IZPITNA VPRAANJA

CARINSKI SISTEM

1.1
Opredelitev carinske zakonodaje (primeri predpisov)
Carinski zakonik in dolobe o njegovem dopolnjevanju ali izvajanju, sprejete na ravni EU ali
nacionalni ravni
skupna carinska tarifa
zakonodaja o sistemu oprostitev carine v EU (dedovanje v tujini, potni promet, potniki
promet,)
mednarodni sporazumi, ki vsebujejo carinske dolobe, kolikor se uporabljajo v EU
(Mednarodne konvencije o skupnem tranzitnem postopku)
1.2
Opii naelo primarnosti prava EU
Naelo primarnosti oz. supremacije pomeni, da pravna pravila, sprejeta na ravni EU,
prevladajo nad pravili notranjega pravnega reda D.
1.3
Kaj ureja carinski zakonik in kje se uporablja?
Carinski zakonik doloa splona pravila in postopke, ki se uporabljajo za vnos blaga na
carinsko obmoje EU ali iznos blaga s carinskega obmoja EU. Uporablja se enotno na
carinskem obmoju EU.
1.4
Carinski organ v RS, nekaj njegovih nalog
Carinski organ v RS je FURS. Glavne naloge so:

zaita finannih interesov EU in njenih D

zaita EU pred nepravino in nezakonito trgovino ob podpori zakoniti poslovni

dejavnosti

zagotovitev varnosti in varstva EU in njenih prebivalcev ter varstvo okolja

ohranitev ustreznega ravnoteja med carinsko kontrolo in olajevanjem zakonite

trgovine.
1.5
Zastopanje v carinskih postopkih
Carinski zastopnik je vsaka oseba, ki jo druga oseba imenuje za izvrevanje dejanj in
formalnosti, doloenih s carinsko zakonodajo. Zastopanje lahko poteka neposredno (v tujem
imenu za tuj raun) ali posredno (v svojem imenu za tuj raun). Pri poslovanju s carinskimi
organi poda izjavo, da nastopa neposredno ali posredno za raun zastopane osebe.
1.6
Kaj pomeni status blaga
Carinski status blaga pomeni status blaga kot unijskega (blago v celoti pridobljeno na
carinskem obmoju EU, blago sproeno v prost promet iz drav zunaj carinskega obmoja
EU, pridobljeno/izdelano na carinskem obmoju iz blaga iz prejnjih dveh tok) ali
neunijskega (vse blago, ki ni unijsko in unijsko blago, ko zapusti carinsko obmoje EU)
1.7
Vloitev vstopne skupne deklaracije
Za blago, ki se bo vneslo na carinsko obmoje EU, se mora vloiti vstopna skupna
deklaracija. Vsebuje podatke potrebne za analizo tveganja iz vidika varstva in varnosti.
Opusti se v primeru uvoza el. energije, pisemskih poiljk, osebne prtljage potnika,

1.8
Vnos blaga in vzpostavitev carinskega nadzora
Vnos blaga je fizini vstop blaga na carinsko obmoje EU, ki je povzroen s loveko voljo.
Opredeljen je s prehodom carinske rte.
1.9
Kdaj govorimo o zakonitem vnosu blaga
Vnos blaga je zakonit v primeru vnosa preko zakonsko doloenih mejnih prehodov v asu, ko
so mejni prehodi odprti za promet.
1.10 Zaasna hramba blaga
Zaasna hramba pomeni poloaj neunijskega blaga v asu med njegovo predloitvijo carini in
trenutkom, ko je dano v carinski postopek oz. ponovno izvoeno iz EU. Blago je v asu
hrambe pod carinskim nadzorom, v zaasno hrambo se da z deklaracijo za zaasno hrambo,
hrani se v prostoru za zaasno hrambo ali na drugih krajih, ki jih doloijo/odobrijo carinski
organi in sicer najve 90 dni.
1.11 Opredelitev pojma carinski postopek
Vse blago, predloeno carini, se mora dati v carinski postopek ali ponovno izvoziti iz EU.
Velja naelo svobodne izbire postopka, loimo 3 postopke; sprostitev blaga v prosti promet,
posebni postopek in izvoz.
1.12 Dovoljenje za posebni postopek
Poznamo 4 vrste posebnih postopkov:

tranzit (zunanji in notranji)

hramba ( carinsko skladienje in proste cone)

doloena raba (zaasni uvoz in posebna raba)

oplemenitenje (aktivno in pasivno oplemenitenje)

Uporaba veine teh postopkov je pogojena z dovoljenjem carinskih organov. To dovoljenje je
lahko ali na posebnem obrazcu na podlagi zahtevka, ki ga je potrebno vloiti pred zaetkom
izbranega postopka ali dovoljenje na carinski deklaraciji ob samem uvozu/izvozu blaga
(deklaracija na zadevni postopek se teje kot vloitev zahtevka, potrditev deklaracije se reje
kot dovoljenje za zahtevani postopek). Pogoji so sede v EU, predloitev zavarovanja,
zagotovilo za pravilno izvajanje operacije, carinski organi lahko izvajajo nadzor, v primeru
oplemenitenja morajo biti izpolnjeni gospodarski pogoji.
1.13 Zakljuek posebnega postopka
Posebni postopek se ne zakljui s prepustitvijo blaga deklarantu, ampak ostane v postopku ves
as trajanja postopka. Posebni postopek je potrebno zakljuiti na ustrezen nain v doloenem
roku, in sicer z naslednjim carinskim postopkom, iznosom s carinskega obmoja EU ali
unienjem blaga.
1.14 Postopek sprostitve v prost promet
Sprostitev blaga v prosti promet je najobiajneji carinski postopek (t.i. uvoz). Omogoa da
neunijsko blago pridobi status unijskega blaga. Potrebno je upotevati ukrepe trgovinske
politike in izpolniti vse formalnosti, predvidene za uvoz blaga. Ko je postopek konan, se
lahko blago prosto giba po celotnem carinskem obmoju EU.
1.15

Kaj pomeni navedba, da je postopek izvoza dvofazni postopek

Postopek izvoza omogoa, da unijsko blago zapusti carinsko obmoje EU, pri tem izgubi
status unijskega blaga. Je dvofazni postopek, vkljuuje tako carinski urad izvoza kot carinski
urad izstopa. Carinski urad izstopa potrdi fizini izstop blaga na nain, da carinskemu uradu
izvoza polje ustrezno elektronsko sporoilo obvestilo o izvozu. Izvoeno blago je
oproeno plaila DDV.
1.16 Postopek carinskega skladienja in prostor carinskega skladia
Postopek carinskega skladienja omogoa skladienje neunijskega blaga, ne da bi bilo
zavezano plailu uvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu ter ukrepom
trgovinske politike, e ti ne prepovedujejo vstopa blaga na carinsko obmoje EU ki izstop
blaga z njega. Blago je v asu skladienja pod carinskim nadzorom.
Prostor carinskega skladia pomeni kraj, ki ga odobrijo in nadzorujejo carinski organi in kjer
je mogoe skladiiti blago pod doloenimi pogoji. Imetnik skladia je oseba, pooblaena
za upravljanje carinskega skladia. Skladie je lahko javno ali zasebno, potrebno je
dovoljenje za odprtje carinskega skladia.
1.17 Postopek proste cone in blago v prosti coni
D lahko dele carinskega obmoja EU doloijo za proste cone. Za vsako prosto cono se
doloi obmoje, ki ga zajema, in opredeli vstopne in izstopne toke, le-te so predmet
carinskega nadzora. osebe, blago in prevozna sredstva, ki vstopaj v proste cone ali jih
zapuajo, so lahko predmet carinske kontrole. pri nas je prosta cona Luka Koper. Neunijsko
blago se lahko v prosti coni hrani, ne da bi bilo zavezano plailu uvoznih dajatev, drugih
dajatev, ki se pobirajo ob uvozu ter ukrepom trgovinske politike, e ti ne prepovedujejo vstopa
blaga na carinsko obmoje EU ki izstop blaga z njega. Blago lahko ostane v prosti coni brez
asovnih omejitev. Kadar je blago izneseno iz proste cone na drug del carinskega obmoja EU
ali dano v carinski postopek se teje za neunijsko, razen e se ne dokae njegovega carinskega
statusa kot unijskega blaga.
1.18 Zaasni uvoz
Postopek omogoa, da se neunijsko blago, ki je namenjeno ponovnemu izvozu predmet
doloene rabe na carinskem obmoju EU s popolno oziroma delno oprostitvijo uvoznih
dajatev in ne da bi bilo predmet ukrepov trgovinske politike. Dovoljenje carinskih organov:
predvidena ni nobena sprememba blaga, zagotoviti je mogoe identifikacijo blaga, imetnik
postopka ima sede izven carinskega obmoja EU. Carinski organi doloijo rok za zakljuek
postopka, najve 24 mesecev.
1.19 Posebna raba
V okviru postopka posebne rabe se lahko blago zaradi njegove doloene rabe sprosti v prosti
promet z oprostitvijo dajatve ali po zniani stopnji dajatve. Potrebno je dovoljenje carinskih
organov, carinski nadzor v postopku posebne rabe se kona, ko je bilo blago uporabljeno za
namene, doloene za uporabo oprostitve od dajatve ali zniane stopnje dajatve.
1.20 Aktivno oplemenitenje
Postopek na obmoju EU omogoi oplemenitenje neunijskega blaga, ki bo po oplemenitenju
izvoeno in zato ni zavezano plailu uvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu
ter ukrepom trgovinske politike, e ti ne prepovedujejo vstopa blaga na carinsko obmoje EU
ali izstopa blaga z njega. Potrebno je dovoljenje carinskih organov, ti doloijo rok za

zakljuek postopka aktivnega oplemenitenja. Operacije oplemenitenja so obdelava blaga,

predelava blaga, unienje blaga, popravilo blaga in uporaba blaga, ki ga ni mogoe najti v
oplemenitenih proizvodih, ampak omogoa ali olaja izdelavo navedenih proizvodov, tudi e
je popolnoma ali delno porabljeno v procesu-proizvodni pripomoki.

1.21 Pasivno oplemenitenje

V okviru pasivnega oplemenitenja se unijsko blago lahko zaasno izvozi s carinskega
obmoja EU, da se izvedejo operacij oplemenitenj blaga. Oplemeniteni proizvodi, pridobljeni
iz navedenega blaga, se sprostijo v prost promet s popolno (npr. popravilo) ali delno
oprostitvijo uvozne dajatve. Carina se obrauna samo na dodano vrednost iz tretje dravedelo ali material. potrebno je dovoljenje carinskih organov. Carinski organi doloijo rok za
zakljuek postopka.