Hidrodinamika

Pojmi, ki jih je potrebno znati, razumeti, razložiti in uporabiti:

stacionarno pretakanje,
tokovnice,
tokovna cev,
razložiti in uporabiti kontinuitetno enačbo,
razložiti in uporabiti Bernoullijevo enačbo,
laminarno in turbulentno pretakanje.
pojasniti in uporabiti Reynoldsovo število,
pojasniti enačbi za hidravlični premer in hidravlični polmer

Hidrostatika proučuje zakonitosti gibanja tekočin. Kadar je gibanje tekočin v različnih

časovnih presledkih popolnoma enako, govorimo o stacionarnem pretakanju. Stacionarno
pretakanje je torej pretakanje, ki se s časom ne spreminja (ni odvisno od časa). Vsi delci
tekočine, ki se pretaka, potujejo skozi neko navidezno ploskev, ki je pravokotna na smer
njihovega gibanja. Ploščino te ploskve imenujemo pretočni prerez in ga merimo v m2.
Zaporedje vseh teh navideznih ploskev v smeri pretakanja je tokovna cev (sl. 10.3). Tokovna
cev je največkrat določena konstrukcijsko (z obliko cevi ali kanala), včasih pa jo določajo
naravni fizikalni pogoji (npr.: pretakanje zraka, ko piha veter; morski tokovi).
Črte, ki jih opišejo delci tekočine pri gibanju so tokovnice.
V našem programu bomo obravnavali gibanje nestisljivih tekočin, to je predvsem gibanje
kapljevin v ceveh in kanalih.

Kontinuitetna enačba

Delci tekočine se pretakajo z različnimi hitrostmi. Delci, ki so »prilepljeni« na steno cevi

mirujejo, delci tik ob steni cevi se gibljejo z zelo majhno hitrostjo, delci v sredini cevi pa
imajo največjo hitrost. Za prakso je pomembna srednja pretočna hitrost. Srednja pretočna
hitrost je hitrost, ki bi jo morali imeti vsi delci tekočine, da bi se v istem času skozi prerez
pretočila enaka masa tekočine, kot se pretoči v resnici.

tokovnice

Vir: Stropnik.J.: Hidromehanika, TZS, Ljubljana, 1999.

Skozi prerez A1 v času t pri srednji hitrosti pretakanja v1 preteče naslednja masa tekočine
z gostoto  :
m  A1  s1    A1  v1  t   .
Masa tekočine , ki preteče 1 sekundi je masni pretok q m :
m A v t  
qm   1 1  A1v1  , z enoto kg s-1.
t t

Obravnavamo nestisljivo tekočino, zato vemo, da se v tokovni cevi tekočina ne kopiči, ampak
mora skozi prerez A2 izteči vsa tekočina, ki je v enakem času vstopila skozi prerez A1.

A1 v1   A2 v 2 
To enačbo imenujemo kontinuitetna enačba, ki nam pove, da je masni pretok tekočine v vseh
prerezih tokovne cevi enak.
Če enačbo delimo z gostoto, so enote na obeh straneh m3s-1 (m3/s), torej gre na obeh straneh
enačbe za volumski pretok q v .

A1v1  A2 v 2

oziroma

qv  A  v  konst

Kontinuitetna enačba nam pove, da je tudi volumski pretok tekočine v vseh prerezih
tokovne cevi enak.

Primer 1:
Iz pipe z iztočnim premerom 15 mm v 10 s iztočimo 0,9 litra vode. Izračunajte iztočno hitrost
vode in pretočno hitrost vode v hišni dovodni cevi notranjega premera 40 mm, če so vse
ostale pipe zaprte.
Rezultat: 0,5 m/s; 0,07 m/s

Bernoullijeva enačba

Delci tekočine imajo mehansko in notranjo energijo. Če predpostavimo, da je pretakanje tako,

da v tokovno cev toplota ne vstopa niti iz nje ne izstopa, lahko zasledujemo samo spremembe
mehanske energije delcev.
Zelo udobno je zasledovati energijo tekočinskega delca s težo 1 N.
2
m v1
V prerezu A1 ima delec kinetično energijo in potencialno energijo mg z1 .
2
Da spravimo tekočino do prereza A2, ji mora črpalka dodati delo v obliki tlačne energije
W  V ( p1  p 2 ) .
Iz fizike vemo, da je vsota mehanske energije delca v drugem položaju enaka vsoti mehanske
energije v prvem položaju povečanem za dovedeno delo, zato sedaj napišemo:
2 2
m v1 m v2
mg z1   V ( p1  p 2 )  mg z 2 
2 2
2 2
m v1 m v2
mg z1   V ( p1  p 2 )  mg z 2 
2 2
Zamenjamo volumen s kvocientom mase in gostote
2 2
m v1 m m v2
mg z1   ( p1  p 2 )  mg z 2  ,
2  2
ter enačbo delimo m z maso in pomnožimo z gostoto  in prenesemo p2 na desno stran

2 2
v v
g z1  1  p1  g z 2  2  p 2 .
2 2

Dobili smo enačbo, ki jo je prvi izpeljal švicarski matematik in fizik Daniel Bernoulli in se po
njem imenuje Bernullijeva enačba. To je tlačna oblika enačbe. Če to enačbo delimo z  g ,
dobimo višinsko obliko Bernoullijeve enačbe.

2 2
v p v p
z1  1  1  z 2  2  2
2 g g 2 g g

Bernoullijeva enačba pove, da je vsota potencialne, kinetične in tlačne energije idealne

tekočine v vseh prerezih tokovne cevi enaka, pod pogojem, da ni izgub.
Ta enačba bolj natančno velja za posamezno tokovnico, vendar velja tudi za povprečne
vrednosti v posameznih prerezih. V enačbo vstavljamo relativne tlake in povprečne hitrosti.

Primer 2
V cevovodu je vgrajena cev spremenljivega prereza, po kateri teče voda. V prerezu A1
premerom d1 = 12 cm je pri nadtlaku p1 = 0, 2 bar pretočna hitrost 1,40 m/s , premera v
prerezih A2 in A3 pa sta d2 = 5 cm d3 = 9 cm. Izračunajte pretočne hitrosti in relativne tlake v
prerezih A2 in A3.
Rezultati: p2 = - 11,5 kPa - podtlak ; v2 = 8,06 m/s; p3 = 17,9 kPa – nadtlak;  v3 = 2,49 m/s;

Opomba: Dejstvo, da nastane v zoženem delu cevi podtlak, izkoriščamo za črpanje umazane
vode, v kateri so lahko tudi trdi delci.
Primer 3
V vodoravnem cevovodu, ki se iz premera D = 0,2 m zoži na premer d = 0,12 m se od desne
proti levi pretaka zrak gostote 1,64 kg m-3. Hitrost zraka v desnem delu je 3 m/s.
a) Izračunajte razmerje hitrosti pretakanja zraka v obeh delih cevovoda.
b) Izračunajte razliko tlakov v prerezu 1 in 2.
c) Izračunajte, koliko zraka dovede ta cevovod na uro. Rezultat izrazite v kg in v m3 .
Rezultati: a) 1:2,777; b) 49,56 Pa, c) 556,4 kg; 339,2 m3

Laminarno in turbulentno pretakanje

Vrste pretakanja tekočin po je proučeval angleški znanstvenik Reynolds. Ugotovil je, da

se pri majhnih srednjih hitrostih tekočine gibljejo mirno in sicer v tankih plasteh
(lamelah). Prva plast ob steni cevi se sploh ne giblje, vsaka naslednja pa malo hitreje,
največjo hitrost vmaks ima srednja plast. Tako pretakanje se imenuje laminarno
pretakanje. Tokovnice delcev so urejene, se ne prepletajo med seboj.
Če je povprečna hitrost pretakanja večja, gibaje ni več urejeno, tokovnice se med seboj
prepletajo, posamezni delci imajo že blizu stene cevi sorazmerno veliko hitrost, tako da ta
ni dosti manjša od hitrosti delcev v sredini cevi. Tako pretakanje imenujemo turbulentno
pretakanje.

Na vrsto gibanja tekočine ima poleg hitrosti pretakanja vpliv tudi premer cevi. Čim manjši je
premer, tem bolj je gibanje delcev urejeno. Še posebej pa je odločilna viskoznost tekočine. Če
je viskoznost velika, je veliko več možnosti za laminarno pretakanje (npr. pretakanje olja z
majhno hitrostjo v tanki cevi).
Za ugotovitev ali je pretakanje laminarno ali turbulentno, moramo izračunati vrednost
Reynoldsovega števila Re.
v  Dh
Re 

V enačbi pomenijo: v - srednja hitrost pretakanja v m/s, Dh – hidravlični premer v m, ki je
za cevi izpolnjene s tekočino enak premeru cevi,  - kinematična viskoznost v m2/s.
Reynoldsovo število ima enoto 1 (po starem – nima enote). Če je njegova vrednost manjša kot
2320, je pretakanje laminarno, če je večja od 2320 pa je pretakanje turbulentno. Največkrat je
v praksi pretakanje tekočin turbulentno.
Če se kapljevina pretaka po žlebu ali kanalu (Sl. 14.4), najprej izračunamo hidravlični radij Rh
kot kvocient pretočnega prereza A in obsega omočenja kanala O.
A
Rh 
O
Hidravlični premer pa je Dh  4Rh .

Vir: Stropnik.J.: Hidromehanika, TZS, Ljubljana, 1999.

Primer 4
Ugotovite ali je pretakanje v 3. primeru, ki smo ga reševali pri splošnem enakomernem
gibanju, laminarno ali turbulentno. Upoštevajte, da ima voda 20 °C.
Gibanje- Primer 3:
Kanal okroglega prereza s premerom 80 cm je do polovice izpolnjen z vodo. Izračunajte hitrost pretakanja vode,
če je trenutni volumski pretok 112 m3/h.
Rezultat: 0,45 km/h=0,125 m/s
Rezultat: Re = 105 >2320, pretakanje je turbulentno