bruder, slov. bratr, brat); za s s t r *syesr (lat. soror, got. swistar
= nem. Schwester, stprs. swestro, lit. sesuo, slov. sestra). S v k r v
se zvala *suekrs _(stind. svasrub, lat. socrus, strnem. swigar, slov. svekry),
s v k r *suekuros (grc. hekyr6s, strnem. swehyr, lit. sesuras, stslov.
svekr, arban. ~jehr); d v r se 'zvao *daju(r) (stind. dvii, grc. diier,
lit. dveris, sl~v. deverl, strnem. zeihhur, jerm. taigr, lat. lvir); d v i
(stind. vidhdva, avest. vidavii, korn. guedeu, lat. vidua, got. widuwo, stprs.
widdewu, s1ov. v'idova) itd., tako da se preko tih naziva mozemo poznati
s osnovama porodicnog strojstva to pradavno doba.
Od d m i h 'i. i v t i nj Indoevropljanima ilo poznato g ov d . Zvalo se *g!!us (stind. giiul;, grc. bofls, lat. bos, stir. , 1r.
i slov. gov-f!do), trag tog prajezickog naziva nahodi se arbanaskim
slozenicama ga-Zamsh i l-g (praoI. *ba1 lno-g!iii). Prajezicki naziv za
z d r *plos (grc. polos, got. fula = nem. Fohlen, r. i arban. l
od ievr. *pl-n-ii, v~ 62); k z se zvala *aig - (jerm. aic, arban. eth,
grc. aix, aig6s), v *ovis (stind. dvil;, lat. ovis, lit. avis, slov. ovlca,
strnem. ouwis); s v i n *ss (arban. tht, strnem. s = n. Sau, grc.
hys (pored sys) od *ss, - r. i stind. izvedenic skaral;; s (lat.
canis, grc. kyn, kyn6s, lit. suiis, got. hunds = nem. Hund); k nj *ekifos
(stind. divaf!, ar. aspo, grc. hippos, gal. -). i 1 (stind. aivii, lit.
asvd). Prajezicki i naziv za s t k (r. stind. iardhaf!, got. hairda =
nem. Herde) i 1 g : ievr. * -- (stind. pdiu, lat. pecus). Od ostalih
imena zivotinja prajezicko i ime vi d r (stind. udrdf!, ar. udr, grc.
hydros, Iit. udra, slov. vydra, strnem. ottar =n. Otter) i z (srind.
iaial;, strnem. haso, stprs. sasnis). Od imena z v r d i: v u k *ulq~os
(stind. vrkal;t, arban. ulk, slov. v'ilk ( = stslov. vllk = srp. vk), lit.
vfikas itd. itd.
Neosporan fakat da mnogim slcajevima nije mogce sa sigrnosc tvrditi da li izvesna rec prajezickog postanja ili ne, pogotovo kada za t rec ne znaj neki od indoevropskih jezika, jer tom
sl ostaje otvoreno pitanje: da li s i ti jezici imali t rec,
tok vremena izgili, ili ona nije ila rasprostranjena celoj olasti
indoevropskog prajezika. Zbog takvih slcajeva, kad opsteindoevropske
reci nema (kao npr. naziva za s : lat. siil, grc, hals, stslov. sol,
jerm. af, tohar. siile, koje arijskim jezicima nema), ne sme se ipak
zakljCiti da te stvari prajezicko doba kod Indoevropljana nije ilo.
Na taj nacin dolazi se do apsurda. IduCi tim ptem moraJo i se npr.
zakJjuciti da Indoevropljani nis znali za m 1 k , jer opsteindoevropskog
spela

15
naziva za m1eko nema; cak i ime *<r (v. str. 14) ili oiik
*senti *sonti "oni s". ne bi se, pod tim vidom; smeli pripisivati praindoevropskom jezik, zato sto se prva od ove dve reci ne nahodi ni
baltickom, ni u slovenskom, ni arbanaskom, drga nije ocvana
baltickom jezik.
17. Kada tvrdeno da postojao indoevropski prajezik, samo
namece se pitanje: g d se tim jezikom govorilo ili, drgim recima, gde se ima traziti prapostojina indoevropskog prajezika. Najstarija
zona koja se daje tvrditi kao prostor koji s predistorijsko doba
zapremali Indoevropljani ide, ~as sirim, cas zim pojasom, od Rajne
celom srednjom Evropom i Kirgiskim stepama do Hindksa lran9 .
S tom skeptickom konstatacijom slafe se, gla vnom, veCina lingvista i
preistorika koji s se poslednjih d doticali pitanja prapostojine
Indoevropljana, ali tim pitanje, dakako, nije nikako okoncano. U novije
vreme pradomovina indoevropskih jezika trazila se Evropi, jer nema
smnje da s se Indijci tek istorijsko vreme selili Indij, otprilike
sr'edinom drgog milenijma pre n. . 10 . Ali poksaji da se ta evropska
postojina lize odredi id raskorak; S h r d r 11 , slicno i R zw d w s k i12 trazio jznorskoj stepi, na severnoj i severozapadnoj
obali Crnog mora, s i h Severnoj Nemackoj 13 . G. ss i n 14 zastpa misljenje da pradomovina Indoevropljana obhvatala
sem Severne Nemacke, Dansk i zn Skandinavij. S ovom pos1ednjom
hipotezom tesko dovesti sklad okolnost sto indoevropskom
prajezik postojao naziv za kornjacu (r. grc. chelys = stslov. zelv'i)
iako tacno da kornjaca nepoznata Slezvig-Holstajn, Norveskoj i
Svedskoj. U novije vreme, posto pocetkom ovog veka otkriven toharski
jezik, ozivela nanovo teorija Aziji kao pradomovini Indoevrop1jana,
mada to otkrice ni ne namece t promen gledista. Stavise,
1ma opravdanih razloga koji govore prilog teze da ranija postojina
toharskog jezika ila Evropi. Toharski naziv za .ri laks, taj
svakako r n ij i od s i f i n g naziva laks, lit. lasisa i rs. losos.
Kako se pak losos nahodi samo rekama koje se slivaj severna
mora, to Pokorni iti prav kad zbog toga zakljcje da s se oni
iselili Azij iz srednje Evrope15 . Za ranij evropsk postojin toharskog jezika govori i finski (ceremiski) naziv jasena osko (ievr. *osko-),
zbog k koje iskljcje pomisao da taj indoevropski naziv dosao Fincima od skitskih p1emena istocnoj Evropi, kako se domisljao Jacobsohn16. Za sporno pitanje najstarije postojine illdoevropskog prajezika
sei

8 . Kretschmer, Einfuhrung in die Geschichte der griechischen Sprache, GOttingen 1896, 60.
10 Upor. . Kretschmer, Glotta.
11 Reallexikon der indogermanischen Altertumskunde 575 i sl.
12 Eos XVII, 1911, 188, upor. i Roczn. slaw. VI., 1913 i sl.
13 Hoops, WaldbaumeundKulturpflanzen imgermanischenAltertum, 126; M.Much,
Die Heimat der Indogermanen im Lichte der urgeschichtlichenPorschung, Berlin 1904.
14 G. s s i n , Die indogermanische Frage archaologisch beantwortet: Zeitschrift
]tir Ethnologie XXXIV, 1902, 161 i sl.
15 . Pokorny, Berichte des Forschunginstituts fr Osten und Orient in Wien,
IX, 17 i sl.
16 . s oh n, Arier und Ugrofinnen 11 i sl.

16
znacajan naziv indoevropskog opojnog pica *medhu (stind. madM, lit.
medus, grc. methy, stnem. metu, stir. mid), koje postoji svima gro
finskim dija1ektima, i to olik koji ne moze iti pozajmljen iz jednog
od indoevropskih jezika. Kako to pice pravljeno od meda, jasno
da indoevropska postojina morala iti olasti pcele, kako pcele
zapadnom Trkestan ni istocno od Urala nema, ta olast ne dolazi
obzir za lokalizovanje p1adomovine Indoevropljana.
Pksaji da se ta prapostojina 1ize odredi na osnov i\jne geografije ne dovode do sigrnih rezltata17 . Pod pretpostavkom da ime
bukve praindoevropsko, smatralo se da se indoevropska prapostojina
moraia prostirati zapadno od istocne granice bkova pojasa, koji ide od
Konigsberga do Crnog Mora, sto medtim ne stoji, jer iranski (krdiski)
naziv z, kojim se inace oznacava "Ulme", ne "bkva", nema veze
sa lat. fiigus, got. bok, nego dijalekatski olik (sa od v i ana1oskim
od i), koji se ne da odvajati od slov. Vzt = arban. vidh. Jedino praindoevropsko ime drveta ime r z (stind. bhrja-~, oset. harz, slov.
breza, lit. blrzas, stnem. ircha = nem. Birke), ali geografski pojas breze
nije karakteristican.
18. Samo sei namece se pitanje: da 1i taj indoevropski prajezik
ne stoji vezi s nekom drgom jezickom grpom. U novije vreme, otkako Hrozny (Die Sprache der Hethiter, 1917) kazao na indoevropske
crte hetitskog jezika, razlike izmed hetitskog i (rekonstrisanog) indoevropskog prajezika objasnjava1e s se hipotezom da hetiski n ij indoevropski jezik onom smisl kao staroindiski, grcki, Jatinski itd. ( 2),
nego da potice iz jedne starije lingvisticke faze, iz koje s jedne strane
potekao hetitski, s drge indoevropski prajezik18 teorija, k
prvi pokreno F r r r19, k narocito razradivala americka skola
sa S t t r v n t-om na l, piscem prve poredne gramatike hetitskog
jezika20 , moze se smatrati odbacenom pos1e monmentalnog d r s novog dela Hittitsch nd die anderen indogermanischen Sprachen, 1938.
Kako ipak nije mogucno odbaciti misao da indoevropski prajezik i
pocetk svog razvitka jedan dija1ekat nekog prajezika iz Cijih su se
dijalekata razvi1i drgi neindoevropski jezici, naci s se javile, vec
poodavno, dve teorije: jedna kojoj i praindoevropski jezik i srodan
sa s m i t s k i m 21, i drga kojoj i on i srodan sa grofinskom
grpom. u prilog ove pos1edje govore izvesna ocevidna poddaranja
(akzativni nastavak -, alativno -d zajednicko finskom elativ, po
treba dala22 Bice ipak da i r t u prav kad veli da se tom
pitanj moCi doneti sigran sud tek kada bdemo ima1i pragrofinsk
gramatiku i kada prodremo d1 ana1iz indoevropske fleksije. Mnogo
manje rezervisan novije vreme tom pog1ed . d r s n, koji
17 Chr. Bartholomae, Zur Buchenfrage, Sitzngsberichte der Heidelerger
Akademie der Wi>senschaften; Phil.-hist. lasse.
18 Upor. . Moller Semitisch und Indogermanisch. Gottingen 1907; Vergleichendes indogetinanisch - semitisches Worterbuch, Gottingen 1911.
19 R. G t h i , Festschrift V. Thomsen fiir Vollendung des siebzigsJen Lebensa.'tres dargebracht, Leipzig 1912, 128 i sl.

20 comparative Grammare of the Hittite Language, Philadelphia 1933.

21 Sprogviedenskaben i det nittende aarhundrede, 1924, 309 i sl.
22 Finnisch-ugrisch und Indogermanisch Le Monde Oriental .

17

smatra da lakomisleno osporavati praindoevropsko i ugrofinsko jezicko srodstvo. Na tom stanovistu stoje, s ugrofinskog gledista, . .
Wicklund 23 , . Paasonen23 i . Skold 23
19. u svakom jeziku, i u indoevropskom prajeziku vremenom
su se javile dijalekatske razlike. Medu najstarije dijalekatske crte ubraja
se s pravom izjednacenje prajezickih palatala i cistih velara koje se izvrsilo u jednom delu prajezicke teritorije, dok su u drugom delu palatali
ostali odvojeni od Cistih velara, tako da su u toj oiasti preko afrikata
presli u si;lante (v. 4). U ovoj potonjoj, tzv. istocnoj oiasti javila se,
u zamecima, jedna druga inovacija, tj. modifikovanje prajezickog s pred
samoglasnikom i posle samoglasnika i, i posle suglasnika r, k, ali
ne u celom prostranstvu te oiasti, vec u onom uzem delu njenom iz
kojeg su se poznije razvili arijski i balticko-slovenski jezik. Medutim,
prelaz s u s posle k javlja se i u drugim jezicima van tih grupa. Tako
u jermenskom jeziku, gde s u ves-tasu "60" prema ve9 "6" = lat. sex
pokazuje da jermenska zamena ievr. ks = s 24 Isto u arbanaskom
jeziku, gde primeri kao piSe "bor" od ievr. *pikso ili tes "pokucstvo":
stind. t;lfti "odsece, grc. tektn "tesla", les "vuna" (ievr. *ulgks = grc.
ldkhn) pokazuje da u ovom jeziku s iza guturala preslo u s25 isto
kao u slovenskom gde primeri kao rex (: prez. reko) pretpostavljaju 1evr.
praoiik *rek-som, = dakle preko faze rek-som rek-x istorijski oiik r.
U vezi s tim vazno napomenuti da se u grckom za ievr.
u ponekim
primerima javlja kt (grc. tektn : stind. tak~a) umesto ks. Za objasnjenje
te grcke dvojnosti pretpostavlja se da pored s u prajeziku postojalo i
jedno drugo, od njega etimoloski razlicito s, koje se u drugim jezicima
izjednacilo sa s. Znacajno , svakako, da grckom t odgovara u keltskom t
(grc. drktos "medved" : ir. art, gal. Deae Artiari) i gde se, kao u grckom
javlja i duieta sjt posle k, upor. grc. tekhn ( od *teks-nii) pored tektn
i ir. ta' l "sekira" od ievr. *tks-lo. Kako god ilo, karakteristicno
da se taj glas, koji jednim s, drugim , javlja samo posle k
u celoj olasti satamskih dijalekata.

ks

20. U pitanju , dakako, da li r ovih diferencijacija prajezickih palatala u prajezickoj oiasti ilo, mozda, drugih s t r ij i h inovacija sa drugom oiasti rasprostiranja zbog kojih i se u jednoj dijalekatski nijansiranoj ranijoj fazi indoevropskog prajezika moglo zamisljati
jedno drukcije grupisanje indoevropskih dijalekata. . d r s n
ranije negirao misJjenje da odgovor na to pitanje moze iti samo pozitivan, ako se drzi vidu geografsko rasprostiranje mediopasivnog -r.
Kako se ta crta nahodi ne samo u hetitskom, toharskom, iJirskom,
italskom i keltskom jeziku, dakle u jezicima centumske grupe, nego i u
frigijskom (upor. beretor pored bereto), koji se s pravom ubraja u
satamske jezike, to Pedersen mislio da podeli satam-centum prethodilo grupisanje dveju zona, jedne sa -r, i druge bez -r, koju , u jednoj
z n ij fazi razvitka indoevropskog prajezika presekla isofona dvo23

24
25

Finnisch-ugrische Forschungen XVIII, 1927, 216 i sl.

Upor. ill t, Les dialectes indoeurop. 86.
. r i , Indoevropski palatali, Glas Srp. Akad. 1926, 6 i sl.

2 Istorija arbanaskog jezika

18
strukih refleksa indoevropskih palatala26 U najnovije vreme Pedersen
pokusao dokazati da frigijski jezik jezik grupe centum 27 i saobrazno
tome oglasio mediopasivno -r kao crtu svojstvenu s m centumskim
jezicima, gubeCi pri tom iz vida da se sa frigijskim beretor potpuno prekriva jermenski olik . Jica sing. impf. berr 28 , i presao preko fakta da
u indoirg,nskom, koji , kao i jermenski, nesumnjivo jedan satmski
jezik, nastavak ur u stind. gamyur "neka dodu" ukazuje na -r, isto kao
i prairansko -rs (gavest. Cikoi ters "namerni su" na -rs = stind ur$ od
*ors u cikitur 29 i, mozda, i u slov. -t (beret): lat. -ur (fertur ) 0 Z.og
javljanja mediopasivnog r u tako prostranoj olasti i centumskih i satmskih jezika, i, dakle, ipak verovatnije da konjugacija na -r, ma da
ona otisla raznim putevima, proizlazi iz jedne teritorijalne osnove, ili
drugim recima, da ona prvoitno ila zajednicka celoj indoevropskoj
jezickoj olasti, onda potisnuta inovacijama, kao npr. refleksivan
olik sa u s\ovenskom prajeziku. Da se mediopasivno -r najbolje ocuvalo u hetitskom, toharskom i keltskom jezik u objasnjava se poznim perifernim polozajem ovih jezika, kojim sc i, s u prava, pripisuje
velik niz ocuvanih prajezickih crta, izguljenih u centru ekadasnje indoevropske jezicke oiasti. Isofoa centum- satm ostaje, prema tome, jedna
vrlo vazna crta u pitanju najranijeg grupisanja indoevropskih dijalekata.
21. ne zaci, dakako, da se izmedu prajezicke idoevropske
jezicke zajedice i formiranja pojedinih indoevropskih jezika moraju pretpostaviti dva izradea indoevropska dijalekta: jedan prasatmski i jedan
pracentumski, iz kojih i se, tokom vremena, ili izdvojili istorijski indoevropski jezici, jer ima Citav d iz vrlo znacajnih podudaranja medu
pojedinim jezicima koja pripadaju samo jednoj od ovih dveju velikih
grupa. npr. slucaj u razlici gradenja izvesnih padeza sa pocetnim
-bh u jednoj, sa pocetnim - u drugoj olasti indoevropskog prajezika,
koje se podudaraju sa granicama oiasti centum: satm: upor. slov.
gostim .-.... got. gastim, stslov. vlkom, lit. vilkamus "vukovima" as
prot lat. hostihus "neprijatelj ima ", stirs .feraih "ljudima", ali - slov.
d nasuprot got. taihun (ievr. *dek'f[l). isto vazi i u pogledu na
dvojakost refleksa prajezickog -, koja grcka (upor. grc. hos od ievr.
*jos nasprot dzygon "jaram" : st'nd. yugam, got. juk = m. Joch) i
arbanaska (upor. : got. jus, asuprot gjesh "mesim hleb") : grc. dze
= ievr. *is-) i jermenska (jerm. asem "velim" : stid. yaias od ievr.
*jak, nasprot jur "voda" : lit. jures "more").
Ukrstajem mnogobrojih takovih prajezickih dijalekatskih crta,
koje su se sirile sa svoje ishode tacke, ekad na sirem nekad na uzem
prostoru, stvorio se, tokom vremena, veliki broj manjih, i vrlo malih,
2 6 Holger d r s n, Le groupement des dia/. ievr. (Det. Kgl. Danske Videnskabernes Selskab, Hist.-filol. Medeleser XI/3, Kopenhagen 1925). Tako, izgleda, misli
i d , De vitkangen met -r (1925).
2 7 Hittitisch und die anderen indogermanischen Sprachen, Kopenhagen, 1938.
28 . Meillet, Bulletin de / Societe /inguistique de Paris, XXIV, 194: . Baric,
Arhiv za arban. star. Ill /1-2, 286 i sl.
29 . Charpentier, Skriptes utg. a.f . hum.
Vetenskamps Samf. Uppsala
1894, 21 i sl.
30 . Baric, Beitriige zur slavischen Sprachgeschichte, 57 i sl.

19

sektora, od kojih svaki predstavlja jedan izvestan r z i k i dijalekat. kada s se ti delovi nekadasnje geografski povezane indoevropske
olasti poce1i odvajati d od drgoga s1ed seoba, i padanja tdih,
inojezickih naroda medj njih, diferencijacija med njima, daljem
odvojenom razvitk njihovom postala toliko veca koliko ssedstvo
nekad liskih prajezickih dijalekata manje trajalo, ili koliko med
njima nestao, ilo emigracijom ilo tudom imigracijom, posredni sektor,
g !n tih prastarih jezickih dijalekata.
Iz takvog jednog prajezickog sektora razvio se praarbanaski dijalekat, . ali - kako svem izgleda (v. 40) - n neposredno.
d epohom indoevropskog prajezika i epohom samostalnog razvitka
arbanaskog jezika mora da postojala jedna epoha kojoj se razvio
jedan od r z i k i h dijalekata, od koga s, istorijsko doba, ostala
dva krajnja sektora: arbanaski i jermenski, dok s posredni sektori,
tracki (lizi arbanaskom) i frigijski (lizi jermenskom), isceznli.

III
POLOZAJ ARANASKOG JEZIKA U KRUGU SRODNIH JEZIKA
22. Iako ni istorijskim izvorima, ni tradiciji ilirskom porekl Arbanasa nikakvog pomena nema, istoriografiji i etnologiji,
i kod nekih lingvista cije bavljenje arbanaskim jezikom ostalo na
periferiji njihovih nacnih interesovanja, odrzava se vise-manje odredeno
n: da s Arbanasi potomci antickih Ilira, njihov jezik nova faza
ilirskog jezika. U stvari to samo istorijsko domisljanje, zasnovano na
starom nacionalnom imen danasnjih Siptara ( Arbn, Arbr) i na okolnosti s se oni istorijsko doba nahode na jednom del nekadasnje
prostrane ilirske oiasti. u jednom anzvinskom popis iz 1330. god.
na l 13 arbanaskih plemena, pominju se !i, Ptolomej znamo
da s A!anoi drgom vek n. . nastava1i olast oko A!anopolis-a,
potonje Kruje, u kojoj se danasnji stanovnici zovu Arbr, isto kao i arbanaski naseljenici u jznoj Italiji, koji su tamo imigrirali 15. veka.
Kontinitet tog starog nacionalnog imena, ocvanog i kod gegijskih emigranata iz Crnogorske Krajine u sel Arbneshi kod Zadra u Dalmaciji,
doseljenih 18. vek, govorio i u prilog teorije kontinuiteta arbanaskog
naroda na ilirskom tlu31 istorijska kominacija, k prvi form1isao nemacki istorik oh. h n m n n, Untersuchngen tiber die Geschichte der ostlichen eropaischen Volker, Leipzig 1774. god., hvatila
osamdesetih godina proslog veka korena i istorijskoj lingvistici otkako se utvrdilo da se arbanaskom jezik ocvala poneka rec od onog
malog broja reci koje s svedocanstv antickih pisaca ilirske.

23. i takvo identifikovanje Arbanasa i Ilira nema ntrasnje

dokazne snage ve6 zbog same prirode dokaznih sredstava. Ako Arbanasi
istorijsko doba preivaj na jednom delu nekadasnje ilirske etnicko31 Arbanesh, Arbnesh kao narodno ime s i d n s Zivo u samoj Alaniji
(Fier, E!asan, Kuri, Ktljella), upor. N. Re s s ull i, Raporti krono/ogik i trajtaver
Arbneshshqiptar: Leka VIII (1936) 38-40.

20
jezicke olasti, ta oko1nost nije od presudnog znacaja za il;rsko poreklo
njihovo, jer su oni kao dose1jenici mogli prep1aviti i asimilovati starince
u toj olasti da tome u istoriji nije ocuvan nikakav pomen, kao ni
mnogim drugim migracijama na Balkanskom poluostrvu, i starim i
novim. Ni kontinuitet starog ilirskog imena Alanoi u imenu danasnjih
Arbra ne znaC! vise, jer su ga njihovi preci mogli naslediti od ilirskih
starinaca u svojoj novoj postojblni isto onako kao sto su, prema rezultatima savremene nauke, i sami ilirski Arbanoi to ime nas1edili od ranijeg neindoevropskog, tj. mediteranskog prastanovnistva, cemu svedoce
mnogobrojni toponimi izvedeni od mediteranske reci l- "brdo, uzvisica"
u celoj prostranoj olasti od Kavkaza do Ligurije i Ierskog poluostrva32
i lingvisticki argumenat, tj. fakat da u arbanaskom jeziku ima ilirskih
reci gubl mnogo od svoje dokazne snage ne samo stoga sto te reci mogu
iti ilirski relikti, kao npr. keltski u francskom jeziku, nego i stoga
sto poodavno utvrdeno da u arbanaskom jeziku ima bar to1iko, ako
ne i vise, leksickih e1emenata koji su prema svedocanstvu antickih pisaca
tracki33
U sukoljavanj hipoteza ilirskom i 1 i trackom karakter aba
naskog jezika, za koju s se poslednj jos pred kraj prosJog veka zalagali . 1 i34 i . i r t 35, posredni stav zauzima N. k 1, kome
i se "ilirskotracki" karakter arbanaskog jezika objasnjavao tim sto i
se ilirske jezicke crte prekrivale sa d d n k i m crtama trackog
jezika36
24. U centru tog spornog pitanja stoje arbanaski, tracki i ilirski
refleksi indoevropskih palata1a. Arbanaski jezik neosporno jezik grupe
satm, u kojoj s ievr. palatali zamenjeni sibllantima (v. 4), upor.
arban. sorr: 1at. cornix; arban. zorr: 1it. zarna, n. garn. arbanaski, i tracki jezik nesumnjivo jezik grpe satm, kako pokazje
tracka glosa dzalm6s "medveda koza" sa dz od ievr. gh, koja se na dlaku
podudara sa grckom reci khlamys (od ievr. praolika *gh[-m-); drgi,
isto tako potpuno siguran primer -aspo- "konj" u s1ozenom tckom
imenu Out-aspios : stin<!_. aival.z "konj" od ievr. *f. Nasprot tome
prajezickim pa1atalima k, gh u ilirskom jeziku odgovaraj velari, - r.
npr. licna ilirska imena Acra-banus i Bal-acros, u kojima velarno k zamena palatalnog prajezickog k isto kao u grckom akros "siljast" i 1at.
acer (citaj aker) "ostar" u suprotnosti prema stind. airi-/:1 "ostrica" (od
*akris), 1it. asrus, s1ov. ostr "ostar", i ime ilirske reke Angros, izvedeno
pomocu -ro od ievr. *angh- "uzak", kojem velar zamena ievr. pa1ata1nog gh isto kao i lat. ango "stisnuti, zategnuti" nasprot sibllantu z
satmskim jezicima, upor. npr. slov. r;zk = srphrv. uzak, avest. flZ
"teskoba".
32 Upor V. Bertoldi, Prohlemi di etimologia: Zeitschrift fr romanische Philologie LVI (1936) 178-188.
33 . Vasmer, Zeitschrift fr slavische Philologie .
3 4 . u li, Altitalische Forschungen : Die Veneter 233 i sl.
3 5 . Hirt, Beitriige zur alten Geschichte und Geographie. Festschrift fr . 'i-e
pert, Berlin 1898.
36 Ebert, Reallexikon der Vorgeschichte 1 24 i sl.

21

Na osnovu tih ilirskih refleksa ievr. palatala, ciji broj i pored

krajnje oskudnosti ilirskih jez1ckih izvora vrlo velik37 , ilirski jezik se
mora svrstati u grupu centum, kojoj pripadaju italski, keltski, grcki,
germanski, toharski i hetitski jezik. Prema tome arbanaski jezik, kao
satamski jezik, ne moze iti u s r d n i k v z i s i 1i r s k i m
z i k om.
25. Za- odredivanje uzih srodnickih veza izmedu arbanaskog jezika
i ostalih satamskih jezika od presudnog znacaja zamena prajezickih
nepalatalnih guturala, tj. cistih velara (k, g, gh) i laiovelara (k!!, g~, g!!h).
Kako pokazao HoTger d r s n u svojoj fundamentalnoj studiji
guturalima u arbanaskom jeziku, tu su - za razliku od ostalih satamskih
jezika, gde su prajezicki laiovelari izguili svoj laijalni elemenat i tako
se izjednaCili sa prvoitnim cistim velarima (upor. slov. pekr; "pecem"
od iver. *pek!f - slov. krvl "krv" : grc. kreas "meso") - arbanaski
refleksi prajezickih nepalatalnih guturala ostali pod izvesnim uslovima
odvojeni na taj nacin sto su laiove1ari (k~. gr!) pred prajezickim vokalima , i palatalizovali i preko palatalizacije zamenje11i postdentalima s, z
za razliku od velara koji su i u tom polozaju ostali neizme11jeni (upor.
arban. sy od ievr. *ok!!e nasuprot arban. koh od ievr. ksa : slov. s
od ievr. *kso- 38 U toj odvojenosti refleksa prajezickih nepalatalnih
redova arbanaski jezik n ij usamljen, vec se povezuje sa tracko-frigijskojermenskom grupom satamskih jezika. Tako u jermenskom jeziku prajezicki labiovelari ne palatalizuju pred palatalnim vokalima (upor. jerm.
kin "zena" : ievr. *g!!enii), dok se palatalizacija izvrsila ako su pred , i
stajali prajezicki cisti velari (upor. Cim "uzda" : grc. -gemos). Ali podudarnost izmedu refleksa trackih i arbanaskih refleksa prajezickih nepalatalnih redova ne ogleda se samo u odvojenosti 11jihovoj nego i u identicnosti refleksa prajezickih velara i laiovelara. U trackoj glosi argilos
"mis" ocuvan velar pred i (upor. grc. orchilos od korena *orgh-) isto
kao k pred starim u arban. koh (od *ks-), dok su laiovelari u tom
polozaju palatalizovani isto kao u arbanaskom jeziku, upo1. trac. dzerm
"topao" u imenu tople banje Dzermi-zirga u Dakiji i ievr. *guhermos =
arban. zjerm. Odvojenost sviju triju redova prajezickih gutarala prema
tome zajednicka arbanasko-tracko-jermenska k n s r v t i v n crta, koja
ukazuje na nekadasnji centralni polozaj te grupe, palatalizacija laio
velara jed11a od arbanasko-trackih zajednickih i n v ij kakvih ima
povise.
26. U k 11 s 11 n t i z m u vrlo znacajnu tracko-arba11asku isoglosu
predstavlja i asimilacija s u konso11antskim grupama s + nazal, s + l, upor. arban. koll : stslov. kaSZ'i od ievr. *koslo-. Arbanasko-jermenska
isoglosa zacelo i zamena ievr. grupe rn, kojoj u arbanaskom jeziku
odgovara rr (upor. arban. barr : grc. phern~). Posred11a faza izmedu rn
i rr ocuvana u jermenskom jeziku, gde r pred n prelazi u (upor
darnam "vracam se" : aor. darjau, da krajnja arbanaska faza rr pozna
37 Za centumski karakter ilirskog jezika upor. . r h , Pannonia 19 7, 16
sl.; Das Venetische. Seine Stellung im Kreise der verwandten Sprachen, Sitzungsberichte
der Heide!erger Akademie der Wissenschaften, Jahrgang 1950, abh. i . r i ,
llirske jezicne studije, Rad Jugoslovenske Akademije 272 knj., str. 7-15.
38 Zeitschrift /r vergleichende Sprachforschung XXXVI, 277 i sl.

22
tome, sto ona obhvata i mlade pozajmljenice, r. npr.
koja se rec zbog ne moze identifikovati sa lat. cornta (r.
arban. gjuk od lat. jdice- ), nego mora da rmnskog porekla, - ili
arban. prrar od ngrc. pournari.
vidi se

krrut,

27. Refleksi ievr. grpa

predstavljaj takode jedn arbanaskote grpe ova jezika ostale odvojene.

Nasprot ranijem n da h arbanaski refleks ievr. sk i sk, ocevidno
da se h javlja samo kao zamena prajezickog sf, - r. npr. holl
od ievr. *sklo : stind. iala "~tap" - arban. hardel : grc. kordylos sa k
od ievr. f. stind. iardula, dok sk ostaje neizmenjeno, r. arban.
bashk : stir. bask, mushk : stind. muskaf:z,-shkon : got. skewjan, shkas : lat.
scateo, lit. su-skate, shkop_: lat. sciipus39 Isto tako jermenskom jezik,
gde zamena ievr. sk (r. hur<;anem "molim" : lat. posco od porksko = ievr k-sk), dok ievr. sk ostaje (upor. shkund "k, stene" pamir.
(wachi) skon, stslov. stenrcr. - Sigurnog primera za tracki refleks ievr.
sk- nema, - salfii "kozja trava", koju neki izvode od ievr. *skl-jii kao
potvrd za tracko s od ievr. sk predindoevropska rec (r. ligr.
saliunca), ili ievr. sk ostaje neizmenjeno, isto kao arbanaskom jezik,
- r. trac. skalm "mac" : stnord. skalm; dac. skiar, arban. shqer
(kor. *sqer-).
'
Vrlo karakteristicno , pogled na sko arbanasko-jermensko
srodstvo sto se jezika nis izjednacile ievr. tenues i tenues aspiratae
(r. arban. fal od ievr. *sphaln : grc. sphallo, jerm. p'ul; arban. rreth :
stind. rathal;z).

sf i sk

jermensk isoglos koliko s

28. Manje karakteristicno arbanasko-tracko metanje t izmed s

i r - sr- = str (arban. shtrpin "zmija" od ievr. *srpin : lat. serpens, trac.
ime reke Strymon : stind. sravati "tece" (kor. *sreu) - jer ta pojava
i litavska (strov~), slovenska (struja), germanska '"'(nem. Strom), ilirska
(r. imena mesta Strevintia ili Stravianea), delom i keltska (stkorn.
stret). - Isto .tako nije karakteristicna kao arbansko-tracka crta ni asimilacija ievr. kt t (arban. nat : lit. naktis, - tracko ime kastela Authiparas : stprs. aucti- garbln), jer ona i ilirska (r. Nesattium pored
Nesaktos Istri i mak.-ilir. Attolobus "osam brezljaka" : lat. octo, grc.
okt6 (v. 40).
29. Uska povezanost arbanaskog i trackog jezika ogleda se, medtim,
refleksima ievr. sonanta. Identican arbanasko-tracki refleks prajezickih
nazalnih slogovnih sonanta ,- r. arban. shtat od ievr. *sepapti,
gjat (od ievr. dl!Jg-to), za tracki- ime prirezne Ieke kod Vizanta
- thyras (od 1- dhu - r : stind. dhavate "tece"), obrazovano kao lit.
n-vadas) i ime tvrde Bastera (od *bhrJd-teria : lit. d). Posredno mesto
izmed aibanaskog i jeimenskog jezika zazima i tom tiacki jezik, gde
se pored arbanasko-tiackog refleksa za ievi. !l nalazi i jeimensko

Opor. moju studiju Guturalni problemi (Jermenski refleksi indoevropskih nepalatalnih guturala): Zbornik filo/oskih i /ingvistickih studija . Belicu, Beograd 1921. Ucenje da su u jermenskom ocuvana sva tri reda prajezickih guturala, zastupa sada
i V. Pisani, Melanges Henri Gregoire, Bruxelles 1950, 525 i sl.

23
tracki refleks an, - upor. tracku glosu genton "meso" od ranijeg olika
*ganton = ievr. *g!ih1J-t sa sekundarnim od , kao u trackom -deva
pored -dava (v. 31).
30. 1 zamena ievr. sonantskih likvida pududarna u arbanasko i
trackom jeziku, koji i tu pravi most ka jermenskom. Arbanasko-tracka
zamena ievr. *r = ri, - upor. arban. krimb "crv" : stind. krmi-/:1 i trac.
ime naroda Tri-all-oi : got. r (od *trb-) ka stkimr. treb- "sti'".
Pored ir u arbanaskom se jeziku javlja i r, upor. r od ievr. *bhrmo-,
refleks r za *r utvrden i u trackom. Jermenski refleks ievr. r
ar, - upor. arj "medved" : stind. rksa-/:1, tragovi te zamene nahode
se i u trackom jeziku, upor. Darsioi : grc. tharses "smelost", stind. dhrsnoti
"usuduje se" ievr. *dhrs40
31. Za arbanaski v k 1 i z m karakteristicna palatalizacija vokala ;): (arban. dyll : grc. khylos < ievr. *ghlo-), ;): *;): (arban.
ne od = 1evr. n.s), ;): (arban. rreth : strnem. rad, lat. rota), u kojoj
se jasno ogleda uska povezanost arbanaskog jezika sa trako-frigijskom
grupom. Evo zasto. Nesumnjivo da moralo postojati i u najstarijim fazama jermenskog jezika, zato sto se inace ne i mogla objasniti
jermenska palatalizacija velara kome prethodi (jerm. dstr "kCi" : lit.
dkt~ - ili !:! (jerm. lois "svetlo" : lat. Z "svetlim" = ievr. *lolJ.ke~),
gde prelazna faza izmedu prajezickog *!:! i jerm. oi mogla iti jedino
!:{, odakle disimilacijom laijalnog za laijalnim postalo i u oi41
Na ukazuje i frigijsko ni : grc. , frig. kimeros "um" : slov. kumati,
- kiklen "krug" : grc. kjklos. Da pak i tracki jezik imao glas , vidi
se jasno iz primera kao sim-peax" kynoglsson", gde prvom sastavnom
delu sim {od *sin pred ) odgovara lit. sn "pseto".
U zameni ievr. arbanaski i jermenski jezik idu u raskorak. Jermenska zamena ievr. = , isto kao u frigijskom (upor. jerm. tr "dar" :
grc. doron; frig. dofimos : got. dms), dok posredna faza izmedu iev.r.
i arban. ocuvana u trackom jeziku, upor. trac. Loidias (od *ld
- preko *lowd;): Joijd;): loid) n 1 g n prelazu ievr. ow;): ow;): oi u
jermenskom jeziku, kakav se nahodi i u trac. Moiso[, Myso[, Roimtalks :
Rumitalca itd. Postanak ove dvojakosti u zameni ievr. u trackom jeziku
jos nije objasnjen, ali . s t 1 r iti u pravu kad podseca na dvojakost refleksa u arbanaskom jeziku, gde naglasenom lat. odgovara ,
nenaglasenom (arban. od lat. ali s od lat. posare), prema cemu i se dvojakost trackih refleksa objasnjavala akcenatskom razlikom : oi od pod glavnim, pod sporednim recenickim
akcentom 42 U svakom slucaju, u pogledu na razvitak ievr. posredno
mesto izmedu frigijsko-jermenskog, gde zamena ievr. , i arbanaskog,
gde ievr. odgovara , zauzima tracki jezik, koji poznaje ove akcentom uslovljene zamene.
posredni polozaj trackog jezika izmedu arbanaskog i frigijskojermenskog ogleda se i u palatalizaciji ievr. : dok u frigijsko-jermenskom
40 Upor. moje A!anorumiinische Studien 1 51, 73 i sl. i Arhiv za arban. star.
111 215 i sl.; IV 246-286.
41 . Vasmer, St_,udien zur a!aniscen Wortforschung, Dorpat 1921, 39 i sl.;
arban. zet "20" ( ~ !!i-k~t-i) uslovljeno uticajem krajnjeg i.
42 . st i r, Beitriige zur alarodischen Spracwissenschaft 46.

24
tgova

te promene nema, za ievr. zajednicka arbanasko-tracka

crta, - r. arban. helm "otrov" : strnem. scalm "zaraza", trac. -dava
- deva, Nestos : Nastos.

32. isto vazi i pogled na reflekse ievr. . Dok se za ievr.

trackom jezik javlja i (r. Paralisensim pored Porolisson, -dama
pored -domos), za ievr. *- prednjeg sastavnog dela slozenicama
( Alzans), jedini refleks ievr. frigiskom i jermenskom jezik 43
Nasprot tome, arbanaska zamena ievr. , dok se (tj. ) javlja
s m pod sporednim akcentom niverbacijama tipa *stojghos so odakle arban. shteg-, kljc za objasnjenje pitanja kako doslo
do raznih refleksa ievr. najstarijim fazama njegovog razvitka trakofrigijskoj grpi, se javilo pod glavnim (odakle ) pod sporednim
akcentom, kao i trackom, dok ostalim dijalektima preovladala
jedna od te dve tendencije : frigijsko-jermenskom , arbanaskom ,
isto onako kao sto s se prema jacini tona za javljali i , za i , za ;:?: *oi (arban. ) i , i prelaz mora da isto tako
alternirao prema akcent, r. jerm. Zois od lows (prajerm. *l61).ko) nasprot *lowkosio sa nepalatalizovanin w od kojega postalo lsoi.
Da li prelas slovljen akcentom i trackom jezik, ne da
se tvrditi zbog nedostatka primera s etimoloskim , aJi vezi s tim
vazno kazati na dvojake reflekse arbanaskom jeziku, gde lat. jdice
odgovara g nasprot gkon od lat. jdiciire44
Isto tako nije Iako preCistiti pitanje da li palatalizacija dug
vokala indigena ili ne. Kako se ne da osporiti veza izmed ove palatalizacije i prelaza ii ?= ii ?= grc. mater : miter, ista tendencija postoji
arbanaskom jezik, gde se praarban. ii od ievr. *miitr izjednacilo
sa praarb. *liid = grc. ldeln, potom postalo i arban. motr
i lodh, da se palatalizacija, koja i priori mogla iti i indigena
pojava, ima pripisati ti spstrata na Balkanskom poluostrvu (za koji
v. 4 7), 45 i to zato sto prelaz grc. matr ll mitr zacelo dosao pod
ticajem predindoevropskog. Posredna faza izmed ievr. i arban ocuvana trackom jeziku, r. Usc- dama i dac. koa- dama od praoI.
*k1Ja-dhmf}. Arbanaski prelaz ii u relativno pozan, jer obhvata i
starogrcke pozajmljenice, r. geg, k(), tosk. kr od grc.
miikhana, i sigurno poznije od arbanaskog prelaza kh h, kako ocigledno
pokazje a1ban. k mokne, mokre prema kh grc. miikhana.

33. U refleksima ievr. diftonga al} i e!f paralelizam arbanasko-tracke

za!llene potpun : trackim ostacima pored starog !! (npr. Daunion
teichos) javlja se poznije , r. Daneion ili -basta- u mesnim imenima
Biastos, Stran-baste od ievr. *bhai).-St-; r. agoj : lat. g, lit. agu.
Da gubltak labljalnog elementa prajezickom diftong i arbanaskom jezik pozan, vidi se tome sto se on vrsi jos ll latinsko doba
43 Jerm. u akn "oko" itd. refleks prajezickog redukovanog vokala, upor.
moje Uporedne jezicke studije 1 (Rad jugol. akad. 1930; . i 11 t, u 11 t i n
de la soc. ling. 1931 ....
44 Upor. W. Meyer-Liibke, Grobers, Grund. der romanischen Philol. 2
1046, 1049 i Mitteilungen des I'Umiin. Instituts in Wien 1 31 i sl.
4 5 Pisani . . 523.

25
arbanaske jezicke istorije, upor. arban. ar od lat. r. Paralelno sa
prelazom u , izvrsio se u arbanaskom i trackom jeziku i prelaz
ievr. u , - upor. arban. desha : grc. egesa-mn i tracko dzetraia
od 1evr. gheytr-.
34. Znacajna arbanasko-jermenska isofona i prelaz ievr. en + s
u i : arban. mis = jerm. mis : stprus. mensa, slov mt;so. Misljenje da
taj prelaz u jermenskom normalan, u arbanaskom usamljen 46 ne stoji,
- upor. arban. nis od ievr. reduplikovanog *enk- (: grc. enenketn), odakle
arban. *enins, pravilnim guitkom nenaglasenog pocetnog vokala (kao
od lat. aurum) *nins;?: nis.
35. Za arbanaski jezik karakteristican , u m r f 1 g ij i, postponovani clan. k 1 bez sumnje u pravu kad tvrdi da Clan postojao jos u doba kada su u arbanaski jezik poceli prodirati najstariji
latinski elementi, jer se odnos izmedu neodredenog olika ftua, fte i
odredenog olika fton-i (od lat. cotonem) moze objasniti samo pomeranjem granice sloga (fto-ni) 47 Ali nema sumnje da postponovani clan
postojao daleko ranije, tj. da on datira iz davnasnje epohe arbanaskotracko-jermenske jezicke zajednice. Istina, potvrda za njegovo postojanje u
trackim jezickim ostacima nema, ali na to ukazuje jermenski jezik, u
kojem se za postponovani Clan upotreljavaju pronominalne partikule
-s, -d, -n prema tome k govori, k m se govori ili k m se
govori: mard-s "covek ovaj ovde", mard-d, "covek taj tamo", mard-n,
"covek onaj onde", slicno bug. trojnom Clanu - t, v, . Takova viseclana upotreba mora da postojala i u arbanaskom jeziku, jer na
to ukazuju njeni tragovi. G. r i . r u g m n n48 su nesumnjivo u pravu kada izvode arbanaski postponovani clan od ievr. *is
(: lat. is-dem) ili *ei- (u lat. od eia), tako isto i . S k k, koji
izvodi drugi muski postponovani clan (u istorisko doba samo sa imenicom sa velarom ili akcentovanim vokalom na kraj) od -(o)-vo(s) 49
Naravno, nije moguce pratiti u korak proces preko koga se razvio
danasnji rigidni clanski sistem, prema tome da li imenica zavrsava na
velar () i1i ne (-i), ali jedno sigrno: da takova upotreba dvostrukog postponovanog Clana relativno recentna. Od prvoitnog sistema
mik-;, mik-, gde i = *is "" *ovos "ov"- prvi iskljucen radi
izbegavanja pometnje izmed nom. sing. mik-i i nom. plur. mik(i). Bas
zato sto u arbanaskom ilo vise clanova, mogla su se izbeci vokalska
stapanja zbog kojih se vise ne i razabrao clan. Kako i od shi-i ilo
postalo shi, to clan odmenio naporedni clan- i, usled svega toga
srusen stari sistem i : is, : ovos. 50
46

~id

Zur Geschichte des

!.

Diphtonges -eu: Indogermanisc!Je Forschungen L (1932)

.

Stud. 40 i 79.
Grundriss 1 94 i 277.
49 Considerations generales sur la declinaison nominal roumaino-a!anaise: Arblv
za arban. star. 111 168. Medtim, Skok nemilo gresi kad izvodi - akz. sing. m
skog i zenskog roda od *(o)nom, -*(): slov. , jer i se tom sl toskiskom olik moralo javiti -r- za ievr. medvokalno -n-.
50 Vec stoga potpno promasen poksaj Fr. Riezzo, Rivista d'A!ania 1 da
arban. nastavak -i identifikje sa genitivnim nastavkom -i lat. lup-i, gbeCi pri tom
iz vida naporedni nastavak -.
47 !.

4s

26
36. U arbanaskoj d k 1i n ij i znatno reduciran broj prajezickih padeza. Olik genitiva i dativa u svim klasama isti, izuzev sto
gegUski dijalekat cuva razliku tih padeza u neodredenom pluralu; isto
tako su se izjednacili alativ i genitiv, izuzev u neodredenom pluralu
toskijskog dijalekta. Izjednacenje genitiva i dativa i novogrcka i iranska
crta, ali dok se u novogrckom jeziku formalno odrzao samo genitiv,
kakav on pretezno i u funkciskom pogledu; i dok se iranski u tom
izjednacavanju nadovezuje na indijske prakrtske jezike, gde genitiv onaj
koji potiskuje dativ, u arbanaskom se jeziku ocuvao, isto kao u jermenskom, s 1i k d t i v , jer se jedino dativom mogu objasniti arbanaski nastavci -i (guri) i (mik-u). Holger d r s n ranije
izvodio taj nastavak u arban. gen.-dat. od ievr. i 51 , dok u novije vreme
smatra da se tako moze objasniti i nastavak arban. gen.-dat. tipa
zog-, sto tesko verovati, jer se i v r. dativno , kojim on operise,
ne moze smatrati utvrdenim, ni za prelaz ievr. u arban. , koje on
pretpostavlja, nema potvrda. I moja ranija hipoteza da arban - =
ievr. , na koje se svodi i slovenski nastavak -, prema cemu i se
arbanaski dativni olik tipa gri (od ievr. i/oi) odnosio prema oliku
tipa zog isto kao lit. vilki prema slov. vlk (Arhiv 281) otpada iz
razloga sto ievr. i, u n pocetnom slogu odgovara (i;;:::) i (;;:::).
Medutim, svih teskoca nestaje ako podemo od ievr. dat. oi i u nenaglasenom slogu, jer cuvanjem konsonantskog kaktera -, -!! pred
vokalskim pocetkom sledece reci od -, -!:! postalo najpre -, -,
odakle -i, , njihovim skracivanjem na kraju reci (i to pre prelaza
u ) -i -. 52
37. Jednu vaznu zajednicku arbanasko-jermensku crtu u deklinaciji
predstavlja, dalje, nastavak loc. sing. i plur. masc. i fem. -t. Njegovo
odrzavanje ukazuje na to da iza -t morao postojati krajnji vokal,
kako taj nastavak isti za sve rodove i brojeve, vise nego verovatno
da on u stvari - stari priloski sufiks, zbog cega se on moze svesti
na iev. -dhi (. grc. oran6-thi), od kojega , pos]e gubitka kajnjeg
-i, od zvucnog -d na neposrednom kaju i postalo -t. S tim u vezi
jermenski lokativni sufiks = ievr. *dhj (upor. jerm. telvoj od teli, teleac,
kojem tacno odgovara arbanaski sufiks -zi u tosk. prapa-zi "odostaga) 53
38. Medu zajednicke abanasko-jermenske sufikse Pisani . . 592
ubraja i arban. -ve, koje on identifikuje : jerm. k, iako to posvema
nemoguce i zbog i zbog v, dok se n. -ve bez ikakvih teskoca svodi
na ievr. nastavak
s arbanaskim prelazom u i hijatskim v, kao
u arban. vesh : iev *&. Jednu arbanasko-jermensku zajednicku crtu predstavlja arbanaski nastavak u gen.-dat. singulara neodredene deklinacije
imenica zenskoga roda, koji se svodi na -jiis, -jiis umesto -iis i jermenska crta (upor. jerm. ami, genitivni olik od , ama-v- od ievr.
*samjiis), ali okolnost sto -jiis odmenilo -iis i u staroirskom jeziku
(upor. taithe od *thetiiis) ukazuje na indoevropsko dijalekatsko poreklo

-om

51

Upor. Kritische Jahresberichte

die Fortschritte der romanischen Philologie

IX/1 209.

53

Upor. moja izvodenja Arhiv za arban. star. 111 281.

Upor. m A!anorumiinische Studien 1 156.

27

te inovacije. Slicno i sa -s axanaskog gegijskog plurala neodredene

deklinacije. Istina, -s i nastavak alativa ( = lok. plur.), ali ta dva
nastavka nisu zacelo istoga porekla. Genitivno -s = ievr. -sm, alativno
s = ievr. -su, kao u slovenskom jeziku, gde gen. plur. t odgovara
stind. t:jam, lokativu plur. t stind. t:. Kako se genitivno s u
arbanaskom jeziku nahodi u neodredenom oliku, to znaci da ievr.
nastavak -sm, karakteristican za pronominalnu deklinaciju, usao u imenicku, kao sto to slucaj i u grckom jeziku gde u osnova na - nastavak -iism (grc. thean), i u latinskom, gde se on nahodi ne samo u
genitivu plurala osnova na - (rosarum), nego i osnova na - ( dominrum),
i u jermenskom, gde se na sve dekJinacije prosirilo f, koje u fleksiji zamena starog -s-, kako to pokazuje jermenski slai aorist, tj. stari sigmaticki aorist, - upor. npr. ama-t; "annorum", mardo-r "hominum" itd.
od ievr. -sm i 9 od -s- u aoristu mna-r "on stade" prema prezentu
-. Od velikog znacaja , medutim, za arbanasko-jermenske srodnicke
veze, podudarnost arbanaskih nomina agentis na -es i jerm. na-if i nomina actionis na -le- koje poodavno utvrdio Holger d r s n u
cJanku Alanisch und Armenisch: Zeitschrift fiir vergl. Sprachforsch.
XXXVI, 341 i sl.
39. Tu on dao i jedan mali, ali lingvisticki vrJo karakteristican
niz arbanasko-jermenskih leksickih paralela: arban. s "ne" : jerm. (, Of,
- arban. ardh-i : jerm. ortc, arban. ha, aor. hengra : jerm. utem, aor.
e-ker. Ovamo spada, mojem misljenju, i arban. zgjedh "volujski jaram"
(ievr. *dyis- "dvaput' + ledh.) Drugi sastavni deo ove slozenice dovodi
se u vezu sa arban. ligh, sto fonetski moguce, ali kako ima jedna
indoevropska rec koja se potpuno ekriva s arban. ledh jasno da se
mora ostati pri njihovoj ekvaciji. rec jerm. ! od ievr. praolika
*lgo-, na koji se svodi i arban. ledh (sa od , kome u jermP.nskom
jeziku odgovara ).
40. U pokusajima da se odredi polozaj arbanaskog jezika u krugu
ostalih indoevropskih Jezika narocito se insistira na isoglasama koje povezuju arbanaski jezik sa jezicima severne grupe i germanskim i baltickoslovenskim. Od tih isoglosa otpada "izjednacenje" ievr. i (v. 32),
ostaju samo dve: 1. gradenje brojeva pomocu -t : u arbanaskom od
6-10 : gjasht (: stind. sa{, lat. sex, grc. heks); shtat = ievr. *sepilpti
(: stind. sapta, lat. septem, grc. hepta); tet, od praarban. *ate-t = ievr.
*okt-ti (: stind. af(au, lat. octo, grc. okt); niind od ievr. *neY:.n-ti
(: stind. nava, lat. novem, grc. ennea). tvorba se nahodi i u germanskom, gde se got. siun "7" niun "9" i taihun "10", svode na olike
na -nt, i balticko-slovenskom: lit. deviiit "9", desimt "10", slov. devet~,
desfitL, u slovenskom jos ~ i sr;s!L. 2. perifrasticno gradenje desetiCa:
arban. tridhjet : got. treis tigjus, lit. trys desimtis, slov. tridesr;tl.
Zajednickih crta, ogranicenih samo na arbanaski i balticko-slovenski
nema 54 Samo sa slovenskim vezuje se arbanaski jezik nazalizacijom vo54 i s n i . . 528 misli da -t arban. genitiva alativa ievr. -d ievr. osnova
na - (lat. e6d, stind. asmiid, deviid), drugim recima: da arbanaski za genitiv preuzeo
za osnove na - olik genitiva kao balticko-slovenski (lit. dievo, slov. raba od *d),
sto nemoguce, jer se ievr. krajnje -d u arbanaskom jeziku gubl (upor. arban. t od
ievr. *tod).

28
kala pred nazalom + konsonantom usled tendencije ka otvorenim slogovima. Najzad, u pogledu na konjgacij, treba istaci da se u gegijskom
dijalektu imperfekat gradi m -s- sigmatickog oarista (npr. ishe,
hap-she) isto kao u slovenskom (r. delax delaase- ase- asete - 9) za razliku od germanskog i baltickog, koji za tu tvorb
ne znaj. Ali kako se sigmaticki aorist nahodi i u jermenskom i velikom
broju ostalih indoevropskih jezika, to znaCi samo da ta isoglosa potice
jos iz dijalekatskog doba indoevropskog prajezika, da praarbanaski
jezik u pradomovini i lizi olasti kojoj se individalizirao praslovenski jezik nego onoj u kojoj s se formirali balticki i germanski. Na
tu severnu postojinu arbanaskog jezika ukazje i niz Jeksickih pod
daranja: geg. rr(_)ni : strnem. renne, arban. shtal. : stnord. stallra, holand.
stollen; arban. Z(_Jnd : lit. lent; arban. lthi : Iit. lazd; arban. vesh : lit.
va!sius; arban. veil : lit. valyti; arban. vidh-i : slov. vl itd. Sve to ukazje stvari na pedistorijsko susedstvo, teziste pitanja g n t i k
s1odnosti lezi, medtim, na drgoj strani, tj. ono u odnosu prema
jermenskom jezik, na koji signom rukom kazao Pedersen pomentom clank. Kada odijemo arbanasko-jermenske isoglose koje s i
grcke ili balticko-slovenske, ostaje kako smo videli citav jedan niz vrlo
znacajnih crta koje se ogranicj na arbanaski i jermenski. , u stvari,
i Pedersenova koncepcija polozaju arbanaskog u krgu ostalih indoevropskih jezika. Razlika izmedu mojega i njegovog gledanja u tome
sto Pedersen osporava arbanasko-tracko-frigijsko-jermensku grpu 55 , dok
mislim da sam novim argmentima utvrdio: da posredno mesto izmedu arbanaskog i jermenskog jezika zauzima tracki, jer se r n s k i
jezik podudara sa trackim u svim onim crtama koje
g r z d v u d f r i g i s k - r m n s k g.

IV
RAZVITAK ARANASKOG JEZIA NA BALANSKOM
POLUOSTRVU
41. Kako , prema svemu tome, arbanaski jezik u stvari jedan
tracki dijalekat, to "tracko-ilirski" karakter njegov mora sledstveno da
rezultat potonje tracko-ilirske simioze, kojim se objasnjavaju ne bas
mnogobrojni ilirski elementi u arbanaskom recniku. Stoga se samo
sei namece pitanje: kada doslo do te simioze, kojoj tracki Arbanasi, doseljeni na ilirsku teritorij, predstavljaju noviji sloj. Misljenja
tom jos su i danas podvojena. Neki smatraj da su Tracani preplavili
Ilirik jos u prastaro doba. Dokaz tome ili i tracki elementi u toponomastici Ilirika, na kojima se zasniva i vratolomna hipoteza trackom
ss Upor. . Pedersenov clanak Armenisch u Ebertovom Reallexikon der
Vorgeschichte. U najnovije vreme on ide na to, da - i pored Herodotova svedocanstva, prema kome su Jermeni puywv a:OIKOI od jermenskog odvoji frigijki kao
jezik grupe centum, upor. Das Hetitische und die anderen indogermanischen Spra_chen
Kovenhaven 1938. Tome protuslove primeri kao mossyn "kula": oset. miisug, sttran.
masu-k ( = ievr. moku-).

29
prioritetu u Iliriku56 kojih nema, jer su ta imena odreda mediteranska.
Rec-dava u hiridnom grcko-ilirskom imenu mesta Thermi-dava, bez sumnje
identicna sa -dava u toponimima na trackoj teritoriji kao npr. Seti-dava,
zbog koje i Jokl (RLVXIII) smatrao moguCim mestimican prodor
Tracana na ilirsko tlo u duboko predistorijsko doba, nesumnjivo jedan
od onih mnogobrojnih mediteranskih relikta, kakvim protkana anticka
toponomastika celokupnog Balkanskog poluostrva, jer se dava ne da
odvojiti od kariske reci za "pecinu" taba, ni od predgrckog toponima
Thebai. Isto tako nema sumnje da ime Brugefdes nesoi u severnom
Jadranu, koje se dovodi u vezu sa nacionalnim imenom Frigijaca, trackom
srodnog naroda, nije indoevropskog porekla, jer na to ukazuje likijska rec
riga "slobodan", - upor. Briges . .. hoi de .rbaroi, hoi de soloikistai ...
hypo Lydon ... briga Iegesthai ton eleutheron kod Hesyha.
Imigracija Arbanasa u njihovu istorijsku postojinu, sadanju Arbaniju, mora da relativno recentna, jer se - kako poodavno zapazeno - jedino tako moze objasniti sto u arbanaskom jeziku nema traga
indigenoj pomorskoj terminologiji, i stoga sto toponimi u toj istorijskoj
arbanaskoj jezickoj olasti nemaju arbanaski fonetski Iik, tj. sto oni nisu
pretrpeli izvesne glasovne promene koje i se neminovno izvrsile da su
se Arbanasi "od vajkada nahodili na svojoj danasnjoj teritoriji" 57
opsta razmatranja su i razlog, sto historik . i r k jos svojoj
Geschichte der Serben l (1910) 150 itd. napustio tradicionalno verovanje
u kontinuitet arbanaske postojine od antickih vremena do danas i trazio
raniju arbanasku balkansku postojinu u brdskim predelima izmedu danasnje Dalmacije i Dunava u doba seobe naroda, N. k 1, nekadasnji
gorljivi pobornik teorije kontinuiteta 08, "u severozapadnom delu stare
ilirske olasti na Balkanskom poluostrvu, gde tracki jezik i kontaktu sa ilirskim59 Prema hipotezi rumunskog arheologa Parvan-a, ranija
postojina arbanaskog naroda treba da Dakija, iz koje su se, njegovom misljenju, Arbanasi - kao prethodnica Slovena - svoja istorijska sedista doselili izmedu . i 4. veka n. . 60 , dok misljenju sovjetskog slaviste . . Selisceva Sloveni svom nadiranju Arbaniju
nisu uopste tamo zatekli Arbanase, nego samo Romane 61 Doseljenje Arbanasa u njihovu istorijsku postojinu padalo i, prema tome, u doba
- posle slovenskog nadiranja u Arbaniju.
42. Da takovo shvatanje hronoloskih odosa iz osnove pogresno,
pokazuje nam fonetski lik izvesnih antickih toponima, iz kojih proizlazi
da s ta prastara imena recipirana od strane juznih Slovena posredstvom
arbanaskog jezika, jer se u tim toponimima daju konstatovati glasovne
promene koje su se u arbanaskom jeziku izvrsile pre spustanja juznih
56 .

Patsch, Thrakische Spuren an der Adria: Jahreshefte des oesterr. archaeo

1907.
57 L. S i t z r, Mitteilungen des Rumiinischen Instituts an der Universitiit in Wien
1 (1914), 292 i s1.
58 A!anisch u Die Erforschung der indogermanischen Sprachen 11/III, Strassburg
1917, 122; slicno i . Kretschmer, Revue internatioflale des etudes balkaniques 11.
5 9 A!anisch: r t v Reallexikon der Vorgeschichte 1 24 i sl.
60 26. Beiheft zur Zeitschrift fr romanische Philologie, 61 i s1.
61 Slav. naselenie v A!anii, Sofia 1930.

Instituts,

30
Slovena na istorijsk arbanask teritorij. Jedino tako moze se npr.
objasniti glasovni odnos izmed srpskog imena reke , i antickog imena Barbanna (Liv. XLIV 31, 3). Posredni olik nesm
njivo , od kojega slovenskim prelazom predakcenatskog tdeg
(kao npr. Solin od Salna) i za v (kao Motajica pored Motavica) postao srpskohl"v. olik Bojana62 , ali guitak -r- imen Barbanna
moze se objasniti jedino disimilacijom arbanaskog nazalnog r i labavog n63 J,
ona nesmnjivo pl"edslovenska, jer al"banaski rotacizam, koji se zasniva na akstickoj i fonetskoj istovetnosti labavog n i nazalnog r nije
obhvatio ni najstarije slovenske elemente arbana~kog jezika (v. 58).
Ni Parvanova teorija doseljenj Arbanasa iz Dakije nije odrziva ..
Evo zasro.
Iako Dakija, svedocanstv antickih izvora tracka jezicka
olast, arbanaski jezik osnovi nesmnjivo jedan tracki dijalekat,
Parvanova hipoteza mora da se odbaci zbog toga sto s arbanaskom
jezik tvrdene grcke pozajmljenice iz epohe koja daleko prethodi i najranijim latinskim ticajima na arbanaski jezik, Dakija ostala van
domaha grckih ticaja. Zbog istih razloga otpada i izarna panonska
hipoteza rmnskog filologa Philippide-a, koja i inace nije prihvatljiva
vec stoga sto Panonija pretkeltsko doba ila naseljena Ilirima, kako
tacno uoCio jos Gaspar v n Z u s s, ukazavsi na to da panonska
plemena Perustae i Desiates, koje pominje Strabo (3, 30) nose ista imena
kao i dalmatinska plemena koja pominje Velleius ( 15: Perustae et
Desiates Dalmatiae) i Plinije (nat hist. III 32): Mazaei et Desiates" 64
43. Za lokalizovanje ranije balkanske postojine potonjih AI"baasa
polazimo od ii da morala lezati severo od grcke jezicke:
olasti, odakle su u arbaaski jezik jedio mogli dopreti najstariji njegovi grcki elementi (v. 45). U potpunom odsustvu svakih istorijskih vesti,
jedini naci da se ta staroarbanaska olast, ili tacnije receno bar izvesne
tacke te olasti, lize odrede, przaju nam anticki predarbanaski toponimi ukoliko pod slovenskom koprenom d arbanaski foetski lik.
Takav jedan toponim bez sumnje Nis zbog toga sto se fonetski odnos
izmed antickog olika Naissos i srpskog olika Nis ne moze objasniti,
kako neki misle, slovenskim sredstvima, mada s moglo postati od s-}L,
jer se prelaz ai i u slovenskom vrsi samo na kraj reci, dok se on
lako objasnjava arbanaskom hiferezom predakcenatskog , kako to
tacno uocio jos k 165 , i s za ss ormalna arbanaska zamena.
Siguran primer s arban. s od s nahodi se u antickoj Dardaniji i u arbanaskom imen Shkupi, Cije svedoCi tome da su Arbanasi neposredno primili anticki olik Scupi, na sto ukazao Skok 66 Jos jedan
olik s arbanaskim s za s ocuvan u oliznjoj Peoniji u toponim Stip,
Ciji se odnos prema antickom imen Astios objasnjava pravilnim arbanaskim gitkom pocetnog _ (upor. arban. mik od lat. amicus) i prelazom
62
63
64
65
66

Upor. Skok, Zeitschrift fr Ortsnamenforschung, IV 205.

Upor. r i , Ime reke Bojane; Ramovsev zbornik, Lju!jana 1951.
Die Deutschen und die Nachbarstiimme.
Reallexikon der Vorgeschichte 1.
Zeitschrift fr Ortsnamenforschung.

31
krajnjeg u . Najjuznija tacka ranijeg arbanaskog naselja, koja se zasad
mogla utvrditi, jeste Ohrid, gde se takode odnos izmedu antickog imea
Lychnis, Lichnidos i sloveskog olika Ohrid moze objasniti jedio
arbaaskim posredovanjem, posto samo u arbaaskom jeziku n posle guturala prelazi u r (upor. r. grue: stid. gna i arocito r. (h)rek
"potiljak": od ievr. *khnak: germ. hnakki67
Prema svemu tome, raija balkanska postojina arbanaskog naroda
treba da Dardanija-Peonija, olasti koje su, sudeci ocuvanim imenima lica, u anticko doba ile ilirske, ne tracke68 Prema tome lokalizovanje tracko-arbanaskog elementa u tom sektoru predpostavlja pomeranje trackog elementa u staru ilirsku olast.
U istorijskim izvorima tom nema pomena, ali to potvrduju rezultati do kojih dosao t s u u svojoj vrlo iscrpnoj i minucioznoj analizi epigrafskog materijala, konstatovavsi tracansku infiltraciju
tih ilirskih olasti u nagloj ekspanziji Tracana, i to u relativo pozno
do , od 2 do veka nase ere69 Prema svemu tome moze se tvrditi da
su Dardanija i Peonija olasti u kojoj se odigravala prva arbanasko-ilirska
simioza jos u unutrasnjosti Balkanskog poluostrva.
44. Uticajem ilirskog supstrata objasnjava se izvestan broj ilirskih
reci u arbanaskom jeziku, ali dosada isu utvrdeni fonetski uticaji ilirskog
arbanaski jezik (iako vrlo mogucno da ih ima) prvenstveno stoga
sto su jezicki izvori ilirskog jezika krajnje oskudni70 Staro misljenje da
se arbanaski ft, fsh za lat. ct, (upor. luft od lat. Zcta, kofshe od lat.
) ima pripisati ilirskom uticaju' 71 na kojem u novije vreme insistira
. r t s h m r 72 neodrzivo i stoga sto se taj prelaz javlja samo u
arbanaskim recima latinskog porekla, dok se u genuinim arbanaskim
recima izvrsila asimilacija grupa kt, ks u t, s (upor. nat : lit. naktis
nasuprot luft od Zucta, pishe od ievr. *pikso - nasuprot kofshe od lat.
); 2. sto staroromanski (premletacki) dijalekti naseg jadranskog primorja ne znaju za tu promenu (upor. pjak(t)no "cesalj" od lat. pectine
na Krku, trakta "vrsta mreze" od lat. tracta, liksija "ced" od lat. lixiva
u Dubrovniku73 Varijante sa ks i ps u antickom imenu ostrva Cresa :
Crexi (Plinius 140) i Krepsa (Ptol III 16 i 13), na koje ukazuje
Kretschmer, ne potvrduju hipotezu ilirskom prelazu ks u ps, jer
u oliku Krepsa etimolosko (upor. arban. krep "kamen"), u Crexi
Upor A!anorum. Studien 1
Upor. . r t s h r, Einleitung in die Geschichte der griechischen Sprache.
69 Upor. Granifa de apus Tracilor u Annuarul Institutului de istorie nationalii,
Cluj, 1923, , 377-492.
70 Upor. t . r h , Wzburger Jahrbcher fr die Altertumswissenschaft
1 (1946) 171-174.
71 i t r, leinere Schriften 239; S h u h r d t, Vokalismus des Vulgarlateins 111 49.
72 Ditumija gjuhore indogiermane 1923 ...... ; Glotta XV 177.
73 pt u krc. kl):apto "8" analosko r sjapto "7" tkao grc. dijal. t "8"
(esto okt) zbog hepta "7", dubr. kopsa nije starodal. roanski refleks lat.
nego pozajica iz jezika u dubrovacku okolinu doseljenih Vlaha, kakvih i povise,
upor. u studiju Uzajamni odnosi balk. jezika, Beograd 1937, 17.
67
68

32

umesto krep-si (-si lokalni ilirski sufiks) ortografski hiperurbanizam,

kao npr. icse umesto ipse kod Svetonija74
45. Otvoreno pitanje da li su i koliko s na arbanaski jezik
uticali njegovoj ranijoj postojini, jos predrimsko vreme, ssedni
indoevropski jezici. Sto se starogrckog jezika tice, Ciji ticaj G.
r potpuno osporavao 75, posle glavnom promasenih poksaja
u g g - ovih76 , poslo za rkom da se u arbanaskom recnik utvrdi
izvestan broj starogrckih elemenata: r. k, tosk. mokr "mlinski
kamen" od grc. miikhana, od grc. pepon-os, sherp od grc. sfrphion
itd. 77 U najnovije vreme pokusao Pisani 78 da ticajem ssednog grckog
jezika na arbanaski na Balkanskom polostrv objasni dve arbanaske
fonetske crte: gitak iza oklziva (arban. der : stind. dvar, lit. dviiras,
stslov. dvor = ievr. *dhu-) i asimilacij Zn (arban. val : lit. wilna, stslov.
vUna - grc. le&b. stalla od stalnii), sto tesko verovati, jer se fonetske pojave ne nose tako lako iz ssednih jezika, kao sto to slcaj
sa recima tude kultre, kojih bl'oj arbanaskom, pogled na stal'ogrcke elemente, i onako vrlo malen.
46. Od ostalih indoevropskih jezika na severu Balkanskog pol
ostl'va u starije i novije vreme izvesn lg igrali su i iranski Skiti.
U vezi s tim sto s Arbanasi jezicki tako liski Tracanima, Pisani se
domislja da se dvostrka zamena indoevropskih palatala arbanaskom
(ievr. f : arban. s i th: sorr: lat. cornix - than: lat. cornus; g: arban.
zorr: lit. zarna dh!Jmb : slov. Z), grc. g6mphos) ima pripisati iranskom ti na tracko-arbanaski posredstvom Skita, koji s se, presavsi
Kavkaz oko 7 veka pre nase ere, nastanili u Juznoj Rsiji i preko svojih
zapadnih ogranaka pomesali sa prekodnavskim Tracanima79 hipoteza
ima da se odbaci, jer diferencijacija arbanaskih refleksa ievr. palatala
relativno vrlo recentna pojava, kako nam to jasno pokazje odnos izmed ar ban. vjedhul: rm. vjezure, arban. bardh : rm. barzii "roda",
iz kojega sledi: da s arbanaskom jezik, jos doba kada s r
mnski jezik sle najstarije arbanaske reCi, arbanaski refleksi indoevropskih palatala ili jos na fazi t'i, d'i; r. vezi s tim i rm. olik
cioarii (citaj -), koje pretpostavlja staroarban. tsorr (danas sorr) i stslov.
zaU, srphrv. zal-o od staroarban. dzal- (danas zall) : ievr. *gsl-u stir.
gall "kamen" (od gsla-), stvnem. kisil ,,sljunak".
Ni druga i poslednja crta na kojoj insistira Pi&ani, vezivanja prideva odnosno imenice genitivnog karaktera i imenice m i takode
ne pretstavlja nek "savrsen arbanasko-iransk analogij". Arbanaski
preponirani clan i ( mal i larte, ir i mbretit itd.) u stvari demon74 Upor. moju raspravu ilirskim tragovima: Juinoslovenski filolog 11 (1921)
50 i sl.; N. k 1, Indogermanisches Jahrbuch IX (1922) 64 Th. i d n, Dacoromania
11 (1922) 444; . S k k, Revu!! linguistique romaine (1926) 267; . r m t t i,
Saggio di antica toponomastica mediterranea 1926, 32; R i h n k r n, Berliner
Beitriige zur romanischen Philologie (1939) 79 i sl.
7 5 Alhanesische Studien IV 45.
76 Bezzenberger Beitriige zur Kunde der indogermanischen Sprachen XVIII 1888 i sl.
77 Indogermanische Forschungen XXVI 1 i sl.
78 Melanges Henri Gregoire 11 527 i sl.
79 . . 536.

33

strativ (iev. *is "onaj" v. gore), i per&. mard i chube, asp i mard
na staroiransko bacivanje relativne zamenice izmed imenice
i prideva, odnosno atritivnog genitiva (r. stpers. xcac(jm tyam
Naditabairahya "vojsk k Naditabera", avest. azim yim s garm
"zmij k proZderacic konja, Mi&ro vouru gaoyaitis "Mitra
k i posednik ogromnih polja ").

nadovezje

v
UICAJI

PREDINDOEVROPSKOG SUPSTRATA

47. Spstanje lndoevropljana sa severa na Balkansko polostrvo

pada rano predistorijsko doba. Arheolozi smatraj da s r,e Grci doselili na balkanski g pocetkom drgog milenija pre n. ., za njima
Iliri i Tracani, od kojih s prvi zapremili zapad, drgi istok severnog
dela Balkanskog polostrva. Vrlo tesko tacnije odrediti doba njihovog
doseljenja pogotovo stoga sto se ono, vrlo verovatno, nije izvrsilo odjednom, nego etapama, kao sto nesmnjivo slcaj sa seobama Grka
njihov nov postojin.
U doba kada s se Indoevropljani doselili na Balkansko polostrvo
ilo ono nastanjeno starincima, ciji jezik vrsio osetan ticaj na jezike

tih doseljenih naroda, sto se ogleda citavom jednom niz fonetskih i

morfoloskih pojava, koje itno oddaraj od indoevropskog jezickog tipa,
narocito recnik. Utvrdivanje tih ticaja vrlo teska stvar, jer s
nam jezici tih starinaca vrlo malo poznati. Svi do&ada pronadeni jezicki
spomenici predindoevropskih naroda na Balkanskom polostrv odreda
s iz egejske olasti, njihovo izcavanje jos vek zacecima. Kritskih natpisa minojskom figralnom i linearnom pism iz 2. milenija
pre n. . ima poveliki broj, ali oni jos nis desifrovani. Formla kli
njanja bolesti, pisana na jednom papirs, koji se v London, moze
se procitati, ali dosadasnji poksaji prevodenja tog teksta nis ni najmanje bedljivi. Sem tih, stvari jos neispitanih jezickih izvora, toj
oJasti ima jos cetiri natpisa: dvostrki natpis na jednoj steni sa poprsjem ratnika na ostrv Lemnos i tri natpisa iz Praisona istocnom
del Krita, svi grckom alfabet 5. i 4. veka pre n. . Jezik ovih natpisa
poddara se sa etrurskim Italiji i pripisje se s pravom Tyrsenima,
koji s Tkididov svedocanstv ziveli na Lemnos, koje Homer
zove Pelasgi. se ime spocetka odnosilo samo na staro stanovnistvo
tesalske ravni{;e, koje s doseljeni Grci tako nazvali njihovom prei
valist (Pelag-skoi od pelagos "ravnica"), kasnije s pisci to ime prosirili na ostala zatecena starosedilacka plemena, tako da Tkidid med
Pelasge r i Tyrsene. On naisao na njihove tragove Plakiji i
na Helespont i severno od Chalkidike, gde tvrdio i svoje pelasgi&ke
Tirsene, kojih jezik on naziva varvarskim, iz cega pak sledi: da jezik
tog prastanovnistva i srodan za tyrrenskim, tim i za etrrskim.
Drgi, vrlo znacajan, izvor za odredivanje srodnickih veza predindoevropskog stanovnistva na Balkanskom polostrv t n m as t i k , jer se toponimi - i to toponimi najsirem smisl reei, dakle
imena reka, jezera i brda, predela i naselja - porno odrzavaj i posle
3 Istorija arbanaskog jezika

34

asimilacije ranijeg stanovnistva. Put izucavanju tih predindoevropskih

toponima utro , ravno pre jedan vek, komparatista . F. Pott, utvrdivsi podudaranje r.ufiksa -nth- u grckim toponimima i sufiksa -nd-u toponimima Male Azije 80 Znacajan korak unapred ucinio za tim . u 1i
u svom de1u predgrckom natpisu na Lemnosu, utvrdivsi predgrckomaloazijski sufiks -s(s)- 81 Ucestanost toponima s tim karakteristicnim
sufikr.ima - vrlo cesto i sa istim osnovama - u Kariji, Likiji i
Lidiji i egejskoj olasti dovela u nauci do predstave srodnosti jezika Etruraca-Pelasga u Evropi: Karijaca, Likijaca i Lidijaca u 1
Aziji. kada F. r m n 1 u svom osvrtu na Pau1ijevo delo (Archiv
fiir Anthropologie 1890, 251 i sl.) u tu grupu predindoevropskih jezika,
koje. on naziva a1arodskim, svrstao i juznokavkaske dijalekte, elamiski,
kosejski i hattidski u Aziji, i retski, ligurski i ierski u Evropi, u 1i
u drugom tomu svoje knjige posvecene natpisu na Lemnosu (1894)
pristupio analizi svih tih jezika, i smatrajuci utvrdenim jezicko srodstvo
Etruscana i 1emniskih Pe1asga, ustvrdio vel'oVatnost srodstva etrurskog,
karijskog, lidijskog, likijskog i elamiskog, juznokavkaskog, retskog, ligurskog i ierskog jezika. Jos siru grupu obuhvataju izucavanja . s t i r ,
pocev od njegovih Beitrage zur alarodischen Sprachwissenschaft ( 19 21 ),
koje otval'aju novu epohu mediteranske i pa1eoevropske lingvistike utvrdivanjem osnovnog akcenatskog sistema koje odreduje ovo mediteranskopaleoevropsko jezicko srodstvo 82 Iako jasno da u toj ogromnoj
olasti ilo i moralo iti i pomeranja i pres1ojavanja, kakvih ima u
svakoj grupi srodnih jezika, proi1o se za pos1ednje tri decenije u nauci
saznanje da prvoitno postojala jedna neindoevropska etnicko-lingvisticka
povezanost od Kavkaza do Pirineja. Od ovog ogromnog mosta ostala su
dva krajnja stuba, izmakla talasima indoevropskih doseljenika, koji su
tokom vremena preslojili sve ostalo: kavkaski na istoku i baskiski, nova
faza ierskog jezika, na zapadu.
48. U tu mediteransku olast u1azi bez ikakve sumnje i severni
Ba1kan, gde i1 ranija postojina Arbanasa, gde se, ko1iko na istoku
toliko na zapadu, javljaju stari toponimi obrazovani mediteranskim sufiksima kao npr. -s(s)-, upor. Arnissa (kod Draca), Naissus (u Dardaniji),
Turissa (u Makedoniji), Almissa (u Dalmaciji), koji opstemediteranski
(upor. Larissa u Grckoj i centralnoj Italiji, Erbessos na Siciliji, lturissa,
Segissa, Salpessa na Pirenejskom poluostrvu) i1i - ua u imenima gradova kao Budua ~danas Budva): Malua (u Dakiji) (upor. lig. Genua i ier.
Ascua, Burdua, Cartua itd.), - u predindoevropskom imenu reke
Bojane Barbanna (upor. identicno ime francuske reke Barbanne i staro
reke Ser,nane - Sermanna). isto vazi i u pog1edu na sufiks -sta u
predi1irskom imenu Siska - Segesta (upor. Segesta na Siciliji i 1igursko
ime mesta Segesta, danas Sestri di Levante), tracki sufiks -esc (upor.
Drabescos, Garescos: ier. Comenesci gens, Edesco itd.), morfem u epir.
Kassopoi i kavkaski p1uralni sufiks - - u Kaspioi, elam. Mata- "Die Personennamen und ihre Entstehungsten auch unta Bercksichtigug der
1853, drugo izdanje 1859 str. 451.
81 Eine vorgriechische Inschrift von Lemnos I 1886.
82 Upor. narocito . r m t t i, Saggio di antica toponomastica mediterl'anea: Arhiv za arban. star. (1926) l-16; 2 izd. Studi etruschi Vl.
80

Ortsamen

35
dijci" itd. Stavise, izvesni sfiksi, koji s se doskora smatrali kao tipicni indoevropski sfiksi, svojstveni trackom i ilirskom jezik, razotkrili
s se kao mediteranski, r. npr. ! ( Istri), Salona ( Dalmaciji)
i lig. Dertona, ili sfiks -nt (pred)ilirskim imenima mesta, kojim se
oznacava pripadnost, ssedstvo, geografski polozaj (r. npr. ilirsko
ime mesta Tarent jznoj Italiji izvedeno m -nt od imena oliznje
reke Tara, koje se n~ da odvajati od egejskog -nd ni od -nt ligrskom.
(Pergantio, Joventio mois, Bergontium), ni od -nt i -nd toponimima
Ierskog polostrva kao npr. Cascantum,. Lucurgentum, Saguntum i Curanda
Asturiji, Gerunda (izmed Barcelone i Pirineja) itd. Pored tih sfiksa
za mediteransko pripadnistvo predilirskog i predtrackog jezika govore
nepoitno i identicni toponimi, npr. sem pomentih imena reka Barbanna
i Tara, i imena Segesta, i ilir. Astura (izmed Norika i Panonije), trac.
Bela-stura-s, ime pritoke reke. Severnoj Italiji Stura i ime reke Astura
na Ierskom polostrv, ilir. Arba (danas Rab) severnom Jadran
i Arblon oros na Krit, maked. Turissa i ier. lturrisa, tracko ime reke
Almus ( Moesia inferior = danas Lom), ligur. Alma, ilir. ime mesta
Celeia (danas Celje Sloveniji) i ligrsko plemensko ime Celeiates itd. itd.
Znacajno , vezi s tim, da se mnogobrojnim slcajevima moze
protmaciti i predindoevropska osnova toponima m mediteranskih
apelativa, 1. npr. maked. Turissa, ier. lturissa: bask. iturri "izvor",
ilir. Asemos (danas arban. Ishmi), tracko ime reke Asamos (danas s),
koje mora da znaCi "Kamenica" zbog predgrc. asdm-inth-os "kamena
kpka", koje predindoevropsko ne samo zbog sfiksa -inth, nego i
zbog istovetnosti osnove ocvane smerskom apelativ asam "kamena
posda za vod"s.

49. koliko i malen broj od antickih pisaca zabelezenih trackih

i ilirskih reCi, medj njima nahodi se izvestan niz reCi koje s nesm
njivo mediteranskog porekla, kao npr. tracki salia "kozja trava": ligr.
saliunca84 i1i ilir. lat. mannus (od mandus) "konjic", mesapsko-ilirsko ime
bozanstva Jupiter Menzana, kome s se zrtvovali konji, arban. mrtz osk.
mz "zdrebe", mtJze : (tosk. z "zdreica": bask. mando ,;mazgov")85
Zato samo sei razmljivo da recnik arbanaskog jezika, jos
sadasnjem stanj etimoloskih ispitivanja, tvrden poveci broj predindoevropskih relikata, kakvi s npr. arban. ardhi: bask. ardao "vino",
isht: bask. buztan; bren: ier.-rom. brenia ( span. breiia); gashrr:
bask. gastera, - karp: bask. karbhe; krmill (sa i od ) : predgrc. akramylla, - kordn: bask. arraim karri; ! : bask. mall; sheg bask. sagar
"k'', kavk. zalJar; sh-kab: etr. kapys; sh-kurre: bask. ez-kurr itd. itd. 86
Tim ticajima predindoevropskog spstrata na arbanaski jezik ima
se svakako pripisati i gitak izvesnih starih indoevropskih reci arbanaskom jezik. Tako prastar indoevropsk rec za sina * sunus (v. 15)
83 Tim ptem dario , pogled na erski, jos W. von m 1 t, Pr/ung
der Untersuchungen r die Urbewohner Hispaniens vermittelst der Vaskischen Sprach,
Berlin 1821. Za Asamos r. Ostir, Arhiv za arJ?an. star. .
8 4 s t i r, Arhiv za arban. stm. .
.
8 Upor. G. r, Etymologisches Worterbuch der a/anesischen Sprache 276;
S h r d r, Reallexikon 623.
86 Upor. . r m t ti, Le origini della lingua basca, ologna 1925, 154 i
sl. i naroCito s t i r, Beitriige, passim.

3*

odmenio nazjv bir, aziv za kcer *dugh 1 tr (v. 15) naziv i koji
i na ilirskim natpisima (venet. blla, mesap-ilir. ilia). Tim istim
uticajima objasnjava se vr1o verovato sto arbanaskom jezik motr ne
znaci kao ostalim indoevropskim jezicima "mati" nego "sestra", jer
na porodicn termino1ogij arbaask vrsio ticaj mediteranski matrijarha1ni sistem, koji se tako jasno ogleda i tragovima couvade. Meditera
skim ticajima objasnjavaj se i tragovi vigezima1hog sistema brojenja
(dy zet, tri zet, kater zet = 2 20, 20, 4 20) kao i najdaljenijem
istok alarodske jezicke o1asti, smerskom jezik (ni- min "40 = 20 2,
ninn-u "50'' = ni - in "20 2" + "10") i ajkrajnjem zapad, baskijskom berr-ogei "2 20". S tim intensivnim ticajima potpnom
sk1ad i artiklatorno dejstvo spstrata, zamena medija sa tenis fortis,
koja i ilirska, koja potseca na etrurski, i pa1ata1izacija , , , ,
(preko *) i (v. 31). Nije isk1jceno da tracko-arbanaski pre]az
kt t (v. 28) mediteranski, jer i etrrski ( utave), sigrno i
ierski, kao sto se vidi tome sto se Spaniji keltska imena kao Ambactus javljaj 1ik Ambatus, i kritski, gde -tt- zamea starog -kt-.
ahodimo

VI
LAINSKOROMANSKA

50. Latinskoromanski d arbanaskom recnik toliki da

onoj fazi alanologije u kojoj nacno ispitivanje arbanaskog jezika,
cilj raspoznavanja geninog arbanaskog jezickog tipa, stajalo znak
izdvajanja stranih elemenata, znacaj latinsko-romanskih ticaja na arbaaski jezik toliko precenje da ovaj smatra mesovitimjezikom pravom
smisl reci, tj. "poluromaskim jezikom", i to ne samo pogled
recik g i pogled gv gramatik, i to narocito morfologij. Tim pravcem dario , fatalo, i &am Fraz , koji bas
na osnov izvesih morfoloskih kriterija tvrdio idoevropski karakter
arbanaskog jezika87 , Gstav r, idci tim tragom, dokazivao
ogromni latinski uticaj u specijalnoj raspravi arbanaskoj morfo1ogiji 88
i obradi latinskih e1emeata arbanaskog jezika prvom izdanj
G r r- ova Grndriss der romanischen Philologie.
latiski pravac potist vec pod kraj 19. veka kritickim
stavom koji prema m zazeo danski romanist i balkanolog S nf 1d - s n89 i obrtom koji njegov zemljak, komparatist Holger
d r s izvrsio u pitanj karaktera banaske morfologije svojim
raspravama posvecenim istorijskogramatickim pro1emima arbanaskog jezika i u vd u svoj fundaental stdij 1abiskom dijalekt 90
87 Ober das A!anische in seinen verwandschaftlichen Beziehungen, Abhandlungen
der Preussi5chen Akad. der Wissenschaften, Phil. hist. Kl. 1854.
88 Miscellanea di filologia linguistica in memoria di N. Caix U. . Canello,
Firenze 1886, 103 i sl.
89 Nordisk tidskrift for filo/ogi 3 r. 105 i sl.
90 A/anesischJ Texte mit G/ossar, Leipzig 1895 (Abhandlungen der Siichsischen
Gesellschaft der Wissenschaft<;~n, Phil.-ling. !. 153).

37
U r- L ti k - ovoj preradi pomenute Meyerove obrade latinskih
elemenata arbanaskog jezika u drugom izdanju Groberova Grundrissa
(Strassburg 1907) klonjeni s, sem jednog jedinog slcaja svi latinizmi
koje arbanaskoj morfologiji zastpao G. r, odbaceno i
ov n latinskom porekl aorista na -va (kndova: lat.
cantiibam). d r s n ovim dopnama ovog Meyer-Ltibke-ova dela91
otpalo i misljenje da su citavi modalni sistemi (kao npr. optativ aorista)
i arbanaskom jezik najbrojnija verbalna kategorija na - latinskog
porekla. Krajnji rezltat do kojega dolazi Pedersen jeste da u arbanaskoj
fleksiji latinskih uticaja uopste nema. I to neosporno.
Iako Meyer precenio latinski uticaj u arbanaskoj tvori reci (
2-om del svojih I. Stdien92 , svojoj gramatici 93 i u svom etimoloskom recnik arbanaskog jezika94 ), izvesni latinski ticaji na tvorb
arbanaskih reci ipak s neosporni. Ovamo spada iskljCivo mali broj latinskih sfiksa (kao - arius), ali se i on mora smanjiti. Jos Pedersen 9 ~>
za arbanaski- jezik revindicirao obrazovanja na -:, Jokl prefiks s, (od
ievr. *) i sfiks -s, -z 96 , sam utvrdio da i -one genini arbanaski sfiks 97
tJ s i n t k s i, koja jos vek predstavlja najmanje obraden olast
arbanaskog jezika, staroj koncepciji dvojnom karakter arbanaskog kao
"poiuromanskog jezika" vraca se Lambertz svome rad hipoteticnoj recenici 98 , gubeCi pri tome iz vida da sintaksicka arbanaskoromanska pod.daranja ne impliciraj romansko poreklo. i to tim manje
sto se ta "arbaasko-romanska poddaranja" nahode i u vanbalkanskim
slovenskim jezicima (rskom i ceskom), i nemackom jezik.
polostrv razvila s se dva romanska jezika:
njegovoj 99 i "dalmatski" tj. indigeni (predmletacki) jezik istocne obale jadranskog primorja koji se grad Krk odrzavao do kraja 19. veka, dalmatinskim gradovima do pred k
srednjega veka100 Romanski se govorilo i gradovima severne Alanije,
gde se poslednji Romani pominj Drist jos pred kraj srednjeg veka101
Stoga se samo sei m pitaje: koji polozaj arbanasko-romanskog
prema rmnskom s jedne, i primorskoromanskom s drge strane.

51. Na Balkanskom

rmnski utrasnjosti

52. Crte, zajednicke svem balkaskom latinitetu odreda s rh i n , to s: 1. cuvanje medvokalnih latinskih --, -t-, --, -s(npr. rm. -ata, abano-rom:. -t, jdalm. -ata, krc, -u6ta od lat. -ata
Jahresberichte r die Fortschritte der romanischen Philologie IX/1, 206 i sl
Sitzungsberichte der Wiener Akad., P]1il.-hist. Cl. 107/I, 188493 Kurzgefasste Grammatik d?r a!anischen Sprache, Leipzig 1888.
94 Etymologisches Worterbuch der a!anesischen Sprache, Strassbrg, 1891.
95 . . 212_
96 Studien zur a!anischen Etymologie und Wortblldung G. 112 i sl.
97 A!anorum. Stud. 1. Upor. i r i m r, Slavia 11.
98 Indogermanische Forschungen XXXIV, i sl.
99 U tome se dana5 slaz svi, i pristalice teorije kontinitet ostatka r
mn;kog zivlja Dakiji i posle Aurelianove evakacije stanovnistva, r. . G am i 11 s h g, Zur Herkunftsfrage der Rumanen.
100 . r t 1 i, Das Dalmatische, 1 131-133.
101 . S f f 1 , Statuta Drivasti (Bi!ioteka Arhiva za ~rban. star. knj. 4).
91
92

38

itd.), 2. guitak krajnjeg ~s, koji pretstavlja jednu latirisku inovaciju102

Meyer-Liibke-ovo misljenje da lat. -s ilo ocuvano u doba kada su u
arbanaski jezik usli najstariji njegovi latinski elementi sasvim neodrzivo.
Ono se zasniva na pretpostavci da u arban. rreb od lat. ram(u)s
prelazni glas izmedu i s 103 , g u arban. peng umetanjem g izmedu n
(Jat. pinnus od pignus) i s posle ispadanja -u- 104, sto nemoguce, kako
pokazuje arban. (dijal.) sheng od lat. neu truma signum, gde ne moze
iti govora krajnjem -s. Primeri kao staro arban. treb: grc, tr,
l od arap. l pokazuju jasno da krajnje - nije prelazan glas,
nego da u arbanaskom jeziku nastalo duljenje krajnjeg - otpadanju etimoloskog krajnjeg vokala, se onda izvrsila disimilacija -
u -, isto kao u arban. pelind-i od slov. pelin, gde produzeno disimilovano u nd zato sto to dugo n ilo druge prirode, jer etimolosko gn, sbog velarnog karaktera glasa g pred n, jos u latinskom jeziku
preslo u nn 105 Put od do ng i opet disimilacija106
Zajednickih prarumun~ko-dalmatskih -alanoromanskih i n v cij ,
medutim, nema. takva smatrala se za dugo labljalizacija velara u
latinskim grupama ct i (ks) u arban. luft, rum. luptii ( = lat. lcta)
dalm. vapto "8", rum. opt (lat. octo), arban. kofsh, rum. coapSii, slov.-rom.
(Dubrovnik) Kopsa107 , sto medutim ne stoji, jer pt u dalm. vapto analosko prema siapto "7" ( = lat. septe), srp. kopsa pozajmljenica iz
jezika vlaskih stocara. U starodalmatskom grupe kt, ks ili su ocuvane
(v. 44) ili prelaze u -it, -is, - upor. ldjte ( = lat. lactes), froit ( = lat.
frctus) u krckom dijalektu dalm. traita ( = lat. tracta) na Peljescu i ime
ostrvca Maisan, nazvanog crkvici sv. Maksima ( = lat. is) sa
romanskim is od lat. x(ks), slovenskim prelazom i u i cakavskim prelazom krajnjeg - u n (~akavski govorin: stokavski govori) 108 u romanskim elementima arbanaskog jezika pored ft za lat. -ct javlja se i it,
~ upor. npr. drejt od lat. directus, trajton (od lat. tractare), starban.
fryit (Cuneus prophetarum) od lat. frctus, dok su u rumunskom pt, ps
d i n zamena latinskih grupa ct, , upor. rum. drept = lat. directus, frupt = lat. frctus. Misljenje da dvojakost arbanaskih refleksa
lat. ct, uslovljena bojom prethodnih vokala, tj. da se k pred t, s posle
palatalnih vokala palatalizuje, posle laijalnih prelazi u laijal 109 nije u
skladu sa jezickom gradom arbanaskom (upor. geg. d!ftoj, tosk. dfton od
lat. dictare), tako isto ni tvrdnja da se ct posle javlja samo it 110
Upor. G. h 1, Introduction / chronologie du latin vulgaire.
G r r' s Grundriss der romanischen Philologie 2 1050 ( 34); tako isli
i k1, Linguistisch-kulturhistorische Untersuchungen aus dem Bereich des Alhanischen ;
Arhiv za arban. starinu 1.
14 /. n g. : Arhiv za arban. starinu 205-206.
105 Upor. L u n n- f n n, Lateinische Grammatik 57.
106 Upor. Uzajamni odnosi balkanskih jezika I 16. Za disimilaciju - -nn -nd
upor. . V s r, Studin zur a/anesischen Wortforschung.
107 . r t 1 i, Das Dalmatische 1 297; S. u s r i u, Locul limbli romine
intre Zlmblle romanice 27; S k k, Zeitschrift fr roman. ,Philol. LIV, 424; v. W r tb u r g, Die Ausg/iederung der romanischen Sprachen, id. L Vl.
108 r i , Juinoslovenski filolog (1922-23) 209; Uzajamni odnosi 21.
109 Upor. v. Et t r, Beihefte zur Zeitschrift fr romanische Philologie XXVI,
1; r - L ti k , Mitteilungen des rumiinischen Instituts 1; S n f 1 d, Linguistique
balcanique, 29; k 1, Revue internationale des etudes balkaniques 64 i s1.
102

103

110

k1

; .

39
(upor. t(r)aftar "levak" od lat. tractarium pored trajt6j "zacinjam jelo"
od latinskog tractare). mojem misljenju zamena grupe kt, ks sa ji, fsh
u arbanaskim recima latinskog porekla ranija, zamena it, is novija.
znaci da su morala postojati dva hronoloski i geografski odvojena
sloja romanskih elemenata u arbanaskom jeziku, prvi sa ft, fsh u starijoj
postojini arbanaskoj u unutrasnjosti Balkanskog poluostrva (v. 49) u
simiozi sa romanskim elementom u kojoj se formirao rumunski narod i
jezik, i drugi sa it, is - u novijem kontaktu Arbanasa sa primorskim
Romanima posle spustanja Arbanasa na pimorje, koje se danas opcenito
smatra poznim arbanaskim naseljem111 Grupi ft u arbanaskom (t(r )aftar,
koftor, kao i fsh u kofshe, odgovara fonetska zamena pt, ps tih grupa u
prarumunskom jeziku (upor. rum. treapta = lat. trajecta, cuptor = lat.
coctorium, coapsii = lat. ), refleks it za lat. ct (u starb. fryit = lat.
fructu, arban. dreite = lat. directus, trajtofz = lat. tractare, pajtoj = lat.
pactare) starodalm. zameni it u krc. froit = lat. frctus, laite = lat. Zactes,
jdalm. traita = lat. tracta. u prilog ovoga shvatanja govori i to sto su i
odstupanja u prvom, prarumunsko-arbanaskom sloju identicna,- upor. sh
(mesto fsh) u arban. lsh6j i s (mesto -ps) u rum. lasa (od lat. laxare)
(mesto ft) u arban. fluturon i rum. t (mesto .ft) u rum. /Zutura ( = lat.
fluctulare). Karakteristicno u vezi s tim podudaranjem i to sto u arbanaskom jeziku latinskoj grupi -nct - u izvesnim recima odgovara -mtisto kao u rumunskom (upor. arban. gjymtyr = lat. junctura - rum.
umt = lat. unctus) nasuprot -nt- u arban. shnt, dalm. suont od lat. sanctus.
U dvojakosti refleksa latinskih grupa velar + dental ogleda se, vrlo
verovatno, uticaj razlicitih supstrata: ilirskog na jadranskom primorju i
tracko-arbanaskog u unutrasnjosti Balkanskog poluostrva. Posredna faza
izmedu lat. ct i primorskoromanskog it ila zacelo ht, ona ocuvana u imenu bozice Rehtia (Este): lat. rectus, grc. orekt6s112 . S druge
strane, zamena velara pred t laijaJima, objasnjava & reakcijom arbanaskotrackog jezika, gde su ievr. grupe kt, ks ile vec u predlatinsko doba
uprostene (v. 44) protiv jedne tom jeziku neoicne grupe 113 Da grupa
ct nije ila podnosljiva tracko-arbanaskom supstratu na kojemu se razvio
prarumunski jezik pokazuje jasno matateza lat. pecten u kepten, na koje
se svodi rumunski dijalekatski olik captir114
53. Dvojakost romanskog sloja, kontinentalnog i primorskog, ogJeda
se i u drugim crtama. Jedino tako moze se objasniti sto u nekim recima
latinskog porekla lat. ostaje neizmenjeno, isto kao u rumunskom jeziku
(upor. arban. shtrat, rum. strat = lat. stratum), dok u drugim lat.
111 k 1, A/aner u r t v m Reallexikon der Vorgeschichte 1 90; .
V s m r, Zeitschrift fr slav. Philol. V 280.
112 Upor. . V t t r, Messapische und venetische Wortdeutuhgen: Glotta (1931)
39 i 73.
113 r- L ii k ,
Mitteilungen des rumiinischen Instituts l; R s t t i
Bulletin linguistique (1935) 74.
114 Upor. m Uzajamni odnosi 31. Najnoviji pokusaj . V i 11 n t ,
Bulletin linguistique XIV (1946) 8 i s1. da utvrdi xt kao posrednu fazu izmedu 1at. ct
i rum. pt potpuno promasen. Bugarsko ime Doxs. i doxtor "uzglav1je" na koje se
on poziva, nisu refleksi 1at. reCi dux i *ductifirius, nego staroturske bugarske pozajmljenice doxs "vepar" i do&dor "uzglav1je" na koje poodavno ukazao . i k k l ,
Journ. Soc. Finno-ougr. N 33, 11 i sl.

40
zamenjeno sa , isto kao u juznodalmatskom, - upor. arban. qytet = lat.
civitate, mbret = lat. imperdtor, hesht lat. hasta - dalm. lena = lat. lana,
= lat. (ae)ramen, = lat. , chesa = lat. casa. dvojakost
romanskog sloja u arbanaskom jeziku, prarumunskog i primorskoromanskog, ogleda se jasno i u dvostrukim refleksima lat. . U rumunskom
jeziku ocuvala se kvalitativna razlika izmedu lat. (klas. lat. ) i 6 (klas.
lat. ), upor. rum. buca ( = lat. ) : nod ( = lat. ndus). S tim se
potpno poklapa alan. buk i nej, (sa od Q), ali u romanskim elementima arbanaskog jezika ima vise pouzdanih primera kojima latinskom odgovara Q: zmojle = lat. exmlgia, gro.ft = lat. crpta, isto kao
vulgarnolatinskim refleksima natpisima rimske Dalmacije (avoncolo = klas. lat. avunculo CIL III 8465 Narona) i izmrlom dalmatskom
jeziku, gde s refleksi lat. i sa vrlo poznom diftongacijom u au
isti: nduk "orah" = lat. , jaura "cas" = lat. hora.
54. Tom dvojakosc romanskog sloja arbanaskom jezik objasnjavaju se, najzad, i stara leksicka poddaranja izmed starodalmatskog i
arbanasko-romanskog, s jedne, i arbanaskoromaskog i rmnskog s druge
strane. Tako rm. creier, arban. krie ocuvan stari latiski olik
cerebrum, koji u starodalmatskom odmenio noviji, prosirei olik cerebellum = krc. karvidl; rm. cuscru i arba-r )ill. krushk svode se na lat.
c6nsocer nasprot dalm. konsegro (Das Dalmatische I 279, 268, 407)
od lat. cons6cer. U vezi s tim dvostrkim slojem romanizania u arbanaskom jeziku vrlo znacaje su, najposle i karakteif>tice, promene za
cenja latif>kih i koje s ograicene samo na munski i abanaski,
kao r. um. cuvint ", govor", r. kuvend ( = lat. conventus) za
azlik od lat. parabula stdalm. palaure (Krk); u. i m. drac
"davc"; arban. dreq od lat. draco "zmaj", um. merge "hodati"; arban.
mrgonj "udaljavati 8" od lat. mergere "touti", koje Puscai vrlo
duhovito dovodi vez sa cobanskim silazenjem s brda u 'ctolinu; rm.
padure: arban. pyll (odpe(d)ylle od metatetickog vlgarolatiskog oiika
padule zbog znaceja "sma" ne "bara" kao dalm.), koji s ukazju
na to da s specifice topografske pilike, zajedicke precima Arbaasa
i Rumna, mogle omogCiti ovu karakteristic sematicku mn. U
te sematicke arbaasko-mnske paalele id jos: arban. kuj: m.
cuiu od lat. cuneus; . kursej, m. r "stedeti" od lat. curtiare
"skratiti", n. vner, . venin "zuc" od . venenum "otrov"; arban.
urrej; rum. uri "mrzeti" od lat. horrere "iti krfit"; r. flqin:
rum. / "vilica" od lat. falx "kosa"; arban. shesh: rm. es "ravnica"
od lat. sessum "sediste"; arban. qert6i: m. certd od lat. certare "boriti se"; verbali spstativi . qart: uw. cearti'i; r. shkret,
rum. secret "pst" od lat. ~ecretus; . shalt : rm. ale "slaine"
od lat. sella "stolica"; r. m?ngoi: m. manecd "raniti" od lat.
manicare itd. itd. sematicki paralelizam, slovlje s1arom arbanaskoparmuskom simiozom, ogleda se i arbaaskom kalkiaju umskih
znacenja, r. . arb. vjet u z "posle godie" i m. an
adverijaloj potrei (lat. anno) tom istom znacenj.
55. Tom starom

arbanasko-rmuskom simiozom objasnjavaj

se

rmunske pozajmljenice iz staroarbaaskog jezika, upor. arban. brez ( od

bren-z): rum. brau; arban. buz: rum. budza; arban. bung: rum. bunge

41

"suma od bunja"; arban. dhall: rum. zard "zgrusano mleko"; arban.

fshat: rum. fsat "selo"; arban. sh :. um. $ "sta.rac, ded" fem.
d "", arban. ushk: rum. urcoin; arban. thubull: istrrum.
sabur, makrum. stibure, megl. sr;buri; arban. bredh: rum. brad (novi
singularni olik napravljen prema pluralu r ugledu na reci sa singularnim -d, .pluralom na -zi, (G r u r, Romania LIII 383); arban
odhull: rum. aziire "grasak" itd., itd. Za tacnost hronoloske ocene
ovih arbanasko-rumunskih isoglosa treba drzati u vidu da se nahode u
svima, u)storijsko doba vec odvojenim, rumun~kim dijalektima, i~a se
stoga mora zakljuCiti: qa se arbanaski uticaj na rumunski jezik vrsio jos
u rano prarumunsko doba. S tim se potpuno slaze i fakat,_ da su se u
rumunskom jeziku ocuvale arbanaske reci njihovom praarbanaskom fonetskom liku, (rum. azare sa starim koje u arban. evoluiralo u :
modhll), odnosno sto su one prosle kroz; iste promene kao i rumunske
reci latinskog porekla, upor. r = rum. brf kao 1at. frenu =
rum. fri.
56. Potpuno u skladu sa ucenjem ranoj arbanasko-rumun~koj
u unutrasnjosti Balkana i okolnost sto u primorskim staroromanskim dijalektima nema traga starim arbanasko-rumunskim jezickim
crtama. Od fonetskih ovamo spadaju, sem laijalizacije k pred t, s
(v. 44, 52) podjednaka sudina krajnjih vokala (- o~taje, se reducira u arban. = rum. , -i, -, - otpadaju) i podjednaki razvikatk
pred n, koji sigurno nije romanski ;115 u tvori reci podudarnost brojeva:
rum. !- trei -! i arban. i -tre - t, zbog kojih i rum. - spre - zece
"11" i dazeci "12" iti gradeni uzoru na arbanaski, ne slovenski,l1 6
sufiks onia za obrazovanje feminina od imenica muskog roda (ujk
- ujkanje, rum. rs "medved" - rsoaie "medvedica" od starijega, u
meglenskom dijalektu ocuvanog olika soand) ;117 arban. -shor: rum.
-(i)or 118 i paralelizam arbanaskcg sufiksa -k i q (-ok i oq) i rumunskog
- i , 119 u sintaksi rumunski infinitiv sa prethodnim uzoru
na arbanasku (gegijsku) upotrebu glagolske imenice, obrazovane od besclanog participa perfek sa prethdnim za infinitiv (rum. miinca:
arban. htingr), uopstavanje glagola "imati" kao pomocnog glagola
u proslim slozenim vremenima. (arban. ka vdek: rum. urit), koje
naprotiv iti romanskog porekla, kako pokazuje jednako uopstavanje u
juznoitalijanskim dijalektimai 2o itd.
simiozi

57. U zajednicke arbanasko-rumunske crte neki ubrajaju i postponovani clan, koji u arbanaskom zacelo nije romanskog porekla (v. 35),
ni u rumunskom arbanaskog porekla, iako izvesna uzajamna veza ipak
postoji. U novije veme G r u potpuno odvaja rumunski postponovani
115 Upor. Gamillscheg Zeitschrift fr romanische Philo!Jgie XLVIII 480.U ove zajednicke arbanasko-rumunske vokalske crte neki ubrajaju i redukciju nenaglasenog . Ali kako ona obuhvata i arbanaske reci italijanskog porekla, pre iti
da ta redukcija recentna pojava, nego da trajala do te tako pozne epohe.
116 U por. r - L ii k , Rumanisch und Romanisch. 26.
117 U por. r i , A!anorumanische Studien I: Treim?r Slavia II.
118 Upor. k l, Linguistisch-kulturhistorische Untersuchungn 23-24, 312.
119 Upor. k , lndogermanische Forschungen XLIV, 53-59.
120 Upor. r - L ii k , Rumanisch und Romanisch 16.

42
clan od arbanaskog, jer smatra da t od lat. homo do rm. omul vodi
preko faza: homo bonus, h- bonus, homo il/e, tj. da rmnski
postponovani clan postao od clana koji r t h d i adjektiv (r.
Romania L 475-481). Principski mogcno, to shvatanje nije verovatno,
jer prepozitivna potleba rmnskom jezik is.a kao arbanaskom.
Prepozitivni clan i ( = ievr. demonstrai.iv *ei, *is, v. 10) stoji arbanaskom jezik izmed imenice i prideva ili atritivnog genitiva i slaze
se s njim r, rod i padez, r. ! i Zarte "mons alts",
gen. mali t lart, blr i mbretit "filis regis", gen. iri t mhretit,
sa postponovanim clanom mal-i i lart, gen. mali-t t lart, - rm.
Stefan cel mare "Stephans ille magns, calul cel frumos" qs ille
plcher, inelul cel de aur "anls ille de r", calul frumos al vecinului
"qs plcher ille vicini" itd. Kako poznato, primera postponovanog
ille ima vlgarnolatinskim tekstovima (r. in ipsa smmitate montis
illius, Peregrinatio 3, 5, spelncam illam, i... 3, 7, i facts est
vitls ille), zbog cega vise nego verovatno da postojao i ba1kanskom latinitet, ali opstavanje postponovanog clana na stet prepozitivnog rmnskom jezik imace se ipak pripisati arbanaskom ti,
i to tim pre sto izmrlom staroromanskom jezik naseg primorja (tj.
dalmatskom) tragova postopovanog c1ana nema121 Tragovi dvostrke
funkcije latinskog kao demonstrativa i prepozitivnog clana ima i
drgim romanskim jezicima122 Zato r i r i verovatno da i ovde,
kao opstavanj postponovanog clana, arbanaski ticaj doprineo n
jedne analogne tendencije balkansko-romanskom, iz koga se razvio t
mnski jezik.

58. U poznije doba arbanasko-rmnskih odnosa spada bez smnje

rotacizam, tj. prelaz medvokalnog -- -r-, slovljen i arbanaskom
i rmnskom jezik nazalizacijom prethodnog voka1a. On i poznat
i gegijskom dija1ekt i doba prvih slovensko-gegijskih doticaja severnoj
Alaniji (v. 61), dok od rmnskih dijalekaia za nj zna samo severnormnski i njegov izdanak, istrormnski dijalekat, sto znaCi da se rotacizam rumnskom jezik javio tek doba kada se vec razila teritorijalna prarmnska zajednica daljenjem jznormnskih dijalekata od
staroarbanaskog ssedstva ntrasnjosti Balkanskog polostrva. S tim
sklad i prva istorijska vest Vlahorihinoi (kcd Prokopija De aedificiis IV 3) iz 6. veka, kao vec to doba olasi.i reke Rihios nastanjenom vlaskom plemen, dok pocetak migracije te jznormnske
grpe mcrao svakako iti raniji, najdalje drgoj polovini 6. veka, kada
s arbanaski ticaji na prarmnski jezik ili vec zavrseni. Tim se ranim
izdvajanjem jznih Rmna objasnjava ne samo odsstvo rotacizma nego
i to sto broj starih arbanaskih pozajmljenica tim dijalektima daleko
manji nego severnormnskom123
. r t l i, Das Dalmatische 1 286-289.
Upor. r - L il k , Grammatik der roman. Sprachen 111 535, dalm.
kol ( r t 1i . . 11 535), za 1at. ipse u toj funkciji sicil. ssu s 1i, Archivio
glottol. ital. XV. 312 i sl.
123 h i l i i d - u, Originea Romanilor 712, koji uzima u obzir samo
nesporne etimo1ogije, u makedorumunskom 13, u meglenskom 9 prema 25 u severnorumunskom dijalektu.
121
122

43

59. Tesko reci do kada trajala ta rana arbanasko-rumunska

simbioza, ali zacelo ona nije trajala do 8. veka, kako misli k 11 24, i1i
cak do 10. veka, kako misli F r i d w g n r 125 Joklovo misljenje zasniva se na pretpostavci da -ii u rum. gatii "gov" ukazuje na arbanasko
posredstvo izmedu 1 reci i slov. gotov, jer - arbanaski refleks s1ov.
v, zbog cega on rekonstruise arbanaski olik gata. Tome ne i protuslovilo korensko arbanasko prema s1ov. , jer se s1ov. odrza1o cak
do 9. veka126 , a1i Jok1ovo tumacenje odnosa izmedu rum. gatii i slov.
gotov mora da se odbaci zato sto rum. gatii indigena arbanaska rec
gat, srodna sa stind. ghatate, grc. n-gdteos 127 , prosirena r u u n s k i m
adverijalnim sufiksom -ii. Presudan za vr1o pozno daranje prekida
arbanasko-rumunskih doticaja i i uistinu g1asovni odnos izmedu rum.
piirau i arban. prrua (od ievr. *per-rn) kada i se za objasnjenje rum.
au m r 1 poci od prethodne arbanaske faze, naza1nog diftonga -ou,
jer se on jav1ja i u onim slovenskim elementima arbanaskog jezika koji
ne pripadaju najstarijem sloju. Medutim, -rau rum. piirau objasnjava
se uticajem rumunske reCi rau "potok" (od lat. rivus) isto onako kako
se roj u bugarskoj reci poroj "potok" objasnjava uticajem slov. sroj
istog znacenja ocuvanog u rum. ciroiu "brzac". Ako pak arban. trase i
i jeste sev. rum. trase (od lat. traxit) iz toga niposto ne sledi da su
arbanasko-~evernorumunski doticaji trajali do 9. ili cak do 10. veka, kako
misli Friedwagner, jer on gui iz vida da & trase nahodi samo u gegijskoj olasti, prema cemu ta rumunska rec mog1a uci u arbanaski
jezik jedino preko drimskih V1aha, ovi su se u tu severnoarbanasku
olast sigurno dose1i1i posle S1ovena. nam pokazuje ocuvano s u trase,
koje u starijim s1ovenskim pozajmljenicama arbanaskog jezika prelazi u s
(v. 62). Prema tome dose1javanje Arbanasa iz njihove ranije postojine
u unutrasnjosti Ba1kanskog poluostrva u njihovu istorijsku postojinu
padace pred kraj latinske epohe, ono se vrsi1o naravno uzastopce i u
ta1asima, a1i ne da1je od 6. veka. Sto istorijski izvori tome ne pominju
nista, 1ako objasniti politickom i vojnom beznacajnoscu dose1javanja
stocarskih masa, koje u novoj postojini zadugo ne do1aze u kontakt sa
zatecenim zem1joradnickim i gradanskim stanovnistvom, drzeci se 1eti p1anina i spustajuci se zimi na obronke uda1jenije od saobracajne mreze,
isto onako kao sto to u istorijsko doba rade stocarski Rumuni. Tim se
objasnjava sto su Arbanasi recipirali neka primorska imena mesta vr1o
kasno, kao npr. Durrs, Ciji arbanaski olik ne moze iti neposredni
arbanaski refleks antickog imena Dyrrachium, jer i se u tom s1ueaju za
-kj- ocekiva1o arban. q (upor. arban. snoq od 1at. socius (ci =ki !) dok
s arbanaska zamena s1ovenskog u Drac (upor. npr. arban. porosis od
s1ov. porgciti).
60. Goti su drzali jedan deo severne arbanaske olasti od 396. do
53 5. god. Zatc su R. L w , potom
k 1, pokusavali da utvrde
Indogermanische Forschungen (1932) 41 i sl.
Zeitschrift fr romanische Philol. LIV (1934) 683.
126 Upor. . S ch w rz. Zur Chronologie von aslav. > : Archiv fr slav. Philol.
XLI, 124-136; L i w r, Einleitung in die historische Grammatik der tschechischen
Sprache 1 1 i sl.
127 h k, Ario-Slavica.: Zeitschrift fr vergl. Sprachforsch. LXIV 205 i sl.
124

125

44
gotske elemente u arbanaskom jeziku128 . Ali medu tim recima, ukoliko su
one uopste gotskog porekla, ima samo t~.kovih koje su u arbanaski jezik
usle ili posredovanjem juznih blovena ili preko vojnickolatinskog jezika kao npr. shkulka (got. skulka "uhoda"), ocuvana kao gotsko-Iatinski termin
i u staroportugiskom ( escolca) i starosardinskom ( iskolka )129 .

VII
SLOVENSI UICAJI

61. 7. i 8. veka u jednom delu olasti Skadarskog jezera i u

slivovima Bistrice, Vojuse, Devola-Semeni i gornje Skumbe javlja se na
arbanaskom tlu jedan nov eicki i jezicki elemenat - juzni Sloveni.
juznoslovenski elemenat nije jedinstven. Prema jezickim osoinama topografskih sJovenskih naziva na teritoriji istorijske Alanije, sl:>venski elemenat u skadarskoj oiasti i u olasti severno od srednjeg Drima i
srpski, dok onaj juznoslovenski elemenat koji se naselio u srednjoj i
juznoj AIaniji pripadao makedonskoslovenskoj jezickoj grupi. se najjasnije ogleda u dvojakim refleksima praslov. *tj, dj i kt isped i u jednoj
i drugoj olasti, upor. , "Selo ~~r" u hrisovulji St. Dusana arhangelskom manastiru u Prizrenu (Novakovic, Zakcnski spoenici 688) od
*pekt - = srp. i sc u imenu morskog brega Pescera severno od
Vojus~ i ime brda Pester severno od Elasana, Zeleviida (u beatskoj
oJasti). Ista dvojakost ogleda se i u arbanaskim reCima juznoslovenskog pekla, upor. skad. megje od srp. meda nasuprot juznoarbanaskom:
mezhde od juznomakedonskog meida sa zd od slov. *dj. Pokusaji da se
srp. od slov. *tj utvrdi i na jugu AIanije potpuno su promaseni: drugi
sastavni deo u epir. arban. Kruokuqi, Hundo-kuqi, koji neki slavisti; povodeci se za ilfedingom1 30 identifikuju sa srp. recju kuca (prasl. *kQ(ia),
i ta imena tumace kao KrivokuCi, HudokuCi, jeste arban. rec. kuq "crven",
za ta Cisto arbanaska imena, zapravo nadimke kao Kryeziu, Kryezez
i sl., upor. Seliscev . . 281. isto vazi i u pogledu na centralnu
Alaniju: elasan. domaqin "gazda" nije rec istcvetna sa srp. domaCin
nego arbanaska pozajmljenica iz jednog, od zapadnomakedonskih dijalekata,
gde slov. ij. odgovara k. Isto tako otpada i misljenje Selisceva (. . 279)
da ima bugarskih jezickih tragova u skadarskoj olasti. Iako za slov.
poluglas ~ bugarska crta, srpski, refleks slov. r (upor. otec: otac ),.
u Deniza (Citaj Denica) u skadarskom mletackom katastihu od 1416. god.
i u toponimima na - (za slov lc0 severno i severoistocno od Skadarskog jezera, kao npr. Gradec, Sterbec, Buleca itd. ne dokazuju nista u
tom pravcu, jer otvoreno ( = ii) crnogorska dijalekatska zam~na slov.
128 R. Loewe, Zeitschrift /r vergleichende Sprachforsqhung XXXIX 311 i sJ.;.
k \, Studien zur a!anischen Etymologie und Wortldung, passim; id. Balkangermanisches und germanisches im A!anischen: Festschrift der 57. Versammlung deutscher
Philologen und SchuJmanner in Salzburg 1929.
129 Detaljnu analizu svih tih pseudogotizama, medu kojima ima i Iatinskih reci
kao arban. fat "muz" (lat. fatum) i cisto arbanaskih kao tirq (: tjer), upor.
Lingvisticke studije lll: Starogermanski elementi balkanskim jezicima, Sarajevo 1954.
130 Starin. poselenija Slavjan grc. zem. 1859; . . l.avrov, Zurn. Min. nar.
p1osv. 1901 (sv. za mesec august); L. Niederle, Slovanske starozitnosti 1 442 i sl.

45
polglasa 'i i , kojima makedonskom odgovaraju i . zamena
poluglasa nahodi se samo u centralnoj i juznoj AIaniji, upor. toponime Boz (od slov. z- "zova") gornjem Devol, Boz-bregas jzno
od Ravaje. Sop. (od slov. s "hm"), jzno od Pojani, sfiks -ok

od -k toponimima Pt6k jzno od Skmbe i na tu olast ogranicenim apelativima kao rt;pir6k, pat6k nasprot severnoarban. reperak,
patak. Makedonska i zamena za slov. jznoarban. imen
reke Osum (nasprot imen reke Osm Bgarskoj), upor. maked.
sedum "7" 131 .
Seliscev smatra da se ta dvojakost nekadasnjeg slovenskog elementa
Arbaniji ogleda i refleksima slov. grpa *tJt, *trt (maked. tolt, tort-)
slovenskoj toponomastici Arbanije kzi na Molrani (od slov. mlc-)
u olas(i Crnog Drima, / (od slov. l) severozapadnogegijskoj
olasti, sto zacelo nije tacno, jer s tim nije sklad Vuk- od ranijeg
olika VJk- (r. danasnje ime Vkatani i Vlcatani Skadarskom katastih od 1416. god.) koje se javlja citavom jednom niz i severnoi srednjearbanaskih toponima, r. Vkaj (Dkagjin), Vkli (Malcija
Madhe), Vlcani (Elasanska prefektra). Zato Jokl nesmnjivo v
kad polazi od opsteal. l kao refleksa slov. (r. tosk. glltis od
slov. *gftiti crkvenoslov. po-gltiti, od kojega se posle v gegiskom
razvilo isto kao u frrfk od fr-nik: arban. far132
Nasuprot tome, i toponomastika i rasprostiranje slovenskih pozajmljenica arbanaskim dijalektima kz jasno na dvojakost nekadasnjeg
slovenskog elementa pogled na reflekse slov. nazalnjh vokala t; 9,
srpskog na severozapad sa za slov 9, r. ime sela Lg{) = srp.
lug (od l9g) jgojstocno od Plai, - gus od srp. gusa, drug od srp.
druga, tug od srp. tuga. U svim ostaljm olastjma AIanjje arbanaski
refleksi slovenskj nazalnih vokala svode se na makedonske i jznoistocne
sa + n (od *9) odakle maked. , an, arbanaskim pozajmljenicama
, i , upor. arban. orndi (slov. or9dlie), pndar (slov. p(jdar'i),
trondit (slov. tr(jtiti), snd~j (slov. s9diti), sa zamenom za 9 Dobrova
od D9brova, Goskova od G(jskova) u olas.i Crnog Drima, severnog debarskog kraja kao u jgczapadnoj kostirskoj olasti i olasti Prespanskog jezera (roka od roka), s kojima nekadasnje slovensko stanovnistvo
olasti Goskova-Polozani stajalo u skoj vezi, prema m arbanaske
pozajmljenice tipa porosis (slov. por9Citi) mora da t jz ove debat'Skom
srodne zone. Slov. t; odgovara arban. , r. lndin (slov. lt;dina),
rnd (slov. rt;d).
Arbanaska zamena slov ', , - r. arban. san od seno,
cental. carii od ceren. Za jugojstok karakterjsticna dvojaka zamena
slov. : jedna prejotovana (Ljabova od Xlibova) i drga nejotovana
(Brag od breg) kod Berata. S k k 133 , njem i k 31 smatraj
da () stara, opstejznoslovenska zamena praslov. (r. srp.

1 31
132

133
13 "

Upor, Malecki, Lud Slov;. , 1931, 231.

Upor. Slaven und A!aner: Slavia XIII 636 i sl.
Casopis za s!ov. jezik Vlll \1931) 118; sl., v. i Rad Jugosl. akad.
. s. 639.

46
orah od r), depa1atalizovano '. Pre ipak iti da ' makedonizam, jer staro i1 zatvoreno135 Prema tome san iti
ipak makedonskog porek1a.

62. lntenzivniji i intimniji slovensko-arbanaski -odnosi ne d

zacelo prve vekove posle doseljenja jznih SJovena na arbanasko tlo
(v. 65), vec poglavito od 14 veka, kada , sticajem politickih i dr
stvenih okolnosti doslo do slovensko-arbanaske simioze i ilingviteta.
Uza sve to moze se bar donekle tvrditi i najstariji sloj slovenskih elemenata ne samo u toponomastici vec i u arbanaskom recniku koji svedoci vrlo ranim kulturnim ticajima slovenskim. Pozdani kriterij za
starin tih e]emenata pretstavljaju ocuvani tragovi slov. r i , -- upor.
Dihra od slov. d'irr 133 , Bushtrica pritoka Crnog Drima u donjem tok
njegovu, druhna (od slov. drva 137 ), shulla "slzavka" ka sl_ov. sl "vesnik"
sa istom promenom znacenja kao u slavenskoj slozenici po-sezt, sule
"camac" (od slov. cln) 139 , za slov. u grc. arban. matuk (od slov.
motyka), karrut ( od slov. koryto), purr (od slov. pyr) 140 , koje su pozajmljenice u arbanaski jezik usle pre 13. veka kada u juznoslovenskim
jezicima prelazi l1 i. Tom starom sloju slovenskih elemenata pripadaju
i reci sa jos neizvrsenom slovenskom metatezom tipa *tolt - tlat kao
npr. dalt od *dalto nasuprot potonjem dlato141 i juzno-geg. harabll, tosk.
arravel "vrabac" sa arbanaskim refleksom sasvim kratkog slovenskog
vokala izmedu okluzive i likvide (tol0 t)142 , isto kao u novogrckom salom(J
"slama" (Tesalija) = sol0 ma prema novijem slama - Starijem sloj slovenskih elemenata pripadaju i arbanaske pozajmljenice u kojima s zamena slov. s, r. arban. lesh od slov. lisa143 , shuk "lopta" od jslov.
*sk (r. rus. suka) 144, kosher od slov. kosor'i 145 Kako ital. s arbanaskim pozajmljenicama ostaje neizmenjeno, italijanski uticaj na
arbanaski recnik otpocinje tek oko 1000 god., jasno da arbanaska
zamena slov. s - s pada najkasnije u doba pre 11. veka. Na relativno
rane slovenske uticaje na :banaski jezik pokazje najzad i okolnost sto
s rezltati razvitka slov. ravn ( = rayn) i antickog imena reke
(od Barbanna v. 42) identicni, upor. arban. rrue i .
Pitanje koliko se inace m slovenskih elemenata moze utvrditi
hronologija arbanaskog fonetskog razvitka tek sto naceto. Za predslovensko doba arbanaskog rotacizma v. 42. Da pozni arbanaski
Upor. narocito F r. R m v s, Casopis za s!ov. jezik IX (1932): v. W i i k
Treimer, Archiv fiir slav. Philol.
137 Jokl, Indogerm. Forschung. XLIX (1931) 287; L (1932) 33 i sl. 37.
138 k 1, Miletii'ev Zbornik 142.
13 9 s m r, Studien zur. !. Wortforschung I 58 i s1.; v. i
140 G. Mayer, Etymologisches Worterbuch der !. Sprache s. v.
. Vasmer, Zivaja starina XV 278; Skok, Slavia III 115; . Ba1i ,
Arhiv za arban. star. 386.
142 . i ll t, Le Slave commun 61.
143 Se1iscev . . 145, 156, 178, 321.
144 Helbig, Jahresberichte des Rumiinischen lnstitutus in Leipzig 91.
145 kl, lndogerm. Forschungen XXXVI 158,
146 N. kl, Indogermar.ische Forschungen" XLIV 37 i sl.
135

136

47
prelaz -rn u rr (v. 26) obuhvatio i izvesne slcvenske pozajmljenice,
pokazuju primeri kao gerrc od slov. grn(L)c-, gorric od slov. gornica,
ali ta pojava nije poznija od 11. veka, jer se jav1ja samo u najstarijim
italijanskim elementima arbanaskog recnika. V s m r misli, zbog
ekvacije arban. sule: slov. l "camac" (v. 62) da se i prelaz -lnu arban. l vrsio i u slovensko doba, to priori iskljceno, jer
prelazna faza izmed -ln- i -/- g m i n t ll, kako se vidi tome sto
zamena lat. -ll- arbanaskom jeziku l (upor. pullus ::::::. arb. pul);
direktan dokaz za to da arbanaski prelaz l zavrsen u predslovensko doba prza nam jedan od najstarijih arbanaskil1 relikata rumunskom, poalii od praarb. *l (danasnje l), kojem izostanak
rotacizma, tj. prarmunskog prelaza meduvokalnog -1- (rm. ceru od Iat.
caelu-) 'kz na geminat ll od -ln- arban. praolik pl-n-ii (: grc.
pol-os). Prema tome l arban. sule mora da sekundarno. Slov. nom.
akz. l arbanaskom jezik recipiran kao odredeni olik akza
tiva mskog roda sul-n, odakle , ugled na odnos nom. /- akuz.
mctl-n, stvoren novi nominativ sul, ovaj prosiren kolektivnim sfiksom
- kao djep-e = djep.
63. Za odredivanje hronologije arbanaskih fonetskih promena vazni
su arbanaski refleksi slov. kl, gl, jer oni kz da dijalekatsko arbanasko diferenciranje ovih grupa pada u poslovensko doba, posto identicno u geninim arbanaskim recima i arbanaskim reCima slovenskog
porekla, r. jznogeg. gjuh(), skad. gjuh(), sev.-ist.-geg. gu
juznogeg. g cd slov. globa (Elasan), skad. g, dakov. gob.
isto vazi i pogled na arbanaski gitak medvokalskih medija, koji
obhvata ne samo staroromanske elemente (mjek od lat. medicus kao dhi:
nem. Ziege = ievr. *dighii) nego i starije slovenske pozajmljenice u arbanaskom jeziku, kao npr. ograj od slov. *ograda sa metntim -- hijat
nastalom ispadanj medvokalnog -d-147 Na poslovenski guitak medvokalne medije u arbanaskom jeziku kazuje i arban. Shqinik "B
garska" = Sclavinica.
64. Inovacije u arbanaskoj jezickoj strukturi koje i i1 slovljene
slovenskim uticajima, izzev sfiksa (v. 65), nema. Slovenski ticaji
ogledaju se poglavito arbanaskom recnik. Sintez ispitivanja u tom
pravc kojima temelj dario Fr. i k 1 s i h 1870. god.l 48 poksao
dati . . S 1 i s v (. . 140-200), iako vreme jos zato nije
doslo, ne samo stoga sto nedostaj predradnje geografskom rasprostiranj tih pozajmljenica, koje i omogcile utvrdivanje ishodne tacke
njihova sirenja, sto nisu u velikom r slcajeva utvrdeni kriteriji za
hronolosko odredivanje slojeva kojim pozajmljenice pripadaj,- nego sto
sama grada pokupljena, i to vrlo nepotpno, gotovo iskljCivo iz
recnika, med slavizme vrsteni mnogobrojni psedoslavizmi: reci za
147 S 1i s v . . 159 izvodi ograj od g. ogradf, sto nemoguce: jer
nema potvrde za to da -dn- arbanaskom jezik asimilovano n, dok protiv bugarskog porekla govori okolnost sto se rec ograj nahodi s m na severozapadu
gegijske oiasti.
148 Fr. i k 1 s i h, A/anische Forschungen 1. Die s!avischen Elemente im Albanischen, Denkschriften der Akad. der Wissenschaften. Phil. -hist. Classe XXIX,
Wien 1870.

48
koje utvrdeno arbanasko poreklo kao npr. avis 149 , grrisl 50 ; groshf!,
plotnfl5 2 , shurr 15, vran, tosk. vrr154 itd. i arbanaske pozajmljenice neslovenskog porekla : g r i z m i kao npr. poganikl 55 , t u r i z m i kao
zapancil 56 itd. itd.
65. Pozajm1jenice jednog jezika su objektivni kriterij za intenzivnost
i naCin tudih ku1turnih uticaja kojemu jedan narod i iz1ozen, narocito kad pisanih istorijskih izvora tome nema. Slovenske pozajmljenice u arbanaskom jeziku odnose se uglavnom na lj s k r d v
(upor. npr. prashis - s1ov. prasiti, vadis ,,navodnjavati" - vadit itd.), 1 r i v r d n 1 t i njihove sastavne delove (npr. bran -- slov.
brana, kos - slov. kosa, koshr- slov. kosyr'i, jarm - s1ov. jar'im,
lopar - slov. lopar'i, osht, oshtje - . slov. o{j)iSte itd. itd.); kucu
(izb s1ov. 1zba, d - s1ov. d, postreja - slov. podstrexa,
streh - strexa, trem-i, tremeja - s1ov. tremu itd.); k u n i n m s t
(npr. koffek - s1ov. kovceg, stoll - slov. stol itd.); s u d npr.
(lud - s1ov. l'udo, rerep - maked. cerep, krrak - srp. krcag, grrec
- s1ov. grn'ic'i, korit - s1ov. koryto); kuhinjski pribor (npr.
sit - s1ov. sito, vedr - slov. vedro itd.); k u (kotec- s1ov. kotrc'i,
kosh za kukuruz - s1ov. k oborr - s1ov. r, pleme (za mekinje)
- maked. plemna, plevice - plevni::a itd.); t r m i n 1 g ij d m
i n d u s t r ij (brdilat - srphrv. brdila, drug - srphrv. druga, motovill - srphrv. motovilo, valanic - srphrv. valjavica itd.); u (oping
- slov. op'inka); odelo (riz - slov. riza, rub "marama za glavu"slov. rub itd.); zoo1oSki nazivi: (gal -sl;:,v. gala, esh- slov. ,
mki? slov. mecka, molic - slov. molica, sokol - slov. sokol, stenic slov. stenica, vrablc - slov. vrablcr); imena d m i h z i v -'
t i nj (kokosh - s1ov. koko, kvarke- slov. kvocka, pate (sev.) patak,
(juz.) patok - slov. patak, maked. patok itd.); m t 1 i: (zhiv - slov.
iiva); t r n s k i t r m i n i: (lndin - slov. Zt;dina, magul - slov.
mogyla, rudin - s1ov. rudina, vrelle - s1ov. vrelo.) Od narocitog kulturnoistorijskog znacaja su pravni i administra tivni termini
slovenskog porekla (parot - s1ov. porota, zakon ,,i" - s1ov. zakon,
relnik - slov. cezrn;k, vd, vojevod - slov. vojevoda; gjobar - slov.
globar'i, kaznec - slov. kazn'ic'i; carin - s1ov. carina, dim "danak u
naturi" - jslov. dim (od dym), gjobe - slov. globa itd.).
Arbanaske pozajmljenice emociona1nog karaktera mahom su glago1ske: renit ,,ceiti", rudis, rudit- slov. cuditi (upor. i rud, rudija -
slov. cudo), grdit - slov. grditi, haitun, geg. habltem - s1ov. xablti,
lus, s1ov. l'ublti, mrzis, mrzit slov. m'irziti, shtravis - s1ov. straviti.

14 9

15
151

152

15
154
155

156

Upor. Baric, A!anorum. Studien 1.

Upor. k 1, Slavia XIII 321.
iid. 309.
Upor. G. Meyer, Etym. Worterbuch 341.
Upor. Bar ic . .
Upor. Baric . .
Od. grc. apogonikia, upor. G. Meyer . .
Od tur. zap ( h) ana, upor. k 1, Slavia XIII 31

s1.

49
66. U g r m t i k m g 1 d dbok trag arbanaskom
jezik ostavili s i izvesni slovenski imenicki sksi, koji s postali
prodktivni, tj. koji se kaleme i na reci arbanaskog porekla, i arbanaskih pozajmljenka neslovenskog porekla. Ovamo spadaj i maked. srphrv. dial. (), srphrv. ( od 'icr) npr. pirr-ac "trnje" : pirra157
thumb-ac "bodljika"; thump, thumhi; ica za tvorb imenica zenskog
roda - npr. bull-ic : bull, gomar-ic : gomar; - ka (arban. - k) npr. gherret-k : gherret (koje treba dobro razlikovati od paarbanaskog
sfiksa -k prof-k, shemr-k) 158 , ishte - npr. plep- isht : plep
(lat. populus), rrap -isht : rrap; - nik - npr. bes - nik : s,
fisnik : fis; - ak etnikonima, r. Mhishkodr - ak "stanovnik
Malcie Madhe", Rom-ak, Ulqin- ak itd. - pored -- ak pl~ak : grc.
!- ei - 6s, pol- i 6s "sed"159 .
,

67. Arbanaski glagoli slovenskog porekla u glavnom s glagoli osnova

na -is, - it = slov. - iti : rudiS, geg. ruditem (slov. cuditi se), godis
(slov. goditi), koris (slov. koriti), mrzis (slov. m{rziti), kojima prilaze i
darovfs (slov. darovati), drmis (slov. dremati), i pored vikas = slov. vikati.
Odstpanja od te klase s prividna, jer ona malobrojna arbanaska glagolska grpa na - (-m1) tipa isedoj, besedoj n potice direktno od
slov. besedeti, nego denominalna tvorba od arban. ised = s!ov. besida.

VIII
NOVOGRCI UICAJI NA ARBANASKI JEZIK

68. Od svih odnosa prema ssednim jezicima s kojima arbanaski

jezik dosao kontakt posle spustanja Arbanasa iz ntrasnjosti Balkanskog polostrva njihov istorijsk postojin (v. 49) ponajmanje
ispitan odnos izmed arbanaskog i novogrckog jezika, i to poglavito
pogled na arbanaske ticaje na novogrcki 160 , ne obrnto, izzev
ispitivanja novogrckih leksickih elemenata arbanaskom recnik koja s,
glavnom, ostala na rezltat do kojih dosao G. r svojem
etimoloskom recnik arbanaskog jezika iz 1891. god. 161 .
Od mnogobrojnih grckih pozajmljenica arbanaskom jezik najveci
deo recipiran vrlo recentno doba, i to ne samo predmeta svakodnevne potrebe, crkveni i trgovacki termini, nego cak i apstrakta, i
veliki broj glagola. U tim pozajmljenicama javljaj se vrlo male glasovne
promene. U vokalizm ih nema, dok grcki konsonantizam nekoliko
podesen prema glasovnoj sistemi arbanaskoj. Tako npr. l i ll (!' ili /)
15 7

k 1, Ling. - kulturhistorische Untersuchungen. 217.

9.
Baric, Arhiv za arban. star. 1 (1923) 247.
G. Meyer, A/anische Studien , 64-71; upor. Hoeg, Les Saracatsans

158 iid.
159
160

206.

161 Disertacija . r d - jeve, Ujgrg elemek az ! nyeleben (Budapesti

Tudomanyegyetem. Romanisztikal dolgozatok) Budapcst 1935 ne predstavlja nikakav
korak unapred ; upor. N. k 1, Indogermanisches Jahrbuch. .

4 Istorija arbanaskog jezika

50

zamena grc. l (qeli - grc. kellf, pallamar - grc. palamr1ri), dok se u

sasvim novim pozajmljenicama javlja "srednje l" (arban. fileps ;) meko
k' u skadarskom q (=); grc. = i , u nesto starijim poarban. harom'! grc.
zajmljenicama zamenjeno sa h) kalabr. khdrama "novac"; zamena velarnog grckog g g (arban. gomr1r
- ngr. gcm:i, sicil. - arban. gaidhur ngrc. gaidouri; ngrc. palatalno g
meko gj (g) ili (mlade) (upor. kllogr i kallojr
grc. kal6geros),
i - s koje preslo u s cak i u najstarijem sloju slovenskih pozajmljenica (v. 62), ostaje neizmenjeno, upor. selt (Skadar - ngrc. selli
"stolica", ist "ostrvo" - ngrc. si (citaj isi), dok presh pored pras ne
moze pripadati novogrckom starijem sloju zbog prelaza u , koji ne
prelazi staroromansku epohu; zvucni konsonanti na kraju reci postali su
bezvucni, upor. karaf: odredenom oliku karavi
ngrc. karavi; krajnji
vokal novogrckih pozajmljenica podesen prema arbanaskom = skad.
vark ngrc. varka "camac", lip
ngrc. l (Citaj: lipi), arbanaska zamena ngrc. - jd, -ed, upor. arban g "ugao" od ngrc. gid,
arban. "pravo na ispasu" od ngrc. omid 162 isto kao za za u
arban. m2gje od ital. madia163 i u arban. od maked. babu(i)ja 164
Novogrcki glagoli koji su u arbanaski jezik usli u novije doba, preuzeti
su sa aoristskom osnovom (upor. plakos "napadam" od ngrc. plakso,
porseks "pazim" od ngrc. proseks "pazim", nesto starije pozajmljenice
sa prezentskom osnovom (upor, kalabro-arban. paraste "prisuslvujem"
od ngrc. paraste, psal6j "pojem, pevam" od ngrc. psdllo.) Kako se
imigracija Toska u Juznu Italiju i na Siciliju vrsila 15. i 16. veka, znaci
da su ovi novogrcki elementi recipirani pre toga vremena, sto vazi i u
pogledu na novogrcke elemente u gegijskom, jer se u arbanaskoj recnickoj
gradi koju na svom proputovanju kroz Drac u Svetu Zemlju zabelezio
vitez Arnold von Harff iz Kolna (1496) nahodi novogrcka pozajmljenica
najmladeg sloja "kjir(j" = qiri. Nasuprot tome, pozajmljenice u kojima
nenaglasenim novogrckim vokalima odgovara (kao npr. ali!m
ngrc.
aleima (citaj: alimmr1), erm
ngrc. eremas (citaj: erimas) mora da pripadaju ranijem sloju. Sigurna vremenska granica prema dole odredena
rotacizmom, koji zavrsen pre epohe slovenskih uticaja na arbanaski
jezik (v. 58). Poredenje arbanaskih duleta kor i ik = ngrc. eik6a
(citaj: ik6a) pokazuje naime jasno da prelaz meduvokalnog -- u
-r- ide vremenski naporedo sa guitkom pocetnog nenaglasenog vokala,
koji takode pada u predslovensko doba arbanaske jezicke istorije, prema
cemu kor pripada najstarijem sloju novogrckih elemenata u arbanaskom
eziku.

<

<

<

<

<

69. Pitanje da li se, i ukoliko se u arbanaskoj morfologiji ogledaju

novogrcki uticaji okrece se 1.) oko obrazovanja futura pomocu "hocu"
(tosk. do (t) shkrnaj, i 2.) oko guitka infinitiva, koji takode samo
juznoarbanaski. Iduci tragom Fr. i k l s i , koji obrazovanje futura
pomocu "hocu" pripisuje uticaju balkanskog autoh~onog elementa 165 ,
162

k 1, Linguistisch-kulturhist. Untersuchungen 225.

r - L ti k , G r r- ov Grundriss der roman. Philol. I.

16 3

k !, Slavia XIII 303.

Die slavischen Elmente im Rumiinischen: Denkschriften der Wiener Akad.
Phil.-hist. !. tom XII.
164

16 5

51

W i g n d zastpa misljenje da ta crta, koja i novogrcka, rmunska,

bugarska, makedonska i srpskohrvatska, - trackog i prema tome arbanaskog porek1al66 , sto medtim, iskljceno. u severnoarbanaskom futur
se obrazuje pomocu "imam": k shkrne, k 1 pokazao da
arbanaski admirativ, koji obrazovan od gegijskog infinitiva bez
m postponovanog k, svojemu porek1, futr: ky pare pas- ka =
prvoi no "ovaj imati para" odak1e "onaj mora da ima para".
admirativ i gegijski i toskijski, dak1e opstearbanaski, to znaci da
obrazovanje futra pomocu k + infinitiv - staroarbanasko, obrazovanje pomocu ~,hteti" u toskijskom dija1ekt n v . Kako pak
toskijska dija1ekatska olast izlozena novogi"ckim uticajima, jasno da
se ishodiste tog toskijskog tipa futra ima sa S n f 1d m traziri u
grckom167 , gde se thello ( = h) + infinitiv javlja jos u prvim vekovima
nase ere168 , i gde se dija1ekatski v do danas 169 Znacajan argmenat
u prilog tog shvatanja tome sto se tipa toskijskog futura do t
shkruaj i do shkruaj nahode u grckom jos od srednjogrcke epohe, upor.
the (skraceno od thelei "hoce" bez1icnoj upotrebl) graph i the
graph. Prigovor da se grckom ticaju imaju pripisati samo poslednje
faze razvitka toskijskog futura, da on moZda ipak poi"eklom arbanaski, o1pada r i r i iz hi"ono1osko-geografskih razloga. Stari grcki
fa.ur gbl se jos novozavetnom gi"ckom jezik, to dcba nis se
mogli vrsiti nikakvi arbanaski uticaji na gi"cki jezik, jer su se Arbanasi
tada nahodi1i untrasnjosti Balkanskog polostrva, u olasti latinske
jezicke olasti (v. 56).
70. Novogrckog porekla bez smnje i gubltak infinitiva u toskijskom, dak1e u dijalekatskoj olasti u kojoj gled na grcki
obrazovan i futur sa "h". Gbltak infinitiva u grckom jezik kako i jos i k 1 s i - potpno jasan: s1ed otpadanja krajnjeg
-n u starom grckom infinitiv thelei (n), thelez se izjednacilo s olikom
treceg lica singlai"a i stvorilo pometnj, radi cijeg klanjanja doslo
Jdo potiskivanja tipa thel-agei opstavanjem dgo vec postojecih podredenih recenica sa : thel agei od thel agein - thfHo agei koje se
javlja jos novozavetnom grckom jezik. opisnoj grckoj konsti"kciji
odgovara toskijskom konstrkcija sa te, za kojim sledi isto kao u
grckom konjunktiv (grc. ds pio - tosk. - t pi), upor.
S n f 1d, Rmiinsko Stdier 1900, Lingistiqe balkanique 184. Podudaost toskijskog grckog ogleda se i u tom sto se recenicama sa grc.
= arban. t od njih ne moze odvojiti imenicom glagol koji neposredno
za njim sledi. I dalji razvitak tih recenica sa grc. u recenice sa di
radi podvlacenja finalnosti ima svoj odraz u tosk. r-t, samo sto ova
inovacija zahvatila samo jedn uzu olast, tj. toskijske dijalekte Grckoj.

166 Ethnographie von Makedonien, Leipzig 1924; upor. i njegov programski predgovor prvom tomu njegovog Balkan-Archiv-a Leipzig 1925.
167 Linguistique ba/kanique 18.
168 D i t !l, Untersuchungen 245.
169 Thumb, Handbuch der neugriechischen Sprache, 226.

52
. BARIC, GESCHICHTE DER ALBANISCHEN SPRACH

Zusammenfassung
1
ZIEL UND AUFGABE

Die alanische Sprache war in historischer wie auch in vorhistorichel Zeit unter den vielseitigen Einfli.iJen anderer Sprachen. Viele daraus
entstandene Proleme, besonders die der Beziehungen zwischen der ala
nischen und den balkan-romanischen Sprachen, sind noch nicht befriedigend erklart. Diese Sprachgeschichte bemi.iht sich um viele Auseinandersetzungen i.iber wirklich fremde Einfli.iJe auf die alanische Sprache
kritisch zu beurteilen. Man darf aber nicht auch den Anteil der ala
nischen Sprache in der Bildung des Rumiinischen auJer acht lassen, worin
icn nicht nur den Schliissel fi.ir die Losung des Prolems der fri.iheren
alanischen Heimatfrage, sondern auch fiir die Herkunftsfrage der Rumiinen sehe. lm Zusammenhang damit stehen auch die Fragen der fri.iheren
alanisch-si.idslavischen Beziehungen. Die wichtige Rolle des AIanischen,
wie auch der anderen Balkansprachen, ist gerade darin, d sie beim
Mangel der historischen Quellen viel fi.ir die ErschlieJung der alanischen
Vorgeschichte beitragen konnen.

INDOGERMANISCHE SPRACHE UND IRE URHEIMAT. DIE DIALEKTZUGE

DES INDOGERMANISCHEN

Die vergleichende Sprachwissenschaft hatte schon vor einem Jahrhundert die Zugehorigkeit des Alanischen zu der idg. Sprachfamilie bewiesen.
Nach dem Vergleich der einzelnen idg. Sprachen miteinander, konnte
man ihre Verwandtschaft und spiiter entwickelte Sprachgruppen (idg.
Dialekte) feststellen. Die Erforschung dieser Sprachgruppen und Einzelsprachen gelang zum verhiiltnismiiJig festen Ergebnis des ursprachlichen
Zustandes in der Zeit vor der Sonderung der einzelnen Dialekte.
Der Vergleich der idg. Sprachen ergit, dal3 das Indogermanische fiinf
Vokale: , , i, , hatte, die lang oder kurz sein konnten. Es hatte
auJerdem zwei qualitativ und quantitativ nicht ausgepriigte Vokale: 1
(schwa indogermanicm), das durch die Reduktion der idg. unbetonten langen
Vokale entstanden ist, und 2 (scnwa secndm), das durch die Reduktion
der idg. unbetoen kurzen Vokale entstanden ist. Im Indoiranischen
ergab 1 , i, , in allen anderen Sprachen , vgl. ai. pita, av. pitdr: gr. pater,
lat. pater, got.j'adar, d. Vater, air. athir, arm. hair = idg. p 1 ti{r) "Vater".
Die Vertretung des 2 ist verschieden: im Ai. und Gr. , i, ; im BaltischSlavischen i und (daraus die slav. Halvokale 'i und ); im Alanischen,
Armenischen, Lateinischen und Altirischen , vgl. l. katr, lat. qattor,
slav cetyre ( = tsch. Ctyfi zu vollstufigem in slav. cetyre), lit. ketri,
osk. petora "4" usw.

Veiindungen der idg. kurzen Vokale , , mit den

ud sind die idg. kurze Diphtonge , , , , !{,

Durch die
unsilischen

en1:staden; vgl. idg. *aidh- "brenen": gr. aith, alat. aide(m) ( = lat.
aedem); idg. *deiyos "Gott" = gr. deivos, lit. deive "Gespest" usw. vgl. .
Die durch 1 geildete Diphtonge ergaben in allen idg. Sprachen , !:,

falls 1, 1 in derselen Sile nicht zusammengezogen sind, vgl. gr.

"Trank" aus () zu pin "trinke" aus 1 i. Die durch 2 geildeten
Diphtonge gaben aber i ud . Durch die Verbindungen der idg. langen
Vokale , , mit ud ~ sind die langen Diphtonge 1, , , ~<, r1, t<
estanden, vgl. .
Das idg. Vokalsystem besaB auch die silischen Liquiden , r und
Nasallaute 1]1, 1. Diese Laute, die dch die Reduktio der kurzen oder
langen Vokale vor den Liquiden oder Nasalen entstaden sind, k
s lang oder kurz sein.
Der idg. Kosoatismus bestand aus Verschlulaute, die h
der Artikulatio i sth. ud stl. geteilt werde: , d, g; , t, k. Beide
Reihe kt auch aspiriert sei: bh, dh, gh; ph, th, kh. N d
Velare k, g, kh, gh verfilgte die Ursprache h mit zwei Reihe, eier
mit laialem Beiklag: k'.!, g!f, k!fh, g~h ud aderer mit palatalem Beiklang: k', g', k' h, g' h. Das Vorhadesei dieser Palatale im Jdg. beweist
klar ihre Vertretug i der sg. westliche Spachgruppe, wo sie als
Zischlaute s, s, z, i shi, vgl. 4. z ist icht als selstadige Laut
vorgekomme, sonde scho im Idg. v sth. st, i desse
umittelare Nahe es wege des Ausfalls des Wurzelvokals kam, aus s
etstade, vgl. idg. *ni-zd-os, bret. nez aus ni- (ai. ni, av. ni) ud -sd(Reduktionsstufe der Wzel sed- lat. sedere) zusa ymege&etzt.
Im Indogemaische gab es icht Spiraten ud v. Die eizel
sprachliche ud v sid die u Etwicklug d idg. usilischen
ud 1! Die Erscheiung des Detals h k i11 eiige Sh (gr.
arktos "", gall. artos, air. art "ds") i d eies det.
Explosi vlautes (lat. usus, av. arsa) zwigt z hm des spach
liche Spirate.

Das

Idogermaische

uteschied

zwei

Arte

vom

Akzet:

d auf kurzen d lange Silen (ud Diphtongen) stehe

konte ud d Schleifton (---. ), d u auf Ig Sile (ud Diphtoge)
stehen konte. Diese zweifache Lage i der Aussprache des Idg. spiegelt
sic in i gz Reihe der Endungen im Griecisce ud Litauiscen

StojJton('),

wieder, vgl. g. N. alphe ( = idg. *alg~hci) "Nutze" li<. alga "Lon" zu

g. alphes ( = idg. *alg!!has), lit. alges. D Akzet d langen stoBtonigen
Sile war aufsteiged, d der schleiftonigen Sile war absteigend.
Del" idg. Wotakzent wal" frei, d. w an keincn bestimmten
Wotteil gebunde, wie d Fall i der eutigen l. S ist, wo d
Akzent auf derseJen Sile alle Formen immer steht, vgl. Mth, G.- D- Pl.
bathave; mali, G.- D. Pl. maleve, oder im Deutsce wo Anfangsbetonung
st, und im Lateiiscen, wo die Betonung in istorisce Zeit
die zweite oder dritte Sile-je n der Quantitat d voletzten Sile
gebunde w. Aber selst das Lateinisce beweist, daB v diesem steifen
Akzentssyste die Betonug weite v Wotede st konnte,
vgl. z. . capio zu accipio, dessen i aus nu i der unbetonten Sile

54
entstehen konnte; die vorhistorische Form muBte *accapio lauten. Auf idg.
freien Akzent verweist auch die Germanische Lautverschiebung (Verners
Gesetz) vgl. 5. Diesele Erscheinung bietet auch das Alanische dar,
vgl. z. . die Vertretung des anl. s-, das in g' nur dann tibergetreten
ist, wenn es unmittelar vor dem idg. Akzent stand z. . gjum: ai.
svapna{l, gr. hypnos, zu l. shtat = idg. sept7!1-ti.
Der idg. Akzent war auBerdem bew.::glich, dh. er konnte in verschiedenen Formen desseen Wortes auf verschiedenen Stellen-auf der
Stammsile wie auf den Endungen-stehen, vgl. 5. Die Folge dieser
Natur der idg. Betonung war der Alaut, dh. die regelhafte Abwechslung
der QualiHit und der Quantitiit der Vokale, vgl. 6.
Die Vokalreduktion kann nur mit Voraussetzng der vorwiegend
expiratorischen Natur des idg. Akzents erklart werden, dh. daB die betonte Sile starker asgesprochen wurde. Der qantitative Alaut dagegen
(/, /) ist die Folge des musikalischen Akzents, nach dem der Ton
der betonten Sile hoher als der der unbetonten Sile ausgesprochen
wurde. Beide Prinzipien wikten zsammen wie sie h hete in so
vielen modernen Sprachen wirken. Wiewohl das piori wahrscheinlich
ist, wir konnen es doch nicht tibezegend beweisen. In n Periode
des Idg. zu der wir duch die Vergleichung des am besten afewahrten
Akzentssystems gelangen, war die Betonng vowiegend msikalisch.
In d idg. Nominaldeklination unterscheiden wir Mask. Fem und
Netra; Sing., Dual-der sich gewohnlich auf zwei zusammenerscheinende
Wesen bezieht-nd Plural. Noch immer wird in Lehrbtichern die Lehre

von acht Kasus im Idg. behalten nd weitergeschleppt, und zw_ar 1. Nominativ als Subjektkasus, 2. Akksativ als der Kasus des naheren Objekts,
der Ausbreitng und Richtng, . Dativ als der Kasus des ferneren
Objekts nd des Ziels, 4. Genitiv in adnominaler und adverialer Verindung, 5. Alativ als der Kass des Ausgehens und des Abstandes,
6. Lokativ als der Kasus des in Zeit und Ram Verleiens, 7. Instr
mental als Soziativ und der Kasus des Mittels und 8. Vokativ als die
Quelle des nominalen Anredens. Das steht aber nicht. AuBer Vokativ,
der immer den interjectionen Charakter hacte, erweisen sich im Idg. paradigmatisch nur zwei Kasus ) casus intransitivus als Objekt, bzv. als
Subjekt des Intransitivus und ) casus transitivs als Subjekt des Transitivums. Vom Objekt eines Transitivums sind verschiedene Objektkasus
geildet, derer Bildng von der Bedeutung des Verbums abhiingig war.
Was man in idg. Sprachen mit Alativ asdrtickt, das wurde in der
Ursprache mit besonderer Form ftir Hinweisung des Ortes ftir die Entfernung, bzw. den Ausgangspunkt der verbalen Handlung ausgedrtickt. Besondere Genitivform bei dem Substantiv gab es nur im Plural; im Sing.
gab s tiberhaupt nicht, wie das klar die Unterschiede dieses Kasus in
einzelnen Sprachen zeigen (Gen. der o-Stamme im Baltisch- Slavischen ist
der alte Alativ, vgl. slav. vlka. lit. vilko = lat. /upo, ai vrkad. Im
Arischen, Armenischen und Griechischen ist Genitiv die neue Form, der
Dekl. der Demonstrativpronomina angeglichen, vgl. ai. vrkasja wie tasja,
gr. lykoio wie tolo, germ. wulfis wie pis. Im Lateinischen, Keltischen,
Illyrischen wird er mit Hilfe des-i geildet, das sich mit ai. Adverb i
deckt). Der Grnd, daB die fri.ihere Genitivform nur im Plural vorkommt,

55
ist das possessive Verbliltnis, das in historischer Zeit mit dem adnominalen Genitiv urspriinglich aber mit anderen Mitteln, vorwiegend mit den
possessiven Adverbien ausgedriickt wii"d. Da das Adjektiv keine Zahl
ausdriickte, bediirfte man fiir den Plural einer besonderen Form.
Die Adjektivdeklination unterscheidet sich, im Grunde genommen,
nicht von der Nominaldeklination, nur daB jene das grammatische Geschlecht ausdriickt, nachdem von demselen Stamm alle drei Geschlechte
geildet werden.
Bei der Steigerung git es Komparative, die von ganz anderen
Wurzeln als das Positiv geildet weiden, vgl. 8.
Die Ubereinstimmungen zwischen idg. Nominal- und Pronominaldeklination sind bedeutend. Auch die PJonominaldeklination hatte keine
besondere Genitivform; das possessive Verhiiltnis wde auch bei den
personlichen Pronomina mit Hilfe des Possessivpronomens ausgedriickt,
vgl. 9. Bei der Deklination der Possessivpronomina gab es dagegen,
zum Unterschied von den personlichen Pronomina, eine besondere Form
fiir Gen. Sg. vgl. ai. . tasya (idg. *tosjo) = gr. tolo, got. /Jis (idg. *tesjo),
Fem. ai tasya : got. p1zai. Weitere Deklinationsentwicklung der Possessivpronomina ist sehr veiwickelt, vgl. 10.
Auch bei der idg. Konjugation waren zahlreiche und verschiedene
Formen vorhanden. Man unterschied diei Personen und drei Zahl~n.
Von den Genera Veri, von denen in historichen Sprachen drei bezeugt
sind, gab es im Idg. nur zwei: Aktivum und Medium; es gab kein Passivum. Das Prasens - Perfekts - und Aoristsformensystem wurde schon
ausgeildet; das Bestehen des Futums ist strittig, vgl. 11.
Die Verbalformen werden mit primaren und sekundaren Endngen
geildet: die ersten sind fiir Ind. Prasens und Perfekt, die letzten fiir
lmperfekt, Aorist und Plusquamperfekt charakteristisch. Von Verbalmodi
besaB das Idg. Optativ und Konjunktiv, vgl. 11.
Einen Infinitiv, wie er in den historischen Sprachen vorhanden ist,
gab es nicht. Die Ursprache besaB aber ohne Zweifel sehr zahlreiche und
verschiedene Verbalsubstantiva, dessen Spuren als erstarte Falle selten
in derselen Form in verschiedenen Spiachen aufewahrt sind, vgl. 12.
Neben Verbalsubstantiva gab es auch Verbaladjektiva, die schon
damals Paitizipia wurden. Hieiher gehoren Part. Pras. Akt. auf -nt, Part.
Perf. Pass. auf - und -to, vgl. 13.
Mit dem vergleichenden Verfahren kommt man, wie bekannt, schwe1
zur Wiederherstellung der idg. Syntax. Die syntaktischen Uereinstim
mungen in den einzelnen Spachen konnen durch gleichlaufende spontane
Entwicklung bedingt sein. Die Grundbedeutung d Kasus ist sicher in
der idg. Spracheinheit im Wesentlichen geildet. Die vergleichende Erfo
schung des Satzes hatte festgestellt, daB im Idg. die Parataxe heschte;
abhangige Satze gab es iibehaupt nicht, u dem elativen Satz, der
mit dem Hauptsatze mit dem PJonomen io-s gebunden w, vgl, 14.
Die Bildung d Papositionen (von idg. Adveien) und d Verbalprafixe fallt in die Zeit der Individualisierung der idg. Dialekte.
In vielen Fallen ist es nicht moglich mit Sicherheit festzustellen,
ein Wort idg. Herkunft sei, besonders wenn dieses Wort in einigen
Sprachen fehlt; denn in diesem Fall leit die Frage offen, dieses

56

Wort einst auch in diesen Sprachen vorhanden ware und spater verloren
gegangen, oder dieses Wort vielleicht nicht auf ganzem idg. Sprachgeiet verbreitet war, vgl. 15, 16, 17.
~
Uter die iiltesten Dialektziige des Idg. rechnet man mit Recht
den Ausgleich der Palatale und reiner Velare die in einem Teil des
Sprachgeiets zusammengefallen sind, wiihrend sie in enderem Teil geschieden lieben, so, daB die Palatale iiber Affrikate in Zischlaute iibergegangen sind. Im ostlichen Sprachgeiet ist eine andere Neuerung, dh. die
Umildung des idg. s vor i und nach i, und nach den Kons. r, k
enstanden, aber nur im Geiet wo sich arische und baltisch-slavische
Sprachen entwickelt haben. Der Ubergang s
s nach k ist aber auch
auBer dieser Sprachgruppe bewiesen. So im Armenischen, wo s in
ves-tasu "60" zu veq "6" = lat. sex zeigt idg. ks = arm. s. Dassele
kommt auch im AIanischen vor, wo pisi1e = idg. *piksol, lesh = idg. * ulgks
auf den Odergang ~
s nach den Gutturalen zeigt, vgl. 19. lch mochte
noch detonen, daB im Griechischen fiir idg. ks in einigen Beispielen kt
steht: gr. tekton, ai tdksa. Um diesen griechischen Doppelreflex zu erkliiren,
setzt man im Idg. neben s noch ein anderes, von ihm etymologisch
verschiedenss ~ vor, das in anderen Sprachen mit dem ersten zusammengefallen ist. Jedenfalls ist es von Bedeutung, daB gr. t auch im Keltischen
ein t entspricht: gr. drktos "Biir" - ir. art, gall. Deae Artiari, und wo
~ im G riechischen, uch die Dulette s t nach k erscheint, vgl. 19.

>

>

Gab es vielleicht vor dieser Differenzierung der idg. Palatale noch

andere, iiltere Neuerungen, die dann das Ergebnis einer anderen Gruppierung der idg. Dialekte gegeben hiitten? Wegen der Verbreitung der
mediopass. r-Endung< in Centum-wie auch in Satem-Sprachen ist es
wahrscheinlich, daB die r-Konjugation, obwohl verschiedene Wege gegangendoch urspriinglich der ganzen idg. Sprachfamilie gemeinsam war, und
spater durch die Neuerungen verdrangt wurde. Die Aufewahrung det
mediopass. r-Endung im Hettitischen, Tochariscl1en und Keltischen wird
am besten durch die periphere Lage (Randsprachen) erkliirt. Das bedeutet
aber nicht, daB man zwischen idg. Sprachgemeinschaft und Herausildung
.der einzelnen idg. Sprachen zwei ganz geildete idg. Dialekte voraussetzen
muB: einen Ursatem-und anderen Urcentum- Dialekt, aus denen sich im
Laufe der Zeit die historischen Spachen herausilden sollten. Es git
namlich eine ganze Reihe von Obereinstimmunge in d einzelnen Sprachen, die nicht nur an ein von diesen zwei Geieten begr~nzt sind. So
z. . der Unterschied bei der Kasusildung mit anl. dh in einem und
mit anl. in and~em Geiet, der nicht mit Geietsgenzen centum-satem
zusammenfallt, vgl. 20.
Durch solche Dialektziige, die einmal groBeres, andermal kleinel'es
Gebiet umfassen, wurde eine gl'oBe Menge kleine1, auch sehr kleiner
Spl'achkreise geildet, von denen jeder einen bestimmten ursprachliche
Dialekt darstellt. Aus einem solchen idg. Sprachkl'eis entwickelte sich der
uralanische Dialekt ud, wie es nach allem scheint, nicht indirekt.
Zwischen der Zeit des Idogermanischen und der Zeit des Alanischen
muB eine Periode bestanden sein, i welcher sich i v den ursprach-

'

57
lichen Dialekten formte, aus d in hist;ischer Zeit zwei auBerste
Sprachkreise tibriglieben: Aanisch und Armenisch, wahrend die dazwischenliegenden Kreise: das Thrakische (nahei" d Alanischen) und
das Phrygische (nahe!" d Armeniscl1en) verloi"engegangen sind.

DIE STELLE DES ALBANISCHEN IM KREJSE DER VERWANDTEN

SPRACHEN

Die veraltete Meinung, daB die Aaner identisch mit d Illyrie

sind, hat keine innee Be\veiskaft. Der Umstand, daB die In in
historische Zeit einen Teil des illyischen Sprachgeiets bewoht h,
hat keine entscheidende Bedeutung fti ihe illyische Hekuft. Die
I koten als Einwandee die altansaigen Illyie tibeschwem
e ud assimilieen, ohne datiber die Ewahnung in d Geschichte
hintelasse zu h, wie d Fall it vielen andeen Wandeun
ge auf d Balkahalinsel ist. Auch die Bedeutug d illyischen
Spachelemente i AIanischen veliet viel an ih Chai"akter, weil im
AIanischen, nach den Zeugnissen d ant. Schiftstelle ebenso viel-wenn
nicht h- thakische Spachelemente vorhanden sind.
I Mittelpunkt dieser Fagen stehen die alanischen, thrakischc
und illyischen Reflexe der idg. Palatale, vgl. 24. Auf Gund diesel"
Reflexe geh6I"t das Illytische zu Centu-Spachen. Da das Alanische
Satem-Spache ist, kan es keine Vewandtschaft mit dem Illyrischen il
den. Ftir die Bestimmung del" nh Vei"wadtschaftbeziehungen zwischen
d Aanischen und den akren Sate-Sprachen ist die Vertetung der
idg. reien Velare (k, g, gh) und Laiovelae (k, g!l, g!!h) von entscheidender Bedeutung. Im Alanischen sind die Velae und Laiovelae geschieden, vgl. 25. Damit geht das Alanische mit d Phrygischen,
Armenischen ud Thrakischen zusamen; das weist auf die damalige
Zentallage diese Spachgruppe. Die Palatalisieung d Laiovelae ist
die gemeisame Neueung des Aaisch-Thakischen. Seh bedeutende
thrakisch-alanische Isoglosse stellt die Assimilation des s i d Konsonantenguppen s + Nasal, s + 1, vgl. 26, wie auch die Reflexe idg. sk
td sk, vgl. 27.
Die alanisch-armenische Vermadtschaft ist dch die' Treng
idg. Tenues und Tenues aspiatae i beiden Spachen bewiese.
Die Ubereinstimmuge des Alanischc d Tl1akische sid
besonders klar in ihre Reflexe der idg. Sonate, vgl. 29 ud sonantischer Liquide, vgl. 30. In der Palatalisieung > spiegelt sich d
Zusammenhang d ti1akisch-phrygische Gruppe, vgl. 31. Nach allem
scheint das Thrakische die Mittelstelle zwische d AIanischen und
dem Phygisch-Arenische einzunehmen, vgl. 32, 33, 34.
Ftir das Alaische, morphologisch angesehen, ist der nachgestellte
Atikel besonders charakteristisch. Dieser Artikel ist, h Zweifel, i
Aaischen sehr frtih, dh. scho i der 1 d alaisch-thrakisch
armeischen Sp acheinheit vorhaden, vgl. 35.

58

In der alanischen Deklination ist die Zahl der idg. Kasus bedeutsam reduziert worden. Die Genitiv-Dativform ist gleich, auBer im Gegischen in unbestimmtem Plural. Ebenso sind Alativ und Genitiv
zusammengefallen, auBer in unbestimmtem Plural im Toskischen, vgl.
36, 37, 38, 39.
In isherigen Versuchen dem AIanischen seine Stelle im Kreise der
idg. Sprachen zu bestimmen, insistiert man auf den Isoglossen die das
AIanische mit der Nordsprachen, dem Germanischen und Baltisch- Slavischen gemeinsam hat, vgl. 40. Von diesen Isoglossen illt die der
Ubereinstimmung idg. und und leien nur zwei stehen: 1) die
Bildung der Zahlen mit -t und 2) die periphrastische Bildung der Zehner,
vgl. 40. Gemeinsame Ziige, die nur auf das AIanische und BaltischSlavische begrenzt waren, git es nicht. Nur dem AIanischen und Slavischen ist die Vokalnasalisierng vor dem Nasal + Konsonant, wegen der
Tendenz nach offenen Silen, gemeinsam. Es soll noch hervorgehoben
werden, daB das gegische Imperfekt mit ilfe des-s-sigm. Aorists (ishe,
hap-she) wie im Slavischen ( delach, delaase-ase-) geildet wird, zum
Unterschied vom Germanischen und Baltischen, denen diese Bildung
unbekannt ist. Da aber der sigm. Aorist im Armenischen und vielcn
anderen Sprachen vorkommt, bedeutet das nur, daB diese Isoglosse der
Zeit der Dialektindividualisierung zuzuschreien ist und daB das AIa
nische in der Urheimat naher dem Individualisierungsgeiet des Slavischen,
als dem anderen, wo das Baltische und Germanische gebildet wurden,
stand. Auf diese nordliche Urheimat weisen auch einige lexikalischen
Ubereinstimmungen, vgl. 40. Die Grundfrage der genetischen Verwandtschaft des AJanischen liegt in Beziehung zum Armenischen, auf
welche Pedersen hinwies. Eine ganze Reihe von Isoglossen leit iibrig, die
nur auf das Alanische und das Armenische beschrankt sind. Der Unterschied zwischen meiner und Pedersens Meinung besteht darin, daB Pedersen die alanisch-thrakisch-phrygisch-armenische Sprachgruppe bezweifelt, wahrend ich mit neuen Beweisfiihrungen bewiesen zu haben glaube,
daB das Thrakische die mittelare Rolle zwischen dem AIanischen und
Armenischen einnimmt, weil das AIanische mit dem Thrakischen in
allen Ziigen iibereinstimmt, welche das AIanische vom Phrygisch- Armenischen trennen.
IV

DIE ENTWICKLUNG DES ALBANISCHEN AUF DER BALKANHALBINSEL

Wie, nach allem soeben Ausgefiihrte, das AIanische im Grunde ein

thrakischer Dialekt ist, so muB dann sein thrakisch-illyrischer Charakter
das Ergebnis der spateren thakisch-illyrischen Symiose sein, die mit
illyrischen Sprachelementen- die nicht so zahlreich sind- im alanischen
Wortschatz erklart werden. So riickt die Frage von seist auf, wann es
zu dieser Symiose kam, in welcher die thrakischen AIaner, auf illyrisches Sprachgeiet iibersiedelt, eine neuere Schicht ilden, vgl. 38.
Die Einwanderung der AIaner in ihre historische Heimat, das heutige
AIanien, muB verhaltnismaig spat sein, denn nur so kann man das
Fehlen der indigenen Seeterminologie im AIanischen erklaren. Auch die

59
Ortsnamen in diesem historischen alanischen Sprachgeiet haben keine ala
nische Lautgestalt, dh. daB diese Ortsnamen jene Lautveranderungen nicht
'mitgemacht haben, die unbedingt durchgefiihrt worden waren, wenn die
Alaner "von jeher auf ihrem heutigen Geiet waren". Deswegen hatte
auch . Jirecek die traditionelle Meinung von der Kontinuitat der ala
nischen Urheimat aufgegeben und suchte sie in den Berggebieten zwischen
heut. Dalmatien und Donau in der Zeit der Volkerwanderung. Uber die
verschiedenen Meinungen iiber die LokaJisierung der friiheren Heimat der
Alaner vgl. 38, 39, 40. Man kann wohl annehmen, daB Dardanien
und Poeonien das Gebiet der ersten alanisch-illyrischen Simiose war.
Eine gewisse Zahl der illyrischen Worter wird durch den EinfluB
des illyrischen Substrats erklart. Man hatte isher keine phonetischen
Einfli.ie des Illyrischen auf das Alanische festzustellen vermocht, obwohl
es sehr wahrscheinlich ist, daB auch solche EinfBe vorhanden sind,
vgl. 41.
Die Frage nach den anderen benachbarten SpracheinfBen in friiherer alanischer Heimat in vorhistorischer Zeit ist noch offen. Es gelang
im alanischen Wortschatz gewisse altgriechische Elemente festzuste11en,
vgl. 42. Pisanis Versuch, die griechischen Elemente in einigen alani
schen Lauterscheinungen zu erkennen, kann ich nicht beistimmen, weil
solche phonetischen Erscheinungen nicht so leicht aus benachbarten Sprachen eingetragen werden, wie es der Fall mit fremden Kulturwortern ist.
Auch seine Hypothese von iranisch-szythischem EinfluB ist irrefiihrend,
weil die Differenzierung der idg. Palatale im Alanischen sehr spat ist,
vgl. 43.

v
DIE EINFLUBE DES VORINDOGERMANISCHEN SUBSTRATS

Die Niederlassung der Indogermanen vom Norden her nach der

fallt in die friihe vorhistorische Zeit. Nach den Ergebnissen
der Archaeologie sind die Griechen auf den Siidbalkan am Anfang
des 2. Milleniums vor u. Zeitrechnung eingewandert. Nach den Griechen
sind die Illyrier und Thraker eingewandert, von denen die ersten den
westlichen, die letzten den ostlichen Teil der Balkanhalinsel angesiedelt
haben. Es ist schwer die Zeit ihrer Einwanderung genau zu bestimmen,
zumal diese sehr wahrscheinlich nicht auf einmal vollgezogen wurde, wie
der Fall auch bei den Griechen war. In der Zeit aJs die Indogermanen
auf die Balkanhalinsel einwanderten, war sie von einem Urvolk bewohnt,
dessen Sprache den bedeutenden EinfluB auf die Sprache der neueingewanderten VOlker iibte. Das spiegelt sich in einer ganzen Reihe der phonetischen und morphologischen Erscheinungen wieder, die im schroffen
Gegensatz zu idg. Sprachtypus, besonders im Wortschatz, stehen. Die
Feststellung dieser EinfBe ietet groBe Schwierigkeiten, weil die Sprachen
dieser UrvOlker sehr wenig bekannt sind. Uber die Sprachdenkmaler der
vorindogermanischen VOlker vgl. 44. Die zweite sehr bedeutende Quelle
fiir die Bestimmung der vorindogermanischen Bewohner auf der Balkanhalinsel ilden die Ortsnamen. Diese Namen pflegen auch nach der
Assimilation der Bewohner unverandert zu leien, vgl. 44.
Balkanhalinsel

60
Mittelmeergeiet gehort auch der nordliche Teil der
wo fri.iher die Heimat der Alaner war und wo die
alten Ortsnamen, die mit den mediterranen Suffixen geildet sind, vor-,
kommen, vgl. 45.
Wie gering auch die Zahl der von der antiken Schriftstellern aufgezeichneten thrakischen und illyrischen Worter sein mag, es ist unter
ihnen eine gewisse Wortreihe die zweifellos mediterraner Herkunft ist,
vgl. 46. Diesem vorindogermanischen Substrateinflu/3 auf die alanische
Sprache ist auch der Verlust einiger alteren idg. Worter im Alanischen
zuzuschreien, wie, u. ., auch die Spuren des vigesimalen Systems. In
vollem Einklang damit steht auch die Substratwirkung auf die Artikulation-die Verschiebung der Mediae in Tenues fotes - die auch das Illyrische kennt, und die an das Etruskische erinnert.

Zu diesem

Ba1kanha1inse1,

VI
LATEINISCH-ROMANISCHE

Die lateinisch-romanischen Bestandteile des Alanischen Wortschatzes

sind so g/3, da/3 man das Alanische fiir eine Mischsprache erklarte,
dh. fiir eine halromanisce Sprace. Diese Lere wurde am Ende des
19. Jahrhunderts aufgegeben, vgl. 47, obwohl gewisse EinfliiBe, besonders die auf die Wortbildung, nicht zu leugnen sind.
Auf der, Balkanalinsel entwickelten sich zwei romanische Sprachen:
1) in inneren Gebieten das Rumanisce, und 2) das "Da1matische" dh. Vorvenetische, die Sprace der Ostadriatischen Ki.iste die in der Stadt Krk
is zu Ende des 19. Jaunderts, in den dalmatiniscen SHidten is zu
Ende des Mittelalters aufewart wurde. Romanisc wurde auch in den
Stadten des Nordalaniens gesprocen. Es drangt sich daum von selst
die Frage auf: wie ist die Lage des AIanisc-Romanischen einerseits zum
Rumaniscen und Ki.istenromaniscen anderseits, vgl. 49.
Die Doppelschict des Romaniscen: des Kontinentalromaniscen
und des Ki.istenromaniscen, spiegelt sic in vie1en Zi.igen , vgl. 50.
Mit diesen Doppeeit werden zuletzt u die alten lexikaliscen Oer
einstimmungen zwiscen dem Altdalmatiscen und dem Alaniscen an
einer Seite, und dem Alanisc-Romaniscen und Rumaniscen an anderer
Seite erklart, vgl. 51, 52, 53.
Zu gemeinsamen alanisc-rumaiscen Spracziige r einige
Spracforsce u d acgestellten Atikel, d aber im AIaniscen
si it mis ud im Rumaisce it !is Herkuft
ist, vgl. 54. Zur spateie Peiode der lis-umis Symiose
gehot ohne Zweifel d Rotazismus, dl1. der Ubergang des zv;iscl1e
vokaliscen -n- in -r-, vgl. 55.
Es ist sw zu sagen wie lange die fiere a!anisc-umiinisce
Symbiose dauerte. Warsceinlic dauete sie nict is zum 8. Jahun
dert, wie Jokl meinte, d sogar is zum 10. Jaundert, \vie FIiedwager meint, vg1. 56.
In einem Teil des nodalaniscen Spacgeiets sal3en von 396
bis 535 die Goten. Darm R. Loewe nd N. Jokl die gotiscen

Elemente auch im Alanischen festzustellen versucht. Unter vorgeschlagenen Worter aber, wenn sie tiberhaupt gotischen Herkunft sind, git es
nur solche, die ins Alanische durch die Vermittlung des Stidslavischen
oder aus dem Militarlateinischen eingedrungen sind, vgl. 57.
Vll

SLAVISCHE EINFLOBE

Im 7. und 8. Jahrhundet kommt in einem Tei] des Skutariseegeiets

und in FluBgeieten von Bistrica, Vojusa und Devala-Semeni oberen
Skumbe auf dem alanischen Boden ein neues Sprachelement vor, das
Siidslavische. Das slavische Element im Skutari-Geiet und in dem Geiet
nordlich vom mittleren Drim war das des Serischen, wiihrend das stidslavische Element des mittleren und si.idlichen Alaniens der macedonischslavischen Sprachgruppe gehrte, vgl. 58, 59, 60, 61.
Die Lehnworter einer Sprache sind objektives Kriterium ftir die
Intensitat der fremden EinfltiBe, denen das nehmende Volk aufgesetzt
war, besonders wenn es keine historischen Quellen dariiber git. Die
slav. Lehnworter im Alanischen beziehen sich, im Grunde genommen, auf
Feldarbeiten, Ackerbauwerkzeuge, Handgerate, Hausindustrie u. ., vgl.
62, 63.
VIII
DIE NEUGRIECISCHEN EINFLOBE AUF DIE ALBANISCHE SPRACHE

Von allen EnfltiBen der Nachbarsprachen, mit denen das Aanische

nach Niederlassung aus der inneren Balkanhalinsel in seine hist. Heimat
in Beriihrung kam, sind die des Neugriechischen am wenigsten erforscht.
vgl. 65. Von besonderer Bedeutung ist die Bildung des Futurums, das nach
Sanfeld dem neugriechischen EinfluB zuzuschreien wiire, vgl. 66, 67.

ANALIICKI REGISTAR

(Rimski brojevi oznacavaju paragrafe u tekstu)

>

u arban.-track. 31, 32; u arbano-romanskom 53.

(ievr. stgrc.) > arban. ; 32.
-> arban. 31

d m i r t i v. Arban. ,......, poreklom

stari s t arban. futr sa kam 69

k n t. Ievr. "'"' 5; stailizacija

,......, arban. jeziku 5; tragovi ievr.
slobodnog akcenta arban. 5.

r i s t. Grc. ,......, u osnovi arban. glagola ngrc. porekla 40

f n ij . Ievr. ,......, 5; kvantitativna ,...., 5; kritika teorije naknadnog

duljenja 6.
(ievr.) > arban.-trac. 33; lat.
> arban. 33.

Ba1kansko-s1ovenska jezicka
g r u . Odnos arban. prema ,......,61
-65.
t (lat.) > arban. ft, rum. pt 44, 52;
arban. it, dalm. it 44, 52.
1 n. Postponovani ""' u arban. i
jerm. 35; arban. i < ievr. *is ili ei
35; < ievr. (o)vo(s) 35;rmn.
,......, nije arban. porekla 35, 57.
Deklinacija: arban. ,....._, prema
ievr. 36.
- (ievr.) arban. 5 32.
(ievr., stgrc., 1at.) > arban. ie 32:
lat. > arban. ie 32.
(ievr., stgrc.) > arban. 32.
(s1ov.) maked. , > arban. 61.
~ (slov.) arban. 61.
- (ngrc.) > arban. 68.
en + s (ievr.) > arban. i jerm. i 34.
F u t r. Prajezicki ,....._, 11; arban. ,.._, sa
kam opstearban. porekla 70; ngrc.
porek1o futura tosk. futra do ( t)
shkraj 69, 70.

r n s i. Porek1o imena Arbn,

Arber 22; ranija postojina Arbanasa
ntrasnjosti Balkanskog poluostrva i arbanasko - prarumnska
simioza 41; seoba,_, istorijsk
postojin42; ,...._ i primorskiRomani 50- 50; ,......, i Sloveni 61, 66.

r n s k i z i k. Pretres ilirske
teorije; 23-26: ~ jedan tracki,
jako ilirizovan dija]ekt 23; odnos
,......, i jermenskog 31-34; stgrc. uticaji na "'"' 45; kritika hipoteze
skitskim ticajima 46; ~ i latinski
50; balkanskoromanski sloj 51-52;
primorskoromanski sloj 51-52;
gotski s nedokazan 60; jzno
slov. ticaji 61-65; ngrc. ticaji
68-70.

n i t i v- d t i v. Arban. ,......, forma1no i funkcionalno stari dativ 36;

gr. ,......, stari genitiv 36; arban. ,......, na
-i i = ievr. dat. a1 i, 1 36.
gl. Pre1az ,._ arban. 63: jznogeg. gj,
skad. g~, sevgeg. g pada u poslovenski period arbanaskog razvoja 63.
G u t r 1 i (ievr.) 4; Tragovi prajezickog trojnog sistema ocuvani ar-

niti
, i

v. Ievr. gen. na -ias (> arban.

jerm. i irski 38; -ve< ievr.
*om 38; gen. -s ievr. *sm 38.

63
banaskom, trac., jerm. 21, 25; pozan pre1az t'i, d'i ( < ievr. f, g{h) >
arban. s, th, z, d h 46; palatalizacija
ievr. q!f, g!! pred , i > arban. s, z
21; gh pred , i arban. g 21; 'i (s1ov.)
> arban. i 61.
1 m r f k t. Geg. - graden pomocu s sigmatickog aorista 40.
1 1 i s k i z i k Prapostojblna - 17;
kultura 16, 17; seoba na Ba1kansko poluostrvo 16, 17.

1 ndo evro ps ki praj ezik. 2, 6v. i

Akcent 5; Vokalska sistema 3;
konsonantizam 4; deklinacija 7;
imenicka 7; pridevska i zamenicka 8;
infinitivi 12; participi 12, 13; sintaksa 14; dijalekatske crte 19; individua1izacija istorijskih ievr. jezika 20, 21.

lnfinitiv. levr.-12; gubltak-u

toskijskom dijalektuje ngrc. porek1a
70; geg.- verbalni substantiv70:
rum. - sa prethodnim 70.
~ (ievr.) 3; Dvostruka zamena u
n., jerm. i grckomjeziku 35.
-ia (s1ov.), ngrc. -ia, ita1. ia, arban.
38
k iza naza1nog konsonanta arban.
ngrc., makrum. g 52.
kl. Dija1ekatska arban. zamena 19.
kj, k' (q) pada u pos1ovensku
epohu 63.
1 (lat.) > arban. f (ll) 68.
11 (lat.) > arban. /' (/) 62.
!n (ievr.) asimilovano u /' u preds1ovenskoj epohi 62.
1[l (ievr.) > arban. , trac. 29.
n (ievr.) iza ve1ara > arban. r 26.
-- (ievr., grc., 1at.) arban, r v. 68,
(ievr.) > arban. , trac. ; trac.
an, jerm. an 29.
(ievr.) > arban. ; pod sporednim akcentom 31.
(ievr. stgrc., 1at.) > arban. (od
*) 31.

1}

>,
(y)uarban 31;

Palatalizacija. Vokalskaa
>

(*ii)

>

>

tragovi u trackom, frigijskom i jerm.:

mediteransko porek1o te pojave 31;
arban. - ievr. k pred poznija od
prelaza ievr. u .
Pozajm1jenice. Arban.- iz stgrc.
45, 68; 1at.-roman.; - gotske (?)
- 60; s1ov. - 65, 66, 67; ngrc. 51.

r (ievr.) > arban.-trac. ri, ur 30;

trac. -jerm. -ar 30.
Recnicke par a1ele: arban.-jerm.
39, 40; arban. balt.-slov. 40; arban.
-rum 53, 54.
R 1 i k t i. Ilirski - u arban.44; mediteranski - 48.
rn (ievr., 1at., rum., ngrc., s1ov.)
arban. F (rr) 39; jerm. rn 30,
R t i z m. Tragovi- u gegijskom
58; tosk.-sevrum. 68; - zavrsen u
preds1ovenskoj epohi 68.
R u m u n s k i z i k. Postojblna prarumunskogjezika 55; Praarban. e1ementi u rumunskom 55; Prarumunski arban. isofone 55; toskisko-sevrum. isofone i isoglose 55, 56; Trajallje prarum.-arban. simbloze 56;
kraj toskisko-sevrum. dodira. Pozni
uticaj jezika drimskih V1aha na
gegijski 59.
s (ievr.) > arban. s (sh) pred palatalnim vok. 52.
h pred straznj im, g ( gj) pred na-

glasenim vok. 32.; ,...." (1at. strgrc.,

staroslov.) arban. s(sh); -s (lat.)
arban. ro 32.
Semanticka podudaranja arbanasko-rumun. 54.
s k (ievr.) pred palata1nim vok. arban.
ts () 27; inace sk 27; sR(h)
(ievr.) arban. h 27; sf i sk odvojeni
i u jerm. 27.

64
S1oveni. NadiranjeSlovena Ala
nij poznij od pomeranja Arbanasa njihov istorijsk postojbin
61; dvojakost jznoslov. etnicko1ingvistickih elemenata Alaniji
61, 62.
Sonorizacija. , t, k arban.
iza naza1nih konsonanata i njeno
poreklo 46, 52.

s r (ievr.) arban. > str, trac. str, ilir.

str. 28.
S ta r r m n s k i ez ik jadranskog primorja 53, 53. Poddaranje
s alanoromanskim: > > 6 ;
ct > it; recnicka poddaranja 52,
53, 54.
S t r g r k i. Arban. pozajmljenice
starogrc. porekla 45, 68.

S u fi k s i. Lat. arban. 50; paralelizam arban. -shor rm. ior, 56;

k, -q (-ok -oq) : rm. , [
56: slov. -ak, -iSte 66.

ns
jene od

s i r t (ievr.) odvotenes arban. i jerm. 27.

n im i. Mediteranski 47, 48;.......,

slov. porekla arban. 61.

> arban. ; > 31.

. (slov.) > arban. 61.
(ievr. i lat.) > arban. () 32;
predakcenatsko . . . ., > 32.

(lat.)

Vigezima lni sistem 49.

(s1ov.)

>

arban.

62.

REGISTAR RECI
(Rimski brojevi oznacavaju strane
Arbanaski
ag6j 24
alem 50
ar 25
arravel 46
ardhi 27, 35
at 14
avis 48
babune 50
l-g 14
bardh 32
barr 21
bashk 22
Mthave 8, 5
Mth 8, 53
brdilat 48
s 49
ised6j 49
bes-nik 49
i 36
hir 36
ised 49
ised6j 49
isht 35
d 48
Boz 45
Boz-bregaz 45
Brag 45
bran 48
bred 41
bren 35
brez 40
46
buk 40
Buleca 44
bull-ic 49

jezik

buni40
burm 23
Bushtrica 46
buz 40
carii 45
carin 48
(:elnik 48
(:eperak 45
(:epir6k 45
(:erep 48
(:ud, (: 48
(:Udfs, (:udit 48, 49
(:uditem 49
r;:up, (:Uz 8
dalt 46
darovis 49
dfton 38
Denica 44
der 32
drmis 49
desha 25
Dihra 46
diftoj 38
dim 48
djep 47
djet 7
dlato 46
Dobrova 45
domaqin 44
clrejt 38, 39
dreq 40
drug 45, 48
druna 46
dyll 23
dyzet 36
dhall 41
d( 32

tekstu)
dhi 47
erm 50
esh 48
eth 14
fal 22
far 45
flqin 40
fi!eps 50
fis, fis-nik 49
fluturon 39
fruit 38
fryit 39
fshat 41
ftua, ftue, ftoni 25
gaidhur 50
ga-liimsh
gal 48
gashtr 35
gat 43
glltis 45
grdit 48
grec 47, 48
grris 48
gherret, gherret-k 49
gob 47
godis 49
gomar 49, 50
gomar-ic 49
gone 50
gorric 47
Goskova 45
Gradec 44
groft 40
gros 48
grue 31
geg. gu- 47
guri 26

68
kimeros 23
ni 23

Jermenski jezik
aic 14
at 14
, ami 26
ama-c 27
arj 23
asem 18
berr 18
ij, oq 27
Cim 21
d 21
darnam 21
dustr 23.
e-ker 27
hair , 14, 52
~jrcanem 22
im 11
kin 21
Zois 23, 24
! 27
mair 14
mar-d 25
malem 13
mard-d 25
mard-n 25, 11
mardo-c 27
mard-s 25
mis 25
mna-c 27
mna-m 27
ort' 27
'l 22
taigr 14
teleac 26
teli 25
telvoj 26
tr 23
utem 26
vec 17, 56
ves-tasu 17, 56
Tracki jezik
Alms 35
argilos (glos.) 21
Asamos 35
A-thras 22
Aulu-zanus 24
Authi-paras 22

-basta 24
Bela-stra-s 5

i-bastos 34
briga 29
Daneion 24
Darsioi 23
-dava, deva 23, 24
Daunion 24
Drabescos 34
dzalm6s 20
dzerm 21
Dzermi-zirga 21
dzetraia 26
Garescos 34
genton 23
Loidias 23
Moisoi 23
Nestos-Nastos 24
Out-aspios 20
salia 22, 35
Seti-dava-deva 29
sim-peax 23
skdlme 22
Stran-baste 24
Strymon 22
Trih-all-oi 23
Usc-dama 24

Rumunski jezik
an 40
barza 32
brad 41
r 40
brazi 41
brf 41
40
bnget 40
bdza 40
certa 40
r 47
cioara 32
ciroiu 43
ccapsa 38
creier 40
crtfl 40
i 40
cuptor 39
cuscr 40
cuvint 40
captir 39

dr: 40
falca 40
fltra 39
" 41
41
.fsat
,
gatii 43
lasa 39
Zpta 38
maneca 40
mazare 41
merge 40
moasa 41
mos' 41
muscoin 41
nod 40
, ! 42
opt 38
padure 40
parau 43
l 47
rau 43
sambr 41
sambure 41
secret 40
somburi 41
strat 39
sale 40
ses 40
trase 43
treapta 39
mt 39
1i 40
rs 41
rsoaie 41
venfn 40
vjezre 42
zara 41

Dalmatski jezik
froit 38, 39
r 40
karvial 40
chesa 40
coapto 38
konsegro 40
t 38
/ena 40
liksija 31
palaure 40
40

69
piak (tJ 1
Maisan 38
nauk 40
40
siapto 38
suont 39
traita 38, 39
trakta 31
J'apto 38

Ilirski jezik
Acra-banus 20
Angos 20
1 35
Asemos 35
Astura 35
ttolobus 21
Bal-acros 20
ilia (mesap.) 3
Celeia 35
mannus (Zat.) 35
(Jupiter) Menzana-(mesap.) 35
Nesaktos 22
Nesattium 22
Stravianea 2 2
Stevintia 2 2
Tarent 35
(venet.) 3
ke (venet.) 13
me-go (venet.) 13
Turissa (maked.) 35
Latinski jezik
*accapio 8
accipio 8, 53
acer 20
aedem, aide () , 53
() 40
age 12
amicus 30
ango 20
augeo 7, 24
auum 25
avunculo 40
bonus 10
s 14
40
canis 14
cantabam 37
capio 8, 53

casa 40
caebellum 40
cerebrum 40
t 40
caelu- 47
civitate 40
coctorium 39
c6nsocer 40
conventus 40
coquo 13
cornix 7, 20, 32
cornus 32
cornuta 22
cotoneum 25
31, 39
crupta 40
cuneus 40
curtiare 40
datus
dea-bus 11
decem 7
deivos, divos 7
clictare 38
directus 38, 39
dominorum 27
donum
draco 40
25
ego 11
ex-i-tu-s 12
exmlgia 40
fagus 1
j'alx 40
.f 12
.fertu 18
.fluctulare 39
Fortunai (st!at.) 7
.frater 14
.f 41
fructu 39
.frctus 38, 39
gr!lldus 8
hasta 40
hic, hice 1
homo 42
hora 40
lrrere 40
lstihus 18
ille 42
illuc 11

imperator 40
in-fimu-s
is-dem 25
ite 12
ito 12
i-tum 12
jugum 13
jdicare 24
jdice 22, 24
junctura 39
lactes 38, 39
lana 40
laxare 39
tegi 9
lego 9
vir 14
lixiva 31
l 23
lcum, loucum 7
lcta 31, 38
lup 7, 10, 54
maior, maioris 10
maius 10
manicare 40
manu-bus 11
Maximus 38
11
medicus 47
melior 10
mergere 40
meu-s 11
molo 13
mors 7
navebos ( stlat.) 1/
- 13
ne-.fas 13
ne-scio' 13
nodus 40
nos 11
novem 27
nilce 40
n-unquam 13
octo 22, 27, 38
oinom (stlat.), 7
ovihus 11
ovis 14
pactare 39
padule (vulglat.) 40
pane 40
parabula 40

70
pater , 14, 52
pecten 39
pectine 31
pecus 14
pignus 38
pinnus 38
pi5mum 23
populus 49
posare 23
posco 22
pullus 47
quattuor , 5 2
-que 13
qui-d 11
qui-s 11
ram(u)s 38
rectus 39
rivus 43
osarum 37
t 23
ruber 13
siil 14
sanctus 39
scateo 22
scpus 22
secretus 40
sedee 7, 53
sel!a 40
semen
septem 27, 38
serpens 22
sessum 40
sex 17, 27, 56
si-c 11
signum 38
SOCl'US 14
soror 14
stiire 13
status , 13
statum 39
t 11
tellus 9
tibl 11
t1-acta 31, 38, 39
tractare 38, 39
tractarium 39
trajecta 39
traxit 43
tun-c 11
unctus 39

ursits 7, 53
urtlca 8
-ve 13
venenum 40
vetus 13
vidua 14
vlvere 12
!i 11
vobl-s 11
vos 11

lize 10
'udo 48

Bojana 30
bolje 10
brana 48
bratr, brat

deti

Umbrijski jezik
tefe 11

Oskijski jezik
, 52

petora

Italijanski jezik
madia 50

Spanski jezik
b1eiia 35

Galski jezik
artos 7, 53
Deae Artiari 17, 5
- 14
stet (stkom.) 22
t (stkimr.) 23
Staroiiski

jezik

art 7, 17, 53, 56

athi , 14, 52
bask 22
14
brathir 14
ferai 18
gall 32
mathir 14
melim 13
mJd 16

14

brdila 48
.:>g 45
breza 16

ta' l 17
tuaithe 26
nez (t.) 7, 53

Slovenski jezici
z 11
babun(i)ja 50
beseda 49
besideti 49

Buna 30
carina 48
Celje 35
ceniti 48
s 21
celznik 48
ceren 45
cerep 48
cetyre 52
Clrn. crn 13
Cl-to 11
C!yi.,;i (ces.) , 52
cuditi (se) 48, 49
cudo 48
l 46, 47
darovati 49
dati 12
delaase 28, 58
delach 28, 58
dela-n 13
dese{i 7, 18, 27
dev~tl 27

dev~rt 14

dlhr'l 4
dim 48
Dobrova 45
do~aCin 44
dremati 49
druga 45, 48
drva 4
*dkti, kCi
dvor 32

14

eZl 48
gala 48
globa 47, 48
globar'i 48
po-glutiti 45
goditi 49
gori 10
gornica 47

71

Goskova 45
gdstim 18
gotovil 43
gov-edo 14
grn(i)c'i 47, 48
gilrditi 48
gusa 45
xablti 48
Xlehova 45
igo 13
izba 48
i(-ze 11
j~r'fm 48
kaSll 21
kazn[c'{ 48
kokoSl 48
koriti 49
koryto 46, 48
kosa 48
kosor'i 46
kosyr'{ 48
koSi 48
kot[c'{ 48
kovceg 48
krcag 48
krvl 21
kuca 44
kumati 23
k-to 11
kvoCka 48
lfdina 45, 48
llsa 46
Lom 35
lopar'i 48
losos 15
lozo 12
l'ubiti 48
!Ug 45
mecka 48
medja 44
melj9 13
mene 11
meso 25
mlrziti 48, 49
mogyla 48
( 11
molica 48
Motajica, Motavica 30
motovilo 48
motyka 46

11

nas

11

ne 13
NiS 30
r 48
Ohrid 31
o(j)iste 48
11
opinka 48
orah 46
r 46
orodle 45
ostr 20
Osm 45
ot-ic'{, otac 14
ov1ca 14
v 11
r;zk, uzak 20
porota 47
patak 48
patok (mak.) 48
pekr; 13, 21
pelin 38
Ntl 27
plemna 48
plevnica 47
podar'i 45
p~dstrexa 48
d 48
porr;citi 43
poroj (bug.) 43
po-sel 46
prasiti 48
pyr 46
ravn 46
red 45
r'ex 17
r 17
reko 17
rizd (slov.) 48
r 48
rudina 48
seno 45
sestra 14
s'{ ll
sito 48
soditi 45
s~kolil 48
Solin 30
sol 14

stenica 48
48
sraviti 48
strexa 48
struja 22
suka (rus.) 46
*sk 46
sl 46
s-mrltl 7
sroj 43
s 14
svekr 14
svekry 14
sestl 27
sten[cl 22
Sttp 30
t 11
t 27
t'ilo 8
trem 48
tridet1 45
trotiti 45
tuga 45
lJG/javica 48
vedo 48
vt 13
vez( 16, 28
vldova 14
VljQ 13
vikati 49
vllk, vlk, vuk 14, 26
vi-t 13
vllna 32
vlka 10
vojevoda 48
v'{ 48
vreto 48
vlkom 18
vydra 14
zao 10
zakon 48
zohil 7, 23
z~l-o 32
za!l 32
zelv'{ 15
ziva 48

stol

Litavski jezik
alga 8, 53
alges 53

72
algos 8
s

11

asrus 20
asv 14
augu 7, 24
avis 14
band 22
blrzas
deive 7, 53
desimt 7, 27
dveris 14
deviiit 27
dukt'e 14, 2
duoti 12
duo-sin 12
dviiras 32
jures 18
k-s 1
keturi , 52
lasiS
lazd
lent

15

28
28
miina-s 11
mane 11
medits
naktis 2 2,
ne
n-vadas 22
rankai 7
sesuo 14
statall
strove 22
si1nus 14
su-skate 22
sesuras 14
Sis
sun 23
suns 23
suns 14
trys deSimtis 27
udr 4

vatsius 28
J'alyti 28
vetusas 13
vkamus 18
J'kas 14
vilkui 2

vilko 10, 54
J'i!na 32
zarna 7, 20, 32

Staropruski jezik
aucti-garbln 11
kirsman 13
mensii 25
sasnis 14
swestro 14
tebbei 1
idde1vu 14

Staroindij ski jezik

ad-an-am 12
ahcim 11
iima-tara-b 10
an-tama-h
a!rih 20
astdu 27
ai~a 14
asva& 14, 20
asvay-iii 7
avi 14
bhara 12
bharant 12
bbln-na-b 13
bhrata 14
hr-
z (ian.-kurd.)
(: ( avest.) 13

da-syii-mi 12
daman 2

dasa 7
14
dhavate 22
dhrsnoti 23
duhita 14
d1ar 2
ciyau,f 7
emi 8
-tum 12
gamyur 18
giiu~1 14
giiuf 7
ghatate 43
gna 31
i-hi 12
ima{z 8
ita 12
i-tiid 12
jf1as 12
ka-~ 11
dvii

k[mi 23
krsnah 13
kr-ta-h 12
~ Ii
madhtt
mam 11
mata 14
mrtis 7
m'uska!z 22
niiuf 7
nava 27
parati 13
paddl;z 8
padam 8
padd 8
pduc~U 14
rdtiimi 12
patdya-mi 2
pit& , 8, 14, 7
pltdy 12
pit[SU 7
athah 22
rkia-h 23
~udhi;d-b 13
sadaya-mi 12
saptd 27
srdtati 22
sthitab
sthitds 8
sukaral;z 14
sunuh 14
sv!zd-.ista-h , 11
sviid-i-yas .11
svadu-l;z 11
svtipnal;z 8, 54
iala 22
sardha/;1 14
sasaj 14
sat 27
sasru/z 14
taksa' 17, 5
tara-mi 12
t J.ayii-mi 12
tasja 10, 54, 55
tasti 17
tasya , 55
t.yam 27
tsu 27
d!1 14
u.f 18

73
eme 11
eme-ge 13
em6s 11
eremos 50
erythr6s 13
eupator 8
()-v 13
dzeo 18
Zeus 7
dzyg6n 13, 18
thdrses 23
theaon 27
Tkai 29
Gcki jezik
thygdtr 14
aigos 14
i-te 12
aitho 6, 53
i-thi 12
aix 14
iphi 10
akramylla (p-edgrc.) 35 kal6geros 50
akros 20
karavi (ngrc.) 50
kellf 50
aleima 50
alphe 8, 53
kijrij (ngrc.) 50
alphes 8, 53
k6rdylos 22
drktos 7, 17, 53, 56
kreas 21
asdm-inth-os (pedgrc.) 35 k):klos 23
audz 7
kyn6s 14
bous 7, 14
k)'on 14
gaidouri ( ngrc.) 5
ldkhn 17
-gemos 21
ldeln 24
gomari (ngrc.) 50
leipg_in 9
g6mphos 7, 32
lipein 9
gnid (ngrc.) 50
Z1koio 10, 54
diir 14
! (ngrc.) 50
dakryophi (hom.) 10
miikhana 24, 32
deivos 53
13
deka 7
meg-isto-s 1
d6menai 12
methy 16
doron 23
miter 14
do-se- 12
naus 7
do-s-o 12
ne-gateos 43
egeusa-mn 25
nsi (ngrc.) 50
ego 11
nomia (ngrc.) 50
eik6na (ngrc.) 50
23
eleipsa 7
oine 7
etipon 9
okto 22, 27
eleusomai 9
om6-tero-s
lython 9
orekt6s 39
11
orchilos 21
enenke'in 25
palamari 50
ennea 27
parasteno (ngrc.) 50
7
pat~r 6, 8, 14, 52

va (avest.) 13
vayam 11
vidava ( avest.) 14
vidhdva 14
vrkiid 10, 54
vrkah 7, 14
;rka~ja 10, 54
! 11
yasas 18
yugdm 13, 18
arsa (avest.) 7, 53
(IZO ( avest.) 20

patela 7, 9
pateres 9
patri 9
patr6s 9
pelagos 33
pel-ei-6s 49
peponos 32
petesthai 8
petomai 8, 12
pino 7, 53
plak6so (ngrc.) 50
p6da 8
podi. 8
pod6s 8
po(i) 7
pol-i-6s 49
pOlos 14, 47
poma 7, 53
pote 8, 9
poteomai 12
prosekso (g.) 50
ptesthai 9
pournari (ngc.) 22
sellt (ngrc.) 50
sipion 2
stalla (lesb.) 32
stat6s 6, 8, 13
sys 14
sphdllo 22
te 13
tek-no-n 13
tekton 17, 56
tekhn 17
ti 11
tlkto 13
ti-s 11
toto 10, 54, 55
toreo 12
temo 38
trepo 12
t 12
ouan6-thi 26
phtlma 8
phamen 8
h 10, 12
phene 21
pheront 12
philoi 7
phone 8
h 10

74
phriitr

14
hals 14
khdrama 50
hd-ion 11
hed-isto-s 11
hdfs 11
heks 27
hekyr6s 14
chelys 15
heptd 27
hippos 14
hist:mi 6
khlam1's 20
khortii 7
h6s 11, 18
hydros 14
khj:los 23
hfpnos 8, 54
hys 14
psdllo (ngrc.) 50
varka (ngrc.) 50
vetos 13

Gotski jezik
atta 14
bair 12
bairand 13
iuda 9
bok 16
brojr 8, 14
budum 9
dauhtar 14
dms 23
fadar 6, 8, 14, 52
fula 14
gastim 18
hairda 14
hunds 14
ik 11
itan 12
juk 13, 18
jus 18
malan 13
mein-s 11
mik 11, 13
ni 13
niun 27
raups 13
satjan 12
sihun 27

skewjan 22
skulka 4
sta ps 6
sunus 14
st-ist-s

swistar 14
taihun 18, 27
treis tigjus 18, 2 7
pis 54, 55
pizai 11, 5 5
paurp 11
uns 11
tveis 11
widuwo 14
wulfis (germ.) 54

Nemacki jezik
ircha

(stnem.) 16
irke 16
Bruder 14
Fohlen 14
haso ( stnem.) 14
Herde 14
hnakki (germ.) 31
Hund 14
Joch 13, 18
kisil (stnem.) 32
metu (stnem.) 16
mich 13
muoter ( srvnem.) 14
ottar ( stnem.) 14
Otter 14
ouwis (stnem.) 14
rad (stnem.) 23
renne (stnem.) 28
rot 13
Sau 14
skalm (stnord.) 22
scalm (stnem.) 24
stallra (stnord.) 28
stat ( stnem.) 6
stollen (hol.) 28
Strom 22
sli (stnem.) 14
swehyr (stnem.) 14
swigar ( st.nem.) 14
Schwester 14
Tochter 14
Vater 6, 52
zeihhur (stnem.) 6, 14

Ziege 47
gom ( stisl.) 7

Toharski jezik
ck1icar 14
laks 15
macar 14
piicar 14
pracar 14
siile 14
se 14

Ligurski jezik
Celeiates 35
Genua 34
saliunca 22, 35
Ibski

jezik

Ascua 34
brenia 35
Burdua 34
Cartua 34
Comenesci ( gens) 34
Edesco 34

Baskijski jezik
berr-ogei 36
ardao 35
arraim karri 35
buztan 35
ez-kurr 35
gastera 35
iturn 35
kare 35
mall 35
mando 35
sagar 35

Etrurski jezik
kapys 35
utave 36

Sumerski jezik
asam 35
ni min 36
ninn-u 36

Arapski jezik
melemm 38