ZBIRKA NALOG ZA IZPIT FARMACEVTSKA KEMIJA I

1. Opiite in s pomojo kemijskih reakcij predstavite oksidacijske (predstavite vsaj 3 oksidante) in ostale fizikalno-kemine metode za odstranjevanje organskih primesi, raztopljenih v vodi.
OKSIDACIJSKI POSTOPKI - KLORIRANJE VODE (najbolj znan postopek) *Uvajamo plinasti klor delovanje klora je kombinacija treh poti (1.pot: Disproporcionalizacija (oks+red.): Cl2 + H2OHOCl +HCl..HOCl poasi razpade na HCl +OO2; Pri sami reakciji nastane NASCENTNI KISIK- moneji in bolji oksidant od navadnega kisika// 2.pot: klor kot oksidant // 3.pot: adicija klora na dvojno vez med ogljiki (glej sliko)) kisli pogoji slika *Uporabimo hipoklorite oz klorate (I) dobimo jih, e klor uvajamo v raztopino mone baze namesto v vodo Cl2 +NaOH NaCl + NaOCl+ - bazini pogoji; uporabljamo jih lahko v vodni raztopini (NaOCl), tudi v trdnem stanju (CaOCl) 2.za dezinfekcijo prostorov, aparatur *Uporaba klorovega dioksida(CIO2)- sam ali v vezi z zrakom je eksploziven; deluje podobno kot klor, le da tu ne pride do reakcije na dvojnih vezeh, zgolj oksidativno delovanje *kloramini (ibki bazini pogoji; za prepreevanje razraste MO v dizenficirani vodi) NH3 + Cl2 NH3Cl + NHCl2 + NCl3 najpomembneji NH2Cl + H2O NH3 + HOCl - OZON (moneji oksidant; je lipofiilen, zato prehaja v bioloke membrane, kjer pride do oksidacije nenas.ma.kislin v fosfolip.ostankih, posledino pokodba membrane MO, inaktivacija beljakovin, propad MO) S2-,SO32- pretvori do SO42-;kovinske ione lahko oksidira do ionov z vijimi oks.t.; bromidni ioni se lahko pod vplivom ozona oksidirajo do bromada(I) Br - HOBr bromiranje; ozon+ UV svetloba, gama arki kisikove (hidroksilne) radikale moan oksidant; najpomembneja je rakcija na dvojnih vezeh: slika

JOD (deluje kot klor, za dezinfekcijo vode se ne uporablja, ker nastanejo toksine spojine, le v laboratorijih) KALIJEV PERMANGANAT(KMnO4)(pri pripravi destilirane vode, uspeno razgradi org.snovi do CO2 in H2O; nevtralni medij, nastane pri reakciji MnO2) dvo- in tro- valentni ioni prehodnih elementov: Ag+ SREBROVI IONI (veejo na proteine- se deaktivirajo in MO propadejo; v zelo majhni koncentraciji uniuje MO in preprei razrast; adstringentno delovanje)

FIZIKALNOKEMIJSKI POSTOPKI STERILIZACIJA (termien postopek- uniimo veliko pirogenov in spore MO; tako visoka temperatura, da je voda e tako reaktivna, da reagira z drugimi org.molekulami -> adicija vode na dvojne vezi, hidroksilacija,..; za vodo ali zdravilo) MIKROBNA FILTRACIJA 8sterilizacija s filtracijo; uporabimo filtre iz razlinih polimerov, ki imajo v svoji strukturi pore, doloenih velikosti, ki prepuajole najmane delce, ostalo ostane na filtru; MO in org. snovi se tako adsorbirajo na povrini filtra)

OBSEVANJE (lahko z EM valovanjem npr. UV svetloba, z gama arki, lahko s pospeenimi elektroni povsod je vir visoke E- ; Virusi in bakterije hitro propadejo, praivali so lahko dokaj odporne; ob sevanju pride do reakcije z vodo, nastajajo radikali)

2. Srebro in spojine srebra. (slovenska in latinska imena) . Opiite delovanje, uporabo in toksinost srebrovih spojin. Predstavite topnost srebrovih halogenidov v vodi in vodni raztopini amoniaka. 3. Kalcij in spojine kalcija. Navedite formule in imena farmakopejskih uinkovin (tudi latinska imena) in opiite fizikalno-kemijske lastnosti. Katere spojine kalcija se uporabljajo kot dezinficiensi? Razloite delovanje! 4. Definirajte pojem alotropije v kemiji. Opiite pomen vepla in veplo vsebujoih plinov (latinska in slovenska imena) v farmaciji in toksikologiji. Opiite fizikalnokemine lastnosti natrijevega tiosulfata in s pomojo ene urejene kemijske reakcije predstavite njegovo uporabnost pri zastrupitvah z oksidirajoimi sredstvi. 5. Silicij in spojine silicija: opiite zdravilne uinkovine, farmacevtske pomone snovi oziroma reagente, nain pridobivanja in lastnosti; za vse spojine nariite in napiite molekule, reakcijske sheme ter farmakopejsko latinsko in slovensko ime. 6. Ogljik in spojine ogljika: opiite zdravilne uinkovine in pomone snovi v katerih nastopa ogljik kot element oziroma oksid. Poimenujte jih z latinskim in slovenskim farmakopejskim imenom. Primerjajte lastnosti in uporabnost oksidov (zlasti razlino toksinost). Razloite pomen oziroma uporabnost hidrogenkarbonatnih ionov v zdravilnih uinkovinah. 7. Opiite in s pomojo kemijskih reakcij predstavite obarjalne in ionskoizmenjevalne metode za odstranjevanje anorganskih primesi (Ca2+, NH4+, HCO3-, Mg2+ ioni tekih kovin), raztopljenih v vodi. OBARJALNE METODE IONSKI IZMENJEVALCI (danes se najve uporabljajo polimerne smole; ogrodje je iz POLISTIRENA nanj pa so vezane posamezne funkcionalne skupine, ki so sposobne ionske izmenjave; - KATIONSKI IZM. slika Kationi se veejo na ionske izmenjevalce, v raztopino se sprosti ekvivalentna koliina H+ (reagirajo do H3O+); voda, ki pride iz kat.izmenjevalca je kisla slika - ANIONSKI IZM. (vsebujejo kvaterne amonijeve skupine; kot protoni so prisotni OH- ioni

8. Cink in spojine cinka. Navedite formule in imena farmakopejskih spojin cinka, opiite delovanje in uporabo. Kakna je toksinost razlinih spojin cinka? Katera spojina se lahko uporablja kot protistrup? 9. Hidroksidi in karbonati natrija in kalija. Navedite formule in imena (tudi latinska) in pojasnite delovanje in uporabo oziroma toksinost. Razloite kemijske inkompatibilnosti navedenih spojin zlasti pri stiku z zrakom. 10. S pomojo strukture, slovenskega in latinskega imena predstavite najpomembnejo anorgansko spojino srebra , ki se uporablja v farmaciji in predstavite njeno uporabo. S kemijskimi reakcijami razloite naslednji kemijski eksperiment: Vodni raztopini te spojine dodamo vodno raztopino natrijevega klorida, pri emer nastane bela oborina. Ta se raztopi ob dodatku prebitne koliine koncentrirane vodne raztopine amoniaka, po dodatku kalijevega jodida pa znova izpade rumena oborina.

11. Predstavite najpomembneje mehanizme nastanka hipoksije. Opredelite pomen obeh alotropnih oblik kisika v farmaciji. 12. Duik in spojine duika. Opiite ter s formulami in kemijskimi reakcijami pojasnite delovanje najpomembnejih oksidov in oksospojin duika. Pri vsaki spojini oziroma pri elementu napiite slovensko in latinsko farmakopejsko ime. 13. Bizmut in spojine bizmuta. Opiite pomembne spojine in jih imenujte s slovenskim ter latinskim imenom. Razloite nekdanji in dananji pomen spojin bizmuta. Katere spojine bizmuta je mogoe teti med antacidne uinkovine? Opiite mehanizme toksinega delovanja ter antidot. 14. Navedite sestavine raztopin za peroralno rehidracijo; sestavine imenujte s slovenskimi in latinskimi imeni, razloite vire in nain delovanja. Katere uinkovine (slovensko in latinsko ime) delujejo v nasprotnem smislu, tako da zadrujejo vodo v lumnu revesja? 15. Napiite najpogosteja oksidacijska tevila manganovih, bakrovih, cinkovih in srebrovih ionov v anorganski kemiji. Pri manganu in srebru navedite po eno uinkovino s

protimikrobnim delovanjem (slovensko in latinsko ime, kemijska formula) in s pomojo kemijskih enab pojasnite mehanizem, po katerem spojini delujeta protimikrobno. 16. Napiite latinsko ime in strukturno formulo soli dvovalentnega eleza z glukonsko kislino. Na osnovi peroralne aplikacije te uinkovine opredelite pomen oksidacijskega stanja in prisotnih organskih spojin (tudi proteinov) v procesih absorpcije iz prebavnega trakta, transporta in shranjevanja v organizmu ter izloanja eleza. Pojasnite, kako se organizem brani pred toksinim delovanjem prostih ionov prehodnih kovin. 17. Na primeru fosforja razloite pojem alotropije v anorganski kemiji. Napiite strukture najpomembnejih anorganskih fosforjevih kislin in jih poimenujte s trivialnimi imeni in po IUPAC nomenklaturi. Prav tako napiite strukturo vseh monih soli, ki nastanejo pri reakciji med fosforjevo(V) kislino in natrijevim hidroksidom. Soli poimenujte s slovenskimi, anglekimi in latinskimi imeni in pojasnite njihov pomen v farmaciji. Opiite vpliv hormonov na izloanje z urinom. 18. Natejte (slovensko in latinsko ime) vsaj tri naravne polimere silicijevega dioksida ali silikatov, ki se uporabljajo v farmaciji. Opiite njihovo strukturo in uporabnost v farmaciji. Definirajte termin silikonska olja in s pomojo kemijskih reakcij predstavite njihovo sintezo iz silicijevega tetraklorida. Na strukturi oznaite siloksansko skupino. S pomojo stehiometrino urejene reakcije razloite, zakaj fluorovodikove kisline ne smemo shranjevati v vsebnikih, ki vsebujejo silicijev dioksid. 19. Definirajte strokovna termina: oralna aplikacija in peroralna aplikacija. Predstavite raztopine za peroralno rehidracijo (njihovo sestavo, pomen in uporabo). Pojasnite pomen dodanih ogljikovih hidratov in razliko med pripravki, ki vsebujejo monosaharide in tistimi, v katerih se nahaja krob. 20. Halogeni elementi: napiite strukturne formule, slovenska in latinska imena za farmakopejske uinkovine te skupine elementov. Kateri se uporabljajo kot elementi? S pomojo kemijskih reakcij razloite protimikrobno delovanje teh elementov. Razloite farmakoloko delovanje posameznih anionov. 21. Baker in spojine bakra(I) in bakra(II). Opiite delovanje in uporabnost. Predstavite absorpcijo, transport in izloanje bakrovih ionov. Kakna je strupenost bakrovih spojin. Navedite antidote. 22. Opiite pomen in dnevno homeostazo kalcijevih ionov v organizmu. Nariite in poimenujte (slov., lat.) spojine za nadomeanje kalcijevih ionov v organizmu.

23. Razloite razlino toksinost in mesto delovanja cianidnih ionov v obliki ionizabilnih spojin in v obliki koordinacijskih spojin. Nariite strukture teh spojin in protistrupov, ki jih uporabljamo pri zastrupitvah s cianidi. 24. Voda: lastnosti in sestava vode v okolju. Predstavite in poimenujte razline vrste vode v Ph.Eur. (lastnosti in pridobivanje) 25. Voda: lastnosti in sestava vode v okolju. Predstavite zahteve za pitno vodo in metode odstranjevanja razlinih anorganskih neistot. 26. Voda: lastnosti in sestava vode v okolju. Predstavite zahteve za pitno vodo in metode odstranjevanja razlinih organskih neistot. 27. elezo: Predstavite pomen in toksinost elezovih ionov v organizmu. Navedite (slov., lat.) imena in strukturne formule treh spojin, ki jih uporabljamo za nadomeanje elezovih ionov. 28. Definirajte termine respiratorna in metabolina alkaloza oziroma acidoza. Posamezna stanja predstavite z vidika spremenjenih koncentracij ogljikovega dioksida in hidrogenkarbonatnih ionov. Navedite vzroke in predlagajte monosti za terapijo pri posameznih motnjah. 29. Opiite pomen kisika, duika in ogljikovega dioksida kot zdravilnih uinkovin. Opredelite mone toksine uinke in pri kisiku opiite razlini alotropni modifikaciji. 30. Napiite formule in latinska imena najpomembnejih hidroksidov prve, druge in tretje skupine elementov. Opiite njihove fizikalne lastnosti in predstavite njihovo uporabo v farmaciji. 31. Opiite in razloite strupenost svinevih spojin. Navedite ustrezne protistrupe. 32. Prikaite absorpcijo eleza iz prebavnega trakta in opredelite pomen askorbinske kisline. V kakni obliki je elezo prisotno v hemu, kakna je sestava hemoglobina in koliko molekul kisika lahko prenaa po telesu. Od esa je odvisna sposobnost sproanja kisika?

33. Opredelite procese absorpcije, transporta, shranjevanja in mobilizacije elezovih ionov v organizmu. Predstavite pomen oksidacijskega tevila eleza, proteinov in drugih organskih molekul, ki sodelujejo v teh procesih.

34. Napiite Fentonovo reakcijo in opredelite njen pomen v organizmu. Kako se organizem brani pred uinki radikalov? Napiite strukturo koordinacijskega iona v katerem je centralni ion dvovalentno elezo s koordinacijskim tevilom 6, bidentatni ligand pa je NH2CH2CH2NH2. 35. Razloite relativno majhno toksinost koordinacijskih spojin, kjer kot ligand nastopajo cianidni ioni. Nariite strukturo takne molekule in jo poimenujte po IUPAC nomenklaturi. Definirajte termine polidentatni ligand, kelat in koordinacijsko tevilo. 36. Opredelite pomen jodidnih ionov v lovekem organizmu. Opiite delovanje elementnega joda in pojasnite razliko med jod-povidonom in etanolno raztopino joda. 37. Opiite vlogo fluoridnih ionov v organizmu in napiite strukturo in lat. ime uinkovine, ki se najpogosteje uporablja za njihov vnos. Kolikne koliine so toksine (velikostni razred) in zakaj? 38. Oksidi, hidroksidi in karbonati elementov druge skupine (strukture, lat. in slov. imena). Opiite njihove lastnosti in uporabo v farmaciji. 39. Natejte (strukture, lat. in slov. imena) najpomembneje kalcijeve in magnezijeve antacide. Predstavite razlike med njimi in mone neelene uinke, ki nastopijo pri dolgotrajni uporabi. S kemijskimi reakcijami predstavite reakcijo enega kalcijevega in enega magnezijevega antacida s kislino v elodcu. 40. Natejte (strukture, lat. in slov. imena) najpomembneje kalcijeve in aluminijeve antacide. Predstavite razlike med njimi in mone neelene uinke, ki nastopijo pri dolgotrajni uporabi. S kemijskimi reakcijami predstavite reakcijo enega kalcijevega in enega aluminijevega antacida s kislino v elodcu.

41. Natejte (strukture, lat. in slov. imena) najpomembneje aluminijeve in magnezijeve antacide. Predstavite razlike med njimi in mone neelene uinke, ki nastopijo pri

dolgotrajni uporabi. S kemijskimi reakcijami predstavite reakcijo enega aluminijevega in enega magnezijevega antacida s kislino v elodcu.

42. Opiite fizioloko stanje v lovekem elodcu (pH, encimi, zaitni dejavniki). Opiite nastanek elodne kisline in predstavite naine delovanja protiulkusnih uinkovin. 43. Opiite lastnosti in delovanje razlinih oksidov ogljika in duika, njihovo toksinost in pomen v farmaciji. Za zdravilne uinkovine napiite tudi latinska imena.

44. Napiite formule in imena vseh monih amonijevih soli fosforjeve(V) kisline. Opiite in razloite razliko med toksinostjo elementnega (belega) fosforja in natrijevega fosfata(V).

45. Predstavite oksokisline fosforja z oksidacijskimi tevili I, III in V. Napiite tudi strukturi difisforjeve(V) in polifosforjeve(V) kisline. Navedite trivialna imena za vse spojine in opredelite njihov pomen v farmaciji. 46. Silicij in spojine silicija. Navedite primere zdravilnih uinkovin in pomonih snovi. Navedite tudi latinska imena in nain uporabe. 47. Ogljik, ogljikov monoksid in ogljikov dioksid. Splone lastnosti oziroma pomen teh snovi, toksino in zdravilno delovanje. 48. Primerjajte toksinost kalijevega in natrijevega klorida. Navedite in opiite lastnosti kalijevega hidroksida in vseh soli, ki nastanejo med uvajanjem plinastega CO 2 v vodno raztopino KOH. Napiite angleka in latinska imena teh soli. 49. Predstavite delovanje v vodi topnih aluminijevih soli. Aluminijev klorid je v vodnih raztopinah v obliki akvakompleksa, kjer ima aluminijev ion koordinacijsko tevilo 6. S pomojo kemijskih enab razloite, zakaj so vodne raztopine te soli kisle. Nariite strukturo aluminijevega subacetata in razloite, odkod anionu takno ime.

50. Anorganske snovi kot sorbenti (stacionarna faza) v kromatografiji. Navedite dva predstavnika in razloite razlike v fizikalno-kemijskih lastnostih med njima. Definirajte pojem kromatografija. 51. Predstavite zgodovino uporabe arzenovih spojin v terapiji. Napiite ustrezne formule. Razloite toksinost anorganskih arzenovih spojin. 52. Predstavite zgodovino uporabe ivosrebrovih spojin v terapiji. Napiite ustrezne formule in lat. imena. Razloite toksinost anorganskih ivosrebrovih spojin. 53. Predstavite pomen bakrovih ionov v organizmu. Nariite strukturo tetraakvabakrovega(II) sulfata(VI) monohidrata in predstavite pomen te spojine v analitiki. Nariite strukturo kompleksa bakrovih ionov z dvema molekulama glicina in koordinacijskim tevilom 4.

54. Napiite najpogosteja oksidacijska tevila bakrovih, srebrovih in ivosrebrovih ionov v anorganski kemiji. Pri bakru in srebru navedite po eno uinkovino s protimikrobnim delovanjem (slovensko in latinsko ime, kemijska formula) in s pomojo kemijskih enab pojasnite mehanizem, po katerem spojini delujeta protimikrobno.

55. Napiite najpogosteja oksidacijska tevila manganovih, kromovih, elezovih in kadmijevih ionov v anorganski kemiji. Pri manganu navedite eno uinkovino s protimikrobnim delovanjem (slovensko in latinsko ime, kemijska formula) in s pomojo kemijskih enab pojasnite mehanizem, po katerem spojina deluje protimikrobno.

56. Razloite razlike v toksinosti barijevega klorida, oksida in sulfata. Opiite znake zastrupitev z barijevimi ioni in predlagajte ustrezno terapijo. Napiite lat. ime edine barij vsebujoe zdravilne uinkovine. 57. Predstavite pomen in mehanizem delovanja bizmutovih spojin v terapiji ulkusne bolezni. Nariite strukture treh bizmut vsebujoih spojin in napiite latinska imena. 58. Primerjajte aluminijeve in bizmutove spojine v terapiji ulkusne bolezni. Pri vsakem elementu napiite po dve uinkovini (struktura, slov., lat. ime)

59. Primerjajte lastnosti oksidov bora in aluminija in spojin s strukturo X(OH)3 in njihovih soli. Predstavite njihov pomen v farmaciji. Pri uinkovinah napiite latinska imena. 60. Primerjajte farmakoloko delovanje kloridnih in bromidnih ionov. Predstavite uporabo bromidov v terapiji, nain njihovega delovanja in njihovo toksinost. 61. Predstavite cink kot esencialen element, njegov pomen v organizmu in znake pomanjkanja. Predstavite zdravilne uinkovine in pomone snovi, ki vsebujejo cinkove ione (struktura, slov., lat. ime) ter njihovo uporabo v farmaciji. 62. Napiite strukture, lat. in slov. imena duikovih oksidov in oksokislin ter njihovih soli. Zdravilno in toksino delovanje teh spojin. Razloite kratico EDRF. 63. Predstavite delovanje duikovega monoksida na steno krvnih il in na mikroorganizme. S strukturami predstavite njegovo biosintezo. Razloite kratico EDRF. 64. Razloite in shematsko predstavite postopek priprave demineralizirane vode iz pitne vode. Primerjajte postopek demineralizacije z destilacijo in reverzno ozmozo glede na kvaliteto dobljene vode. 65. Aqua ad iniectabilia: Predstavite osnovne zahteve za to vrsto farmacevtske vode po Ph.Eur. Opiite postopke njenega pridobivanja in definirajte pojem pirogen. 66. Pomen halogenov v elementni obliki v farmaciji. Predstavite njihovo agregatno stanje pri normalnih pogojih. Toksinost halogenih elementov. S kemijsko enabo razloite, zakaj joda ne smemo tehtati s kovinskim priborom. 67. Predstavite toksinost talijevih in kadmijevih spojin. Mehanizem njihovega delovanja, antidoti. 68. Karbonati in sulfati natrija, magnezija in kalcija. Predstavite njihove fizikalnokemine lastnosti in uporabo v farmaciji. 69. Oksidi in hidroksidi natrija, magnezija, kalcija in aluminija. Predstavite njihove fizikalno-kemine lastnosti in uporabo v farmaciji.

70. Predstavite homeostazo in pomen kalcijevih ionov v organizmu. 71. Uporaba vodikovega peroksida v farmaciji. S pomojo kemijskih reakcij predstavite delovanje vodikovega peroksida kot oksidanta in reducenta. Opiite pomen peroksidaz in katalaz v lovekem organizmu. 72. Predstavite toksinost in uporabo v farmaciji elementnega klora in vodikovega klorida. Pojasnite razliko med vodikovim kloridom in klorovodikovo kislino. 73. Predstavite pomen kobalta in kroma kot mikroelementov v organizmu sesalcev. Opiite toksino delovanje ionov obeh kovin. 74. Definirajte termine koordinacijska spojina, ligand, centralni ion, kelat in koordinacijsko tevilo. Nariite strukturo hema. 75. Karbonati litija, natrija in magnezija. Napiite strukture in latinska imena ter predstavite pomen teh spojin v farmaciji. 76. Opiite mehanizem delovanja salininih odvajal. Predstavite dve spojini s taknim delovanjem (struktura, lat., slov. ime).

77. Opiite pomen magnezijevih ionov v organizmu. Napiite strukture, slovenska in latinska imena zdravilnih uinkovin, ki se uporabljajo za nadomeanje magnezijevih ionov. 78. Predstavite uporabo radioaktivnih izotopov v farmaciji. Predstavite razline oblike sevanja in toksine efekte, ki jih imajo ti pripravki na loveki organizem. Razloite termin scintigrafija. 79. Selen kot pomemben mikroelement v organizmu. Definirajte njegov pomen in nain delovanja. Nariite strukturo selenometionina kot ene izmed aminokislin, ki vsebuje selen. Predstavite pomen glutationa v organizmu.

80. Predstavite pomen silicijevega dioksida v farmaciji. Napiite lat. imena silicijevega dioksida, pridobljenega po razlinih postopkih in opiite te postopke. 81. Natejte tri naravne silikatne polimere, ki se uporabljajo v farmaciji in opiite njihov pomen. Predstavite razliko med glino in ilovico. Na kaj moramo biti pozorni pri uporabi naravnih silikatov. Definirajte pojem silikonska olja in nariite fragment njihove strukture ter oznaite siloksansko skupino. 82. Silikonske masti in olja. Pridobivanje (kemijske enabe), fizikalno kemine lastnosti in uporaba v farmaciji.

83. Predstavite pomen spojin zlata in platine v farmaciji. Nariite strukture in poimenujte posamezne predstavnike. Opredelite neelene in toksine uinke. 84. Opiite pomen, transport, deponiranje in mobilizacijo kalcijevih ionov v organizmu. Napiite formule, latinska in slovenska imena uinkovin s kalcijevimi ioni in navedite njihovo uporabo in lastnosti. 85. Opiite in nariite formule, latinska in slovenska imena spojin bizmuta in arzena, delovanje oziroma toksinost z ozirom na oksidacijska tevila. Nariite in imenujte antidote. 86. Napiite latinska in slovenska imena vseh natrijevih halogenidov in predstavite njihovo farmakoloko delovanje. 87. Predstavite toksinost barijevih in kadmijevih spojin. Mehanizem njihovega delovanja, antidoti. 88. Predstavite toksinost talijevih in barijevih spojin. Mehanizem njihovega delovanja, antidoti. 89. Opiite pomen kroma in kobalta kot mikroelementov. Predstavite dnevne potrebe (velikostni razred), mehanizem delovanja in toksinosti pri predoziranju.

90. Opiite pomen mangana kot mikroelementa. Predstavite dnevne potrebe (velikostni razred), mehanizem delovanja in toksinosti pri predoziranju. Katere spojine lahko uporabljamo za nadomeanje manganovih ionov? 91. Opiite pomen kroma in molibdena kot mikroelementov. Predstavite dnevne potrebe (velikostni razred), mehanizem delovanja in toksinosti pri predoziranju. 92. Opiite pomen molibdena in kobalta kot mikroelementov. Predstavite dnevne potrebe (velikostni razred), mehanizem delovanja in toksinosti pri predoziranju. 93. Opiite pomen platinovih spojin za zdravljenje rakavih obolenj. Nariite strukturo vsaj ene spojine. Predstavite najpomembneje neelene uinke pri uporabi. 94. Vanadij v ivih organizmih. Na kratko predstavite pomen vanadijevih spojin (brez struktur). 95. Spojine zlata v farmaciji. Nariite vsaj eno strukturo, poimenujte spojino in navedite njeno uporabo. Kako se kae toksinost vodotopnih spojin in kompleksov zlata? 96. Napiite strukture, slovenska in latinska imena po ene spojine titana, cirkonija in mangana, ter opiite njihov pomen v farmaciji.

97. Predstavite pomen cinkovih spojin v farmaciji. Razloite vlogo cinka kot esencialnega mikroelementa. 98. Napiite strukture, slovenska in latinska imena karbonatov litija, barija in kalcija ter predstavite njihovo vlogo v farmaciji. 99. Predstavite anorganske spojine elementov II. skupine, ki se uporabljajo v preventivi in terapiji osteoporoze. Razloite termine osteoklast, osteoblast, paratiroidni hormon. 100. Pojasnite pomen cinkovih ionov v organizmu. Navedite tri encime, v katerih je prisoten cinkov ion.

101. Definirajte termin radikal in pojasnite mehanizme nastanka radikalov 102. Definirajte termin radikal in opiite potek radikalskih reakcij. 103. Razloite termina singletni in tripletni kisik in pojasnite razlike v njuni reaktivnosti. 104. Nariite strukture najpomembnejih reaktivnih kisikovih zvrsti in predstavite farmakoloko delovanje singletnega kisika.